Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj 8 gld., za i rt leta i gld., sa jeden mesec X gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo {in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St."2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenifikih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 63. V Ljubljani, v soboto 16. marca 1895. Letnilt XXIII. »Itaje z Z veni jem nego z Mahničem?" Omenili smo že v naših poročilih iz deželnega zbora kranjskega, da je v letošnjem zasedanju dr. Tavčar spregovoril besede: „Rajši z baronom Schvve-glom, kakor z dr. Mahničem 1" — Opomnili smo že tudi, da nam ta vzklik po pogajanjih, ki so se mej Nemci in »Narodovci" vršili v deželnem zboru, ni prišel nepričakovan. Vendar smo bili še vedno teh mislij, da so dr. Tavčarju v naglici te besede všle, ne da bi jih bil dovolj premislil. Toda tudi v tem smo se varali, kajti „Narod" ta vzklik dr. Tavčarjev opravičuje 11. t. m. tako-le: „Mi umejemo te besede (namreč vzklik: „Raje z Žvegljem, nego z dr. Mahničem !" Op. „Slov.u). Noben Schvvegel ni tako zastrupil narodnega življenja na Kranjskem, kakor učenci dr. Mahniča. Nobeden nemški list ni narodnih mož tako lažnjivo napadal, kakor zadnja leta »Slovenec". Ranjkega »Tagblatta" perfidije niso bile senca tega, kar dan na dan sedaj producira »Slovenec" proti narodni stranki. Ce se g. dr. Tavčar danes ozira po naših nasprotnikih, je pač naravno, da daje prednost lojalnemu nasprotniku pred ljudmi, ki niso prvikrat tako nesramno lagali in natolcevali, kakor se je zgodilo v ^Slovencu" zadnjo soboto." Tako »Narod", glasilo nedavno na novo orga-nizovane .narodne" stranke, zagovarja besede dr. Tavčarjeve, s katerimi je zatajena slovenska narodnost in na prapor zapisan m e j-narodni liberalizem! Da se o usodnosti teh besed popolno prepričamo, odgovorimo na vprašanji: Kdo je dr. M a h n i č in kdo je baron Schvvegel? Dr. M a h n i č je značajen, duhovit, izobražen, neumorno deUven in skrajno požrtvovalen slovenski duhovnik. On je mož brezmadežnega življenja, ki moli, dela iu trpi za blagor svojega naroda. Te nje- gove lastnosti vsikdar odsevajo bodi si iz njegovih govorov ali iz njegovih spisov. Veleobsežno njegovo duševno obzorje kaže se vzlasti v njegovih modroslovnih in leposlovnih spisih in kritikah. Da so v nekaterih njegovih spisih vplivale nanj nejasne politično-strankarske razmere na Goriškem in da se ti spisi, vzlasti polemični, glede veljave ne morejo meriti s poprej omenjenimi, tega mi ne zanikamo, in da je sem ter tja padla iz njegovih ust kaka trda beseda, tudi to je gotovo, toda kdor pozna naše razmere, bo zadnji, ki bi zaradi tega hotel kamen zalučati na dr. Mahniča. Glede ocenjevanja slovenskega slovstva je dr. Mahničevo delovanje odločevalnega pomena. Koliko časa je Stritar s svojim tujim svetoboljem srkal naši mladini iz srca najboljše moči za delo ? Koliko časa je on z domačo predrznostjo terorizoval naše slov-stvenike? Toliko časa, da je prišel dr. Mahnič in ga razkril svetu, kakoršen je. In od tedaj je — mirna Bosna! Toda to so posameznosti, ki nas bi zavedle predaleč od našega namena. — Splošno moramo reči: Tudi načelni nasprotnik, ako je iskren, mora spoštovati dr. Mahniča značajnost, izobraženost, delavnost in požrtvovalnost, kar vse on daruje po svojem najboljšem prepričanju v blagor slovenskega naroda. Kdo pa je baron Schvvegel? Zgodovina našega naroda ga ima zapisanega kot odpadnika, ki je zatajil pred svetom svojo katoliško in