Letnik 2.
Maribor, Četrtek 1. maja &919.
Štev. 98,
Političen list.
r . , . ,	*	ijt	* 1 —c	Uredništvo	in	uprava:
Naročnina znaša:	List	izhaja	vsa*? delavnik po 5. uri po-	^	Kopaiiške uiice)
Z Poslavljanjem na dom ali po poSti K 5‘50 mesečno, j poldne Z datumom drugega dne.
x	čelrtletno	K	16'50.
Ce si pride naročnik sam v upravnifitvo po list: Mesečno K 5'—. — Inserati po dogovoru.
Posamezna številka stane 30 vin.
Teleton St. 242.
Fran jarh:
socija-
Prvi maj prvič v
Delavec poglej si svoje slovenske pred-j delavec ve, da v Nemški Avstriji v stojnike in tovariše! Kakšna razlika je medi listični republiki, ker imajo sccijalisti vso
staro razbito Avstrijo in Jugoslavijo! Ponižno moč v rokah, nimajo delavci niti tega, kar si se prej moral klanjati pred nadutim Nem- najnujnejše potrebujejo. Vzrok, denarja m, cem. In če si ga slovensko nagovoril, Te je! ker so zatiralci vsake svobode cesarji, kralji, nahrulil, da si moral zbrati vse znanje nem- grofi itd. zapravili ves dober denar in kot Proslava delavskega majnika, ki so si ščine, da je blagovolil nemški plavokrvnež j nadomestek zapustili nič vreden papir. Slo-
s Tabo govoriti.	j venski delavec ve, da njegov tovariš v
Marsikateri javno nastavljenih delavcev; Nemški Avstriji nima tega, kar ima on tukaj,
Jugoslaviji!
ga zbrali proletarci celega sveta, ima danes čisto drugo lice, kot kedaj poprej. Zmagal je na celem svetu demokratizem.
Slovenski delavec, naj si bo to človek, ki dela z umom ali z roko, ima danes še poseben vzrok, da praznuje ta dan, ki ga proslavljajo v Ameriki, Italiji, Franciji in na Angleškem na prav slovesen način. Slovenski delavec prihaja danes do kruha na lastni domači zemlji. Ni mu treba oziroma ne bode mu treba več iskati zaslužka v tujini, ne bode mu treba več delati samo najnižjih del in se klanjati nemškemu krutemu predstojniku. Izpodrinjalo se je vsepovsod na domači grudi slovenskega delavca, vsa boljša mesta je bil zasedel Nemec.
Slovenski delavec v' obmejnem kraju, kakor je Maribor, naj bo danes še posebno vesel, da obhaja prvi maj v "Jugoslaviji. Kaj bi se z njim zgodilo, ako ne bi bile tako dobro in trdno zasedene narodnostne meje, to si lahko izračunamo! Živel ne bi tako, kot danes, stradal bi kakor tovariši delavci v Nemški Avstriji. In še to je vprašanje. Mogoče bi že od gladu poginil, ker bi mu od jeze besneči Nemci vzeli vsako službo.
se bo pa tudi spomnil, da je moral plačati kazen, ako je slovensko govoril. Če se je približal nemški predstojnik, moral si hitro
saj ga vidi, kako si skuša vsak dan vtihotapiti živež čez mejo.
Imamo kraljevino Jugoslavijo, toda slo-
zašepetati tovarišem »deutsch reden*. To je venskj delavec ve> da je kralj izvoljen od bilo zatiranje vsake prostosti. Ali ni to vesel |ljudstv da £uti narodno in ni ,p0 božji čut, ako se danes pogovoriš v svojem ma-j	imenovan> Imam0 ministre, kise jih
terinem jeziku prijateljsko s tovarišem : vzame iz vrSt narodnega predstavništva, ki predstojnikom? Ali Te ne navdaja prost čut,; vživajo zaupanje naroda. Demokratična da nimaš več zatiralcev nad sabo ?	j	dr^ava je slovenskemu delavcu ljubša, kot
Slovenski delavec pa tudi ve, da je treba na pap5rju domoUratjčtia republika, kjer reda, ako se hoče mirno živeti. Njegov kruh, jmajo §e vednQ vdiko besedo t5sti( ki so se njegovo življenje je odvisno od tega, da, strinja]i yes Č£JS z naredbami Habsburžanov funkcijonirajo javne naprave, da vozi želez- jn HohencolerjeV) M so odobravali škanda-nica in pošta itd. Če tega ni, je uničena tudi lozna nečloveška početja teh ljudi. In to naj
Lovski kralj.
(Dalje).
»Jaz pa sem zadeli — Glejte, je že na tleh!« je zakričal Matijče in tekel pod drevo, kjer je krvavela veverica.
»Dobro ste zadeli, gospod Matijče! Lahko ste ponosni na prvi loy I Veverice ni tako
lahko zbiti z drevesa. Castitam Vam!   V
nedeljo bo lov na zajce, glejte, da se ga zanesljivo udeležite, da tako cela družba spozna kakega lovca je dobila v svojo sredo.«
• Gotovo se ga udeležim! Sploh me bodete dobili na vsakem lovu, kajti to je zdaj moje veselje in zabava. V spomladi hočem na vsak način ubiti tudi divjega petelina, samo Vi me bodete moiali spremljati.«
»Kajpada! Saj sem Vam že rekel, da postanete lovski kralj. Vsak dan dajte par strelov 'n roka ter oko Vam se privadi, da ne zgrešite niti muhe.«
Matijče je skakal kot otrok in se oziraj po nutvi veverici, katero si je pripel ob strani k Kv-ki torbi. Cel popoldan je hodil po vasi s
puško in vev. rico. Moško je stop;»l mimo so-in radovednih oirok, ki so občudovali lepo
redna prehrana.
To ima karies delavec v Jugoslaviji, ima red in redno prehrano, čeravno je draga, toda dobi je dovolj. Plača se Ti izboljšuje, tako, da lahko v resnici z veselim obrazom
bi bili naenkrat človekoljubni demokratje ?
Zato posveti slovenski delavec proslavo 1. majnika zdravemu demokratizmu in so-cijalizmu. Kot preudaren mož ne pretirava
praznuješ 1. maj. Ponosni smo lahko, da; slovenski delavec svojega socijalizma. Sodima slovenski delavec toliko inteligence, da j jalizirati hoče večja podjetja, hoče partici-izprevidi težaven položaj naše mlade jugo- j pirati na čistem dobičku, hoče doseči tiste slavije, da se ne da zapeljati od hujskačev j razmere> da se človeka plača po delu in k nepremišljenim dejanjem. Naš naroden zmožnosti in ne samo po spričevalih.
itak skupen lov in pridejo tudi mestni lovci, se je potolažil s tem, da jim v nedeljo pokaže svojo prvo žrtev in jih morda preseneti še z
drUg°Vsak dan je zdaj taval po gozdu in islcal divjačine. Večkrat je naletel nanjo in jo streljal, a če je bila še v taki bližini, jo ni zadel.
Prišla je nedelja in Matijče se je obrnil do logarja ter ga prosil, naj ga ja postavi na tako mesto v gozdu, da ne bo ostal brez plena.
»Kar brez skrbi bodite, gospod Matijče! Nad Tonikovim breznom je najboljši lovski stalež in tja pridete Vi!«
Skrivaj pa je poklical zviti logar pasjega čuvaja in mu naročil,	ubiJe domačega
zajca ter ga zanese v grmičje nad Tonikovo brezno.
Na križpotu so se zbirali lovci, uganjali svoje gale ier ugibali, koliko bodo danes pobili? Mestjani so se pripeljali in navdušeno pozdravljali domačine, zlasti pa IVIatijčeta kot novega gosta.
Polagoma so odšli proti gozdu, kjer jih je pričakoval logar ter jih razpostavil na določena
kdaj se mu kaj prikaže? Dolgo je pa :jivo stal in poslušal, a psi so gonili vedno v nasprotno stran. Naenkrat pa prileti logarjev pes za njegovim hrbtom in začne cviliti proti nasprotnemu robu gozdiča. — In zdaj se prikaže i/.za grmovja tudi logar ter zašepeče:
„ Gospod Matijče! Hitro, hitro ! Pomerite! — Glejte, v onem grmiču, proti kateremu teče pes, leži zajec! Pomerite, predno skoči iz grmovja!"
Matijče se obrne v odkazano smer ter res zapazi precejšnega zajca, ki je ležal pod grmičem. Naglo nameri puško in sproži. V tem nenadnem razburjenju pa pozibi, da bi moral puško vpreti v ramo in kopito ga zopet vrže nazaj v grmovje.
,Nič hudega, gospod Matijče! Zajec je pa le Vaš! Pes ga že drži v gobcu," je hitel hudomušni logar ter šel naproti p*u, ki je vlekel mrtvega Zajca. —
Urno vzame psu zajca ter ga začne tresti v rokah, da bi tako preslepil Matijoeta, da je zajec še malo pri življenju. Vdati po tleh z njim, nato pa ga izroči Matijčetu, ki se je smejal na polna usta.
„Srečen sem, logar, samo da imam kaj po-
mesta. Pasji varuh je odvezal pso ter jih pognal j kazati in ne ostanem v sramoti pred ce‘,o družbo," iv hosto. Žadomlo je lajanje in < v lenje Psi so je veselo kričal Matijče in o! či. ‘ovai zajca
živalioo. Sosedje so se skrivaj mukali ter ga	jeli	slediti	in	preganjati	preplašeno	divjačino,
pomilovali, Matijče pa se je radoval in najraje	Cul	se	je	že sem	in	tja	strel	z	zamolklim	od-
bi se peljal tudi v mesto, da šeptijatelji vidijo, kako izurjen lovec je? — No, ker pa bo v nedeljo
mevom, a Matijče je še vedno zaman stal z nabito puško pod starim hrastom in pričakoval
„Saj sem Vam pravil, da je tu najboljši staltžl Pripravite puško in pazite, mogočo ubijete še kaj! jaz. grem malo drugim na pomoč, saj mislim, da bomo kmalu končali,"
Maribor, dne 1. maja 1919.
———— ■	.1	■	■—L&—	—
Slovenski delavec pa noče boljševizma, ker ve, da ga spravi v pogubo, je preresen, da bi počenjal take poizkušnje, ki so se 2e podrugod docela ponesrečile.
Da doseže slovenski delavec svoj cilj« pa je treba organizacije vseh delavskih slojev, toda samo na strokovni podlagi. Vsaka organizacija strok po političnih skupinah, je kakor krdelo razkropljene vojske brez vodstva. Samo strokovna organizacija, ki se ne spušča v politiko, lahko pokaže tisto silo, katera bo delodajalcu imponirala, in ga po potrebi prisilila, da se mora delavca človeško plačevati.
V tem znamenju in v dosegu tega cilja proslavlja slovenski delavec svoj 1. maj kot svoboden državljan prvič v Jugoslaviji.
Miloš Š t i b 1 e r:
Delavec in kmet.
Pretežni del vseh današnjih socijalnih bojev obstoji v boju med plačanim delavcem na eni in podjetnikom ali delodajalcem na drugi strani. Slednji stremi za tem, da si zagotovi h podjetja čim največ gospodarske koristi ter se običajno niti ne sramuje dosezati ta dobičkarski cilj tudi z gospodarskim oškodovanjem v podjetju zaposlenih delavcev Prvi pa istotako gre za tem, da doseže pri delodajalcu za svoje delo čim največji dohodek, čim največjo plačo. To je jedro današnjih razrednih bojev, ki jih mora upoštevati tudi Jugoslavija.
Najvažnejši stan podjetnikov tvorijo v Jugoslaviji kmetovalci, zato nas mora v prvi vrsti zanimati razmerje med kmetom in delavcem. Po ostalih državah prehaja boj med delavstvom in podjetništvom deloma v naj-groznejše oblike. Spomnimo se Rusije, Nemčije, Madžarske. V velikih antantnih državah je bolje, toda razpoloženja za boj ne manjka nikjer. Jedro podjetništva v Jugoslaviji so kmetovalci. Je-li misliti, da pride pri nas do
Matijčc je sicer pripravil puško, a ni mu bilo več mar divjačine, želel je samo, da more prejkomogoče pokazati družbi svoj plen.
To silno hrepenenje se mu je izpolnilo, ko je zatrobil lovski rog in klical raztresene lovce skupaj.
Matijče vrže puško na ramo, zgrabi zajca in hiti na zbirališče. Njegovo stojišče je bilo precej odaljeno, zato je prišel zadnji k družbi, katera se je že odpravljala na odhod.
„Oho, Matijče tudi nekaj nesel" — je zaklical mestni prijatelj in pozdravil ter čestital Matijčetu, kateri je molče položil svoj plen pred cjružbo.
„Castitamo, častitamo!" je kričala družba ter stiskala Matijčevo desnico.
Matijče je bil vesel in se topil radosti, tu pa prime nek mlečnozobi mestjan njegovega zajca, ga ogleduje in se smehlja.
»Tudi jaz vam častitam, gospod Matijče, obenem Vas pa prosim, da mi poveste, kam je ta zajec zadet? Jaz ne najdem nobene rane na njem, Je zavit vrat ima I Bržkone ste ga kar zadavili?!«
Družba je umolknila, Matijče je prebledel.
»Saj to ni mogoče I« reče logar in prime zajca. »Vsi vidite, da je to divji zajec in da tega ni tako lahko zadaviti. Čudnega pa ni, ako nima rane! Zajec je tekel nasproti in lahko je mogoče, da ga je gospod Matijče zadel v gobec. Glejte, tako bo! Gobec ima poln kryi. *
»Ja, ja! Tako bo! Dobro ga je pogodil, Matijčetu!« je pritijevala družba in Matijče je bil zopet vesel in dobre volje.
»Potem ste pa hujši ko Pavliha, zadeli ste ga v gobec in strel je šol skozi zajca,« jc bleknil mlečnozob, a kmalu je spoznal, da ima Matijčeta V9a družba za norca, zato se ji je pridružil ter tudi on hvalil in slavil junaka Matijčeta.
(Konec prih.)
takega razvoja, kakor ga vidimo na Madžarskem, Ruskem in v Nemčiji? Tega se nam ni treba bati. Zakaj ne?
Predvsem radi tega ne, ker obeta jugoslovanski agrarni red, kakoršnega bomo dobili, take razmere, ki izključujejo ali vsaj do skrajnosti omejujejo nezdravo gospodarsko ukori-ščanje v kmetijstvu zaposlenih ljudi. Obljubuje se nam agrarni red, v katerem za kmetijstvo, velepodjetništvo, za veleposestvo, ne bo mesta. Obstoječa veleposestva se razkosajo, nastanek novih veleposestev se bo zabranii zakonitim potom. S tem odpade v jugoslovanskem kmetijstvu oni činitelj, ki je še pri vseh narodih in v vseh časih v kmetijskem gospodarstvu najbolj izrabljal najetega deiavca in tim večkrat vodil do revolucij, čim bolj je v katerem narodu prevladovalo veleposestvo. Tak slučaj imamo v novejšem času na Ruskem in na Madžarskem, v teh dveh skozinskoz kmetijskih državah, kjer bi boljševiška revolucija nikdar ne bila mogoča, ako bi tam ne bilo toliko veleposestva.
Jugoslavija bo dobila tak agraren red, kjer bo posestnik obenem tudi delavec svoje zemlje. Veleposestnika, ki je gonil najete delavce v delo in jih gospodarsko izkoriščal ter pri tem sam udobno brez dela živel, pri nas ne bo.
Nekdanji veleposestniški delavec bo pri nas samostojen kmet. Tovarniški delavec našega kmeta ne bo smel smatrati za lenuha, ki živi od žuljev drugih. Naš kmet sam dela od zore do mraka. In če se je kmet vsled vojske nalezel nekaj bankovcev, mu naj delavec tega ne zavida. Tisti bankovci nobenemu stanu ne bodo prinesli blagoslova, tudi kmetu ne. Treba bo plačevati davke, da se pokrijejo vojne škode in vojni dolgovi; treba bo obnoviti kmetijsko gospodarstvo, pomnožiti in izboljšati živino, kupovati umetna gnojila in stroje in kmet bo kmalu zašel zopet v nekdanje kreditno gospodarstvo. Tovarniški delavec nima niti najmanjšega povoda zavidati sotrpinu kmetu.
A tudi oni maloštevilni plačani delavci, ki jih je najti pri malem in srednjem kmetu, niso V tako slabem položaju, kakor veleposestniški delavec.
Hlapec in dekla se smatrata pri kmetu kot del kmetove rodbine. Delata skupno s kmetom in z gospodinjo, navadno niti v prehranjevanju ni razlike. Koliko najdemo kmetov, ki prevzamejo za pridnega služabnika tudi vso oskrbo za slučaj bolezni in starostne onemoglosti. Med služabnikom in kmetom je po navadi uprav rodbinsko razmerje. Gotovo pa ni nikdar najti tistega razrednega razlikovanja, kakor ga vidimo na primer v razmerju med tovarnarjem in njegovim delavcem. Ako se vse to uv^žuje, potem je pač razumljivo, zakaj socijaldemokra-tična agitacija pri kmečkem delavstvu ne more uspeti.
Razumljivo pa je tudi, da tovarniški ali vobče nekmetijski delavec malega in srednjega kmečkega podjetnika sploh ne smatra za takega svojega gospodarskega nasprotnika, kakor je na primer tovarniški podjetnik.
Razmerje med delavstvom in kmetijstvom v Jugoslaviji se mora razmotrivati še z nekega druzega stališča. Smo kmetijska država, narod, ki je izredno plodovit, kakor nas uči preteklost. Ako šteje naša država sedaj približno 13 miljonov prebivalcev, tedaj^ smemo z zanesljivostjo pričakovati, da bo število prebivalstva izredno hitro rastlo. Za nekaj desetletij bodo imele kmečke rodbine zopet vsako leto odvišnih delavskih moči, ki jih bo treba zaposliti. Aii jih bomo pošiljali v tujino, kakor nekdaj ? Bog varuj 1
Temveč takrat se bo še-le začela prav razvijati naša narodna industrija in obrt, v kateri bo kruha in zaslužka za odvišne delavske moči našega kmečkega prebivalstva. Čim trdnejši in boljši bo takrat naš kmet, tem boljši odjemalec bo za tovarniške izdelke Da bo pomenilo to v nadalnji posledici tudi delavčevo korist, to pač ni sporno.
A ravno tako ima kmet v Jugoslaviji največji interes na razvoju domače industrije in obrti. Nekaj let po vojski bo jugoslovanski kmetovalec svoje poljske pridelke pač še lahko
1 prodal v tujino. Toda konkurenca iz Amerike in tudi iz evropskih agrarnih držav bo na tem polju vedno hujša. Zato bo treba skrbeti v državi sami za nove odjemalce kmetijskih pridelkov. In tu je na razpolago samo ena pot: da se namreč osamosvojimo tudi na polju industrije in obrti. Cim več bo nastalo narodne industrije v jugoslovanski državi sami in čim več delavstva bo zaposlenega v tej industriji in obrti, tem več bo odjemalcev za pridelke našega kmetijstva. Tako bo ustreženo obema: Delavcu ne bo treba v tujino s trebuhom za kruhom, kmetu pa se olajša oddaja pridelkov.
Že to kratko razmišljevanje kaže, kako važno je razmerje med delavstvom in kmetom. Ni jih dveh drugih stanov, kjer bi bila interesna skupnost tako dalekosežna, kakor ravno pri delavcu in kmetu, Zato pa je ali površnost ali hudobnost, ako se hujska kmeta proti delavcu in naobratno delavca proti kmetu. Niti resničen prijatelj kmetu, niti resničen prijatelj delavca tega ne more storiti. Sta to najvažnejša produktivna stanova našega naroda, ki si ne nasprotujeta, temveč se dopolnjujeta z svojim delom, osobito v kolikor se tiče na eni strani industrijskega delavstva in na drugi strani kmetijstva. To spoznanje naj bi se udomačilo pri vseh onih, ki se hočejo nesebično udejstvovati v našem javnem življenju
N Političen pregled. p
Koroška fronta. LDU. Ljubljana, 29. aprila. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 29. aprila ob 11. uri dopoldne iz uradnega vira:
V dravski dolini na zapadnem Koroškem in severno ter zapadno od Velikovca se je v več krajih uprlo slovensko prebivalstvo proti nem-škokoroškim oblastim in vojajkim tolpam, ki ropajo in terorizirajo ljudstvo. Na nekaterih mestih fronte so prišli našim predstražam ne samo slovenski voditelji, ampak tudi prejšnji nemčurji in so jih obvestili, da je ljudstvo v nekaterih krajih pregnalo nemške oblasti in vojaške tolpe. Prosili so, naj naši oddelki zasedejo več krajev in s tem preprečijo razširjenje anarhije. Naši oddelki so v nekaterih smereh napredovali, zasedli nekaj vasi in vpostavili red.
Razsodišče v jadranskem sporu. — Vsa Amerika z Wilsonom. Lucern, 29. aprila ob 8, zjutraj (Izvirno poročilo »Slov. Narodu« ) Švicarski zvezni predsednik Ador je dobil včeraj poziv iz Pariza in se je v noči odpeljal v Pariz, kamor je dospel ob 7. zvečer.
V jadranskem sporu bo fungiral kot razsodnik. Lahi smatrajo to najbrže za sprejemljiv izhod iz krize. — V Rimu je bilo včeraj ljudsko zborovanje, ki je izjavilo, da smatra aneksijo Reke za izvršeno glasom sklepa »Consiglio Nacionale«. — Vsa Amerika soglaša z Wilsonom. Največji list njemu nasprotne stranke, »Chicago Tribune«, izjavlja,, da ni Wilson nikdar imel Amerike za seboj tako zelo enodušne, kakor sedaj v sporu z Italijo. Jadransko vprašanje je treba rešiti pravično 1
Ameriško-italijanska kriza. — Podpis brez Italije. Lucern, 29 aprila. Kakor javlja »Ziiricher Zeitung«, ameriško-italijanska kriza še ni izgubila svoje ostrine. Ameriški glavni stan je ameriškim vojakom najstrožje prepovedal vsako potovanje v Italijo. Vsa Amerika se je brez izjeme postavila ob bok predsedniku Wilsonu. Ameriški listi izjavljajo z vso odločnostjo, da se mirovni preliminarji z Nemčijo lahko podpišejo brez Italije, eventualno tudi brez Japonske, češ da je bila londonska pogodba razveljavljena s premirjem.
Lahi zahtevajo aneksijo okupiranega ozemlja. — Parlament. Lucern, 29. aprila. LašKo časopisje zahteva takojšno aneksijo vsega ozemlja, ki je bilo Italiji priznano v londonski pogodbi vključno z Reko in Splitom. Nadalje zahteva, da se takoj vpokliče vojaški letnik 1900 in da se najame posojilo v iznosu 10 milijard lir. Parlament se sestane jutri 29. t. m. Popoldne bo imel ministrski predsednik Orlando velik govor, na kar bo zbornica sklenila resolucijo, v kateri bo izrekla svojo neomejeno zaupanje ministrskemu predsedniku. Proti zaupnici bodo glasovali, kakor se sodi, sa*o lovi socialisti.
Dnevne novice.
H
P aznovanje 1. maja. Danes obhaja
naš jugoslovanski delavec prvič v svobodni Jugoslaviji svoj delavski praznik, prvi maj. Naš slovenski delavec se zaveda, da je v svobodni drž«vi, ki jo je ustvaril sam. In v tej zavesti obhaja ta praznik, obhaja ga kot jugoslovanski delavec. Le takrat si bo naš delavec zasigural gmotno in narodno trdne temelje svojega obstoja in razvoja, če bo organiziran na narodni in strokovni podlagi. Nikdar pa ne sme biti pristaš one r.u-dnarodne ideje, ki že zdaj grozi in preti naši mladi državi. Stoletja smo se borili za svojo narodno državo — zakaj bi jo naj zdaj že pii r. jstvu izpreminjali v internacionalno. V tem zmislu obhajamo svoj prvi maj v Jugoslaviji
1. maja se praznuje slovesna pollet-
nica osvobojenja Maribora. Mestno poveljstvo objavlja za vojaški del slavnosti sledeči spored: 30. aprila ob 8. uri zvečer ml-rozov vojaške godbe. — Vojaška godba odide ob 8. uri zvečer iz domobranske vojašnice in koraka po sledečih ulicah: Meljska cesta, Tegethofova ul., Vilandova ul., Bis-markova ul., mimo obmejnega poveljstva, Schillerjeva ulica, Lutherjeva ul, Stolni trg, Stolna ul., Glavni trg, čez most, po Magda-lenskem predmestju, nazaj čez Glavni trg, Gospodska ul., Tegethofova ul., Meljska cesta in nazaj v Domobransko vojašnico. 1. maja ob 6. uri zjutraj budnica vojaške godbe po istih ulicah kakor mirozov. Pri mirozovu in budnici spremlja godbo ena stotnija Mariborskega pešpolka. Ob 9. uri predpoldan se vrši na Glavnem trgu pri oltarju pred soho Sv. Marije sv. maša, katere se udeleže vse čete, vsa poveljstva in vsi zavodi. Godba svira med službo božjo mašne pesmi, po končani sv. maši Srbsko narodno himno in »Lepa naša domovina«.
Denuncijanti iz Kraaja. V živem spominu nam je članek g. svetnika Deva o denun-cijantih iz Kranja, ki so vodili gonjo proti narodno čutečim slof^kim dijakom. Kaj je s temi denuncijanti ukrenil višji šolski svet, ne vemo. Vemo pa, da je v citiranih člankih imenovani dr. Cepuder še vedno profesor v Mariboru. Mi stojimo od početka na stališču, da politično kompromitirani ljudje ne spadajo na javna mesta, najmauj pa za učitelje, toda če se, že tolerira eden ali drugi teh gospodov — seveda začasno —, moramo pa vsekakor zahtevali, da se ne vriva v politično življenje in se ne vsiljuje v narodno-politično delo ob meji, ki mora biti pošteno. To smo napisali i ozirom na lepake, ki nam napovedujejo dr. Cepudra kot govoinika za 1. majnik. Dokler zadeva de-nuitcijantov iz Kranja ni pojasnjena, protestira-Ul<> proti takim poskusom. Zahtevamo čistost v Političnem boju in torej odklanjamo javen nastop vsakega avstrijskega denuncijanta.
V proslavo polletnice zavzetja mesta
Maribor se viši dne 1. maja t. 1. popoldan od 3 ure naprej ljudski koncert v veliki dvorani Nai;>dnega doina, ob lepem vremenu na dvorišču. Vstop je dovoljen vsakemu proti vstopnini 1 iv. Cisti dobiček jc namenjen akademskemu domu v Zagrebu. Na predvečer, t. j. 30. aprila ob 8. zvečer pohod vojaške godbe po mestu! Drui>i dan, t. j. 1. maja ob 6. zjutraj budnica in ob 9. dop. vojaška maša na Glavaem trgu’
Ljudski shodi JDS v mariborskem okrožju se vršijo ta teden po sledečem redu: 1 inaja v Mariboru ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu; 4. maja pri sv. Križu na Murskem polju po rani maši; v Veržeju po pozni maši; pri Mali Nedelji po večernicah. Na vseh teh shodih govori prof. Voglar.
1. maj. Na ta prvi delavski praznik pri redi Jugoslovanska demokratska stranka v mariborskem Narodnem domu velik javen ljudski Shod. Začetek ob IG. uri dopoldne. Pridite vsi, nioški in ženske, mlado in staro!
Slovenske gledališke lepake sem po dolgem Času zopet zagledal v mariborskih ulicah, kd Mopam na Velikonočni pondeljek po Mariboru. in sc pri lej priliki spomnim na leto pred izbruhom svetovne vtsjske, ko je Dramatično
drugtvo, zastopano po tedanjem predsedniku rajnem g. Stegnarju st. in tedanjem tajniku g. Trohu prvič plakatiralo slovenske gledališke lepake velike igre >V znamenju križal« na »Union« table in se sklicevalo na obstoječe zakone pri aretaciji obeh imenovanih zastopnikov. V spremstvu tedanje policije sta morala zastopnika (Stegnar st. častitljiv starček 70 let) na policijski inšpektorat, češ, da se je družba >Union« pritožila, da smo mi motili njeno mirno posest Tako so jo podučili magistratovci, ki so takoj po telefoničnem razglasu po mestu o slovenskem plakatiranju sklicali sejo in sklenili slovensko plakatiranje zatreti. Toda policijski nadzorni ni mogel ničesar ukreniti ter konečno na odgovor tajnika dramatičnega društva, da bo naprej plakatiral, — prosil, naj se ta vznemirljiva zadeva ne tira do vrhunca. Družba »Union« je kot last nica dotičnih za plakatiranje določenih tabel Dramatičnemu društvu žugala s tožbo tadi motenja posesti, ki pa je ni vložila; kmalu na to je prišla vojna. Take ovire in šikane so delali mariborski Nemci našemu društvu, ki je z velikim trudom in z velikimi žrtvami delalo za probujo našega naroda. A danes vidimo zopet slovenske lepake v mariborskih ulicah na jugoslovanskem ozemlju, na katerem ni za Nemce več prostora za gospodstvo.
Odprava žganjarn, kjer se na drobno toči žganje, bi morali biti prva skrb tistim društvom, ki se bore proti pijančevanju Maribor ima celo vrsto tacih okuževalnic. Tscheligi, Lirzer, Kreuzberger, Nekrep itd. imajo v svojih hišah točarne za žganjičarje. Hujše še je
Ptuji. To je treba radikalno odpraviti. Na mesto žganjaren pa naj mesto ali pa ktero društvo osnuje ljudsko kuhinjo, kjer si bode tudi vbožec lahko dobil po ceni potrebne brane. Veliko bi bilo s tem za ljudsko zdravje in za nravnost storjeno.
Umetniški koncert. Dne 9. maja bo v Gotzovi dvorani nastopil znani hrvatski virtuoz na goslih Miroslav Schlick, ki ga spremljata absolvirana konservat. Ljudevit Čulumovič ln na glasovirju Herman Grus. Imenovani 8NSt«ifai so žsli v Zagrebu obilo navdušenega priznanja in smemo pričakovati, da se nam nudi izreden umetniški užitek.
„SokolskI“ zlet v Čakovec. Prijatelje Sokolstva opozarjamo na Sokolski zlet v Čakovec v nedeljo, dne 4. maja. Iz Maribora vozi posebni vlak ob 6. uri zjutraj, ki obstoji na vseh postajah in pride v Čakovec približno ob 9. uri dop. Odhod iz Čakovca ob 9. uri zvečer, prihod v Maribor ob 11. uri zvečer. Pričakujemo, da se širno občinstvo tudi posluži te ugodne prilike se seznaniti z metropolo Medjimurja, staro mesto Zrinjskih. Po ustanovitvi ]ugoslaviie, bo to prvi skupni nastop srbskih, hrvatskih in slovenskih Sokolov. Mariborska »Sokolska« župa.
Prvi majnik praznik jugoslovanskih železničarjev. Osrednji odbor Zveze jugoslovanskih železničarjev je na svoji seji dne 28 aprila 1919 sprejel enoglasno nastopni sklep - ZJŽ proglaša 1. majnik kot svoj delavski praznik. Na železnicah praznuje vse osobje, izvzemši ono, ki je potrebno za vzdrževanje neobhodno potrebnega prometa. Predsedstvu Zveze jugoslovanskih železničarjev se nalaga, da se zglasi osebno pri Deželni vladi in predloži ta sklep. Ta sklep se sporoči tudi ravnateljstvu drž. železnice in pa obratnemu nadzorništvu južne
nice in obenem naprosi, da se provizorično nastavljenim vkljub praznovanju izplača za ta dan.
Velik ljudski koncert naše vojaške godbe se vrši danes 1. maja ob treh po •» poldne v „Nar. domu".
»Mariborski delavec" ne izide 1. maja zvečer.
Prvi nemški vjetniki v Ljubljani. 29. aprila ob 1. popoldne so prispeli prvi nemški vojni vjetniki v Ljubljano z gorenjskim vlakom. Vsi so bili vjeti v Po-drožčici. Transport obstoja iz 7 ofizirjev, 163 mož (večina mornarjev), 6 orožnikov, 4 železniških uradnikov in 25 železničarjev. V Ljubljani so menažirali, nakar so bili odpeljani proti Celju.
Ustanovitev samostojnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani. Poverjeništvo za železnice je sporočilo, da je generalno ravnateljstvo južne železnice poverilo vrhovno vodstvo obratnega nadzorništva južne žcleznice višjemu nadzorniku Viktorju Bračiču z nalogom, da izvrši vse predpriprave za vpostavitev obratnega ravnateljstva v jugoslovanskem ozemlju Velik roman »Veliki niogul", ki ga je napisala angleški A. K. Gre en, pričnemo objavljati prihodnji teden. Roman je zelo zanimiv. Prestavljen je na vse svetovne jezike in so ga priobčili največji svetovni listi. Opozarjamo občinstvo na ta roman.
Sode so ukradli. Sedanjo draginjo sodov in vina so skušali izrabiti neznani tatovi. Z dvorišča miroskušnega urada so ukradli 3 lesene sod«. Eden je držal 160 litrov, ostala dva pa po 200 litrov. Vredni po so bili 1000 kron. Te tatvine je osumljen nekdanji sodar Oser, ki ga tudi sumijo, da je sodeloval pri tatvini, ki jo je izvršil kočijaž Maitin Pečnik pri tvrdki Martinc. Policija ga je aretirala.
Darila. Za ubogo hromo vdovo ie daroval A. Ham 14 kron. — Za uboge vdove in sirote padlih slovenskih vojakov Ivan Čretnik, finančne straže komisar, 20 K.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
S
Zadnje vesti.
p
želez-
SS
Naše prodiranje na Koroškem.
LD(J. Ljubljana, 30. aprila. Uradno poročajo : Od 29. do 30. t. m. ponoči razen nekaj topniških strelov vse mirno. Položaj ni izpremenjen. Pri včerajšnjih bojih smo zaplenili 12 topov in poškodovali mnogo drugih ter s tem uničili oziroma poškodovali največji del topništva, ki je vedno streljalo na Velikovec in Sinčoves in rušilo naše vasi.
Ruska boIjševisRa armada poražena
LDU. C u r i h, 29. aprila. 20.000 mož močna boljševiška armada se je na lev’in bregu Pripjeta udala Ukrajincem.
Italija proti Franciji.
LDU. G ene ve, 29. aprila. Nezadovoljstvo v Italiji proti Franciji narašča, ker se kljub odhoda Italijanov nadaljujejo razprave mirovne konference v Versaillesu. Nezadovoljstvo povzroča tudi, ker se je francoski zastopnik n* Dunaju izjavil odposlanstvu iz južne Tiroske, da meje Nemške Avstrije se niso določene. Po vsej Italiji se pojavljajo manifestacije. Kakor poroža „Newyork Herald“. namerava Orlando predložiti poslanski zbornici kompromisni predlog, v čegar zmislu bi bila oblast nad provincijo Rako in nad dalmatinsko obaljo poverjena Zvezi narodov, mesto Reka pa bi pripadla Italiji. Italija naj bi tudi pridobili jamstvo za nadzorstvo nad Jadranskim morjem.
asm
Slovenski delavci in delavke! fj
1. maja vsi na
u »Narodni dom” ob 10. uri
Trgovski sotrudnik
izurjen tudi v knjigovodstvu in korespon-denci (slovenski in nemški) se sprejme takoj. Ponudbe na Miloš Oset, Muta, štajersko.
Graščina
približno sto oralov zemlje, se kupi. Ponudbe na naslov: M. T a d i č, Zagreb, Domobranska ulica 1.	2—2
Iščem več
dobrih tesarjev
v trajno delo. Plača do K 2,50 na uro Franc Ravnikar, Ljubljana, Linhartova ulica št. 25.	4-3
šr
Kislo vodo, vino in sadjevec
jo
k
trna za prodati	5—1
ANDREJ OSET, p. Guštanj
Dne I. maja se otvorl pri OSETU gostilna, kjer se bo dobilo vedno topla in mrzla jedila, ter pivo in fina razna vina In .Pekrčan
LcMl
Naznanilo I
Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem zopet otvoril
krojaško delavnico v Mariboru, Vitrinjska ulica
(nekdaj krojač E. Mliller),
Potrudil se bom, cenj. občinstvu postreči z solidnim delom in zmernimi cenami in se priporočam
Jakob Vezjak.
Pristno rdeče vino
□ □□□□□□□□□□□□□D	□□□□□□□□□□□□□□□
o	□
D □
□	D
□	se	prodaja	v	steklenicah vsak	dan	od 2—6	ure	c
o □
7—1	□
□
Kletarstvo aiwles, Maribor
Meljski hrib št. 63.
□
□ □□□□□□□□□ □□□nDoiDEDDanDnocianaan c □□
Dragotin Riedl, brivec
Maribor, Tegetthoffova cesta 21
se najboljše priporoča vsem cenjenim gospodom.
1 nagon Me sata: I _ torne 1 I
99
91
91
& otrobov sadnih telic
(iz šib pletene) od 5—50 kg vsebine proda takoj po nizki ceni
importna in eksportna trgovina
Ferdo Seri
Maribor, Koroška ul. 21
L Mariborski S$šesfe@p
TegetthoStova easia.
Od srede 30. aprila do 2. maja 1919
Gosp z rubin«
Po Marlit-romanu v 4 dejanjih. V glavni ulogi
Erich §€ai$er-Yits.
Friedl dobi brata
Veseloigra
V soboto novi spored!
f. maja se vrše predstave ob ^3., 4., 6. in 8. uri zvečer.
Semena
vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni
M« Berdajs, Maribor dr.
Sofijjin trg
Podpisujte drž. posojilo 1
3k*S flIM C«***
slsiiggs
II Pl
priporoča za letno sezono Slovenkam Maribora in okolice	svoje	p|j
lastne proizvode krasnih klobukov, ter sprejema tudi vsa	v to	|||
stroko spadajoča popravila po zmernih cenah.	3—3	^
Modistinja Ivka Kosi, Maribor
Sodnijska ul. 25 (pritličje)
| Otvoritev trgovine. \
« Vsem mojim bivšim odjemalcem, znan- « J cem in prijateljem uljudno naznanjam, da % ‘ sem odprl 1. maja 1919 zopet svojo *
^corxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:q
h
manufakt. trgovino i
1
♦	v Mariboru, Grajski trg 2.	*
♦	Za obnovitev cenj. naklonjenosti udano ♦ i prosim, ter pozdravljam z odličnim spo- +
♦ štovanjem
|	M.	E. Šepec.
Naznanilo!
Podpisana uljudno naznanjata cenj. občinstvu, da sta prevzela s 1. majem 1919 ^
gostilno in mesarijo
v Mariboru, na Tržaški cesti štev. 3
(popre] Tratela)
Zagotavljam cenj. občinstvu, da bodeva imela izborno vino, topla in mrzla jedila in vedno sveže meso.
Za obilen obisk se priporočata
  J. in F. Klitek.
Ud*j»: Tlakovat »drug«.
Mestna hranilnica ljubljanska
A M ^^jjjjjBBUiiilMMIBMIIMMliOTIMiiniTrrTTlT iliiil lllIBBIiilllMllllliillllilllllM i III IH II n'll
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog  ........K	80,000.000
in rezervnega zaklada...................«	2,500.000
■f Sprejema vloge vsak delavnik. ^
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu oblesiovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.	u
2[xxxxm^n^gi^xxmx^xxxxj
O^srovprtjl”urednik: Fr. Voglar,	Tiskano	:	Karl	Rabftech	v	Maribor^