slovensko mater, ki je velike svoje duševne moči posvetil ži-dovsko-liberalnemu kapitalizmu. Kadarkoli se je zadal slovenskemu narodu kak pol'tičen udarec, vselej smo zvedeli, da je od zadaj Mefisto Schvvegel, ki je Slovence slikal kot panslaviste, verske lanatike itd. O njegovem življenju in službovanju ne govorimo, saj je to odprta knjiga, večjidel vsakemu znana. Omenimo samo dogodek, ki priča skrajno mržnjo Sehvveglovo do vsega, kar je slovenskega. Schvvegel nima svojih otrok, zato pa je prevzel bratove otroke v svojo skrb. In kako jih vzgaja? Ako povemo, da ti otroci niti s svojo materjo ne morejo govoriti v slovenskem jeziku, ker so v takih šolah, da so ga pozabili; ako pripomnimo, da so zagrizeni nemški nacijonalci, tedaj smo pač povedali več nego dovolj o kvalifikaciji moža, po katerem se sedaj ozira dr. Tavčar, in katerega »Narod" imenuje lojalnega nasprotnika! Mi bi s strankarsko-političnega stališča iz tega žalostnega dejstva lahko izvajali za-se jako ugodne posledice, a mi tega ne storimo, ker je stvar preveč usodna in tožna. Ako se je dr. Tavčar tako lahko in tako hitro iztrgal iz naročja Strossmajrjevega, kjer je sanjal o veliki Jugoslaviji, iz objemov Star-jevijancev, med katerimi se je ogreval za veliko Hrvatsko, ter se izgubil sedaj v objemu Schvveglovem samo iz nasprotja do dr. Mahniča in ljegovih učencev, tedaj se bojimo, kaj vse imamo pričakovati od stranke, ki ga prišteva svojim voditeljem. Kake poskušnje čakajo še naš narod, ako se bo v tem žalostnem smislu nadaljevala politika naših domačih nasprotnikov! — Kje je Svatopolk z butaro šib?! Politični pregled. V L j u bi jan i, 16. marca. Državni zbor bo imel sedaj vsak dan seje, da čim najpreje izvrši davčni zakon. Kakor se nadejajo, dovrše ta zakon k večjemu štirinajst dnij po velikonočnih počitnicah. Dne 6. aprila se te počitnice začno in bodo trajale do 22. aprila. Pododsek državnega zbora za volilno reformo je imel v sredo sejo, katere so se udeležili ministerski predsednik knez Windischgraetz in ministri Bacquehem, Madejski, Jaworski in Pleuer. Ker so obravnave zaupne, časniki ne vedo druzega povedati, kakor da je bil vspeh ugoden. Oficijozna LISTEK Specijalisti. m. Specijalen dogodek iz domače zgodovine prete čenega leta bodi tu kratko načrtan. Bilo je dne 7. avgusta popoludne po 4. uri na lepem vrtu v dolenjski metropoli. Tedaj vzdigne consiliarius aulicus in spe profesor Štruklje svojo visoko postavo in govori s svojim sonornim glasom tako mirno in tako iz dna svoje „neizgruntane" duše, kako neobhodno potrebna je dandanašnje — koalicija , ne menj za Slovence posebej, kakor za Avstrijo sploh; sebe je izpustil! Vmes pa se čuje nekako bučanje, kakor daljno gro-menje gori kje nad temnimi Gorjanci. Za par ur združeni Slovenci govorniku oporekajo tako, da mora prenehati s svojim panegirikom. Okoli 5. ure pa ostane — pozvan zlasti od svojih bližnjih somišljenikov — Ivan Stiritisoči in obrnivši se proti svojemu „poličnema nasprotniku" , udari parkrat od strani po njegovih niti dejansko resničnih niti pri tem obedu umestnih besedah. Potem pa napivajoč tako mnogoštevilno zbrani duhovščini izrazi misel, da bi se pač lahko zjedinili Slovenci na Kranjskem, ko bi bilo »na vsaki strani nekaj dobre volje". Se ne pol leta pozneje se je res kazala neka »dobra volja" v deželnem zboru in po Dolenjskem, Toda ta dobra volja je zjedinila le napredne narodnjake in stare pa nove nemškutarje. Koristilovstvo je združilo vse »politične nasprotnike" v par tednih, in v tej vzajemni vojni bi bila jedna »črna suknja" skoraj za šalo izigrana, drugo resno pa je odneslo z volišča. In te dve so doslej prištevali naši liberalci med najodlič«iše ! Hic niger est, hunc tu, Slovene, caveto! Vsled tega je toliko bolj oživel v meni spomin na obe napitaici ob enem „narodnem prazniku" sicer bi ne bil porajtal na take puhlice. O tempora! o moreš! In po teh dogodkih reci kdo , da Mahnič ni prerok ! Zmiraj je oznanoval, da so si liberalci povsod jednaki in da pri teh ljudeh ni iskati značajnosti. Iu glejte vse to uresničeno v mesecu svečanu na Kranjskem ! Ni čuda, da „Slov. Narod" sedaj skorej sam ne more verjeti, kako so se mogle take „pre-kucije" in »neslanosti" zgoditi na Dolenjskem. Res, kedo bi si bil mislil, da se more v par tednih za-rediti toliko neznačajnežev in nemškutarjev pri nas. Svoje dni za cesarja Konštancija je dejal sveti Jeronim , da se je svet začudil, kako, da je tako arijansk. Skoraj bi miren opazovalec za njim rekel po zadnjih volitvah, da se je slovenski svet, to je U pravi slovenski svet, začudil, da je toliko nemčur-stva 1. 1895 še mogočega v deželi Kranjski. Nasproti goriškemu preroku je zares kaj piškav prerok oni »svobodoljubni" poslanec kmečkih občin, kateri je pred par leti v deželnem zboru javno sumničil kranjsko duhovščino, da je omahljiva v narodnosti. Slovenska duhovščina je vselej bila in bo vselej vstrajno domoljubna, domorodna, narodna, ko se bodo taki narodnjaki iz polpretekle in sedanje dobe »iz višjih ozirov" že davno poskrili za plot. Elastike ni znašel slovenski duhovnik, tudi nima nanjo „po-tenta", to prepušča specijalistom v narodni elastici-teti. Zatorej katoliška narodna stranka lahko prepusti prav brez zavisti dedščino, o kateri sanjari Ivan Grozni, domačim liberalcem. V Mehiki, tako sem čital, so našli prečudno cvetlico, pravo specijaliteto. Menjava namreč svoje barve. Zjutraj je bela, opoldne rdeča, zvečer pa višnjeve barve. Diši samo opoldne. Taka cvetlica, samo da nikedar prijetno ne diši, je sedanja narodna stranka in njeno glasilo. Barve menja kaj pogostno, če ne vsak mesec pa vsaj vsake kvatre. Po zadnjih volitvah bi imela ostati od sramote kar višnjeva! »Slovenec" je naznanil, da je cesarjevo zahvalo za izraze sožalja ob Albrehtovi smrti prinesel »Osser-vatore Triestino" v štirih jezicib, „Laibacher Ztg." pa samo v nemškem. Ljubi »Slovenec" ne čudi se V »Presse" piše, da so se stranke načeloma zjedinile o nekem posredovalnem predlogu, da pa bode pod-odsek imel še več sej. Čudno se nam zdi, zakaj ti »tajni svetniki" tako skrivajo svoje sklepe. Davčna razprava. Pridobitni davek je torej vsprejet (§§ 1. do 11. vsega načrta), kakor ga je nasvetoval odsek. Vsprejel se je le še dostavek Sch vvabov k § 11. 4. — Schwab je namreč razvijal, da se bodo zasebna podjetja iz gospodarskih vzrokov v prihodnje mnogokrat izpreminjala v akcijske družbe. Te pa plačujejo svoj davek po drugem poglavju, ne po prvem (pridobitni davek), zato se mora torej svota, ki so jo taka podjetja preje plačevala, odpisati od skupne svote, da ne bodo davkoplačevalci morali odpalega pridobitnega davka dajati. V tem smislu se je glasil njegov dostavek. — Poslanec M a u t h n e r je zagovarjajoč v podrobni razpravi §§ 1. do 11. davčnega zakona rekel mej drugim tudi to-le: »Od neke strani se je priporočalo, naj se namesto odpusta na davkih prepusti dotična svota deželam. Toda ne ve se, kaj bodo naredile dežele s tem denarjem. V vsakem deželnem zboru je nekaj idej, ki so posebno pri srcu; ta hoče imeti kak most, drugi kako šolo (poslanec Poper: deželno gledišče) iu nikakor ni brezdvomno, če se namesto odpusti, denar izroči deželam, da bi se morda s to svoto ne izvrševale take posebne misli." — (Prav dobro!) — Tudi nam se zdi, da jo je mož izvrstno zadel! Dunajska ministerska kriza. Četrtkov II Popolo prinaša dopis z Dunaja, v katerem pravi, da se vkljub vsemu tajenju olicijoznih in poluoiici-joznih listov, vendar-le zelo majo stoli sedanjih ministrov. »Ce se do binkoštij kaj ne izpremeni, bomo imeli finis Poloniae. Markiz Bacquehem je vedno bolj pripravljen oditi, svojim najiskrenejšim prijateljem je že več nego jedenkrat izjavil, da mu je žal, da ni skupaj s Taaffejem popustil ministerske službe. Ravno tako grof Schonbom; da ničesar ne rečemo o ministru Madejskem, kateri je vzlasti, odkar je brez vladarjevega dovoljenja priredil zadnje dogodke v Rimu (glede kršč. socijalistov), že prav marogast in oddan. O zadnji stvari seveda absolutno molče uradni in poluuradni listi, pa vendar je resnična in posledice se bodo kmalu pokazale. Ce bo sedanje ministerstvo moglo do konca aprila vsaj nekaj določenega spraviti glede volivne pravice, si mogoče podaljša sfoje življenje do jeseni; če pa ne — hajdi! V tem oziru se že imenuje prihodnji mi-nisterski predsednik, ki bo menda grofThun, praški namestnik; sedanjih ministrov bi ostal samo Plener; Bacquehem in Wurmbrand bi šla svojevoljno, Ma-dejski pa — tako. Tak je položaj in to se da videti naprej." Avstrijska obrtna stranka. V imenu avstrijskih obrtnikov je bila te dni deputacija pri mi-nisterskera predsedniku in pri trgovskem ministru in jima izrazila svoje želje. Oba ministra sta blagohotno vsprejela odposlance in jima obljubila svojo podporo. Vzlasti ministerski predsednik je hvalil njihov lepi konservativni namen, ki ne skuša povečati socijaluih nasprotij v družbi, marveč ki jih skuša temu ! Saj jo je »Slov. Narod" prinesel v slovenskem prevodu ! Prijatelj iz tujine mi je pisal nedavno tako-le : »Citam dan za dnevom mnogo listov, med njimi se veda največ čifutskih, a i »Slovenec", »Reichspost", »Vaterland", »Obzor" in tudi »Slov. Narod". Toda povem Ti, meni se zdi: »Narod" se je popolnoma »potujil«. Naš narod je eminentno katolišk in pri njem je mogoča le katoliška politika, vsaka druga je nenaravna, torej narodu pogubna. »Slovenec" zastopa to stališče, s tem dela za blagor naroda; zlasti uzorni so članki o sccijalnem vprašanju. Kaj pa najdete pri »Narodu?" »Šviga švaga čez dva praga", danes tako, jutri drugače. Dosleden pa je v sovraštvu do vsega, kar je katoliškega. Med Slovenci sicer ni čifutov, a včasih, ko človek čita »Narod", zdi se mu, kakor da čita članek iz »N. Fr. Pr." v slovenskem prevodu. Jaz bi svetoval našim »liberalcem" — zestarel pojem — naj bi čitali pazno in trezno misleč i čifutske i krščanske liste, in kmalu bi se obrnili od »Naroda". Sicer pa človek ne živi od same politike, razun na Belokranjskem, ko bi bile vsak dan koalicijske volitve. Zato za nameček in zloglasni dodatek še par besedij o specijalistih druzih vrst. »Specijalist — nabiratelj udov družbe sv. Mohorja" me je s svojimi 117 udi spomnil necega dru- zmanjšati. Toda „N. Fr. Pr." ni kar nič všeč to obrtno gibanje in dne 14. t. mes. pravi, da je ta obrtna stranka prav taka, kakor so druge. To dokazuje po njenih mislih peticija, ki jo je poslala državnemu zboru in r kateri zahteva: preosnova prodaje mešanega blaga in krošnjarstva, katero se mora polagoma popolnoma odpraviti, nedeljski počitek za krošnjarje, vreditev prodaje piva v steklenicah, bolje varstvo privilegijev, omejitev konsumnih društev, ustanovitev obrtnih sodišč in hitra prena-redba vsega obrtnega zakona. — Vzlasti krošnja-rija je dunajski Židinji pri srcu. Zakaj, ni težko uganiti. Škofovska konferenca na Ogerskem bo dne 19. t. m. pri kardinalu Vaszaryju. Sodi se, da se bodo nadpastirji dogovarjali, kako jim je postopati pri cerkveno - političnih razpravah v ma-gnatski zbornici, ki se bodo prav v kratkem začele. Ogerski finančni minister LuJeač je dne 13. t. m. v zbornici mej hvalo finančnega reda v ogerski državi morda nehote razkril tudi njene hude rane, rekoč: »V gospodarstvu naše dežele se kažejo znamenja, ki nas opominjajo k previdnosti. --Kmetijstvo, razmere v zelo važnih industrijah, kakor pri proizvajanju moke, petroleja, sladkorjain žganja nam ukazujejo največjo previdnost." — Tu bi imela ogerska vlada nujnej-šega posla, nego s svojimi cerkveno - političnimi zakoni. Kina in Japan. »Novoje Kremja" dobiva svoje informacije pri vnanjem ministerstvu, zato je zanimivo, kaj piše ta list o japonskih mirovnih pogojih. Jako verjetno je, pravo imenovani list, da hoče Japan popolnem izkoristiti svoje zmage, polastiti se jednega dela Mandžurije in Korejskega zaliva. Vprašanje pa je, ali more Japan narekovati mirovne pogoje evropskim državam, ker bi se v prvi vrsti Rusija in Anglija upirali proti temu, da Japonci stalno zasedejo glavno mesto Mandžurije, Mukden. Ko bi Japan to poskusi), stre evropsko brodovje japonske parnike kakor orehove lupine ter zapre vsa pristanišča. Mogoče pa je, da Angleži pod roko sklenejo pogodbo z Japonci, da dobe dober del žrtve na troške Rusije , a v tem slučaji je nova, večja vojska neizogibna. Cerkveni letopis. Iz pastirskega lista nadbiskupa Posiloviča. (Konec.) V zadnjem času so šle še dalje nekatere države, ki so zapretile velike kazni v slučaju, da bode zakon prej sklenjen v cerkvi, kot pred državnim uradnikom. Ker ve država, da je zakon sam zakrament, a kljub temu izda tako postavo, zaničuje s tem našo božjo vero in dostojanstvo Kristusovega zakramenta. To je ravno tisti duh, ki se je pokazal najstrašneje v francoski revoluciji, ko so vzeli katoliški cerkvi njena posestva in odpravili samostane ter nasprotovali s tem samemu Bogu. Mnogo katolikov ni moglo prejeti svetih zakramentov, pred vsem zega naslova, ki si ga je bil tudi sam nadel pred dobrimi sedmimi leti. Takrat se je podčrtal »pl. Sed-mičar", in spet je letos s sedmico zadel skupaj, obakrat tudi z manoj. Cez 7 let vse prav pride. Bog ga ohrani in njegove posnemalce v nabiranju udov, naj jih kateri dobi 777 ! Pri napitnicah sem začel današnji listek, naj ga tudi končam s temi. Kedo ni čul pri polnih kozarcih tacega le vseobsežnega in premodrega vsklika : »Gospoda moja, jaz menim, da govorim vsem iz srca, ako napijem našemu predragemu, preljubemu, občečislanemu slavijencu! Bog ga živi! Slava!" Jaz bi tudi rad napravil tak slavnostni »speech", ki bi bil »ospičen" zoper največjega narodnega spe-cijalista letošnje zime — zoper sneg. Neki prijatelj z Dolenjskega mi je zato pisal, da moram jaz pač z loparjem hoditi proti cerkvi. (Dolenjec precej misli na lopar, če tudi niso vsak dan volitve proti katoliški narodui stranki!) Dovolite torej, da spregovorim : »Gospoda moja, stari ljudje pravijo, in ti mnogo pomnijo, da že 65 let ni bilo približno tolicega snega in tako dolge zime. Jaz mislim, da govorim vsem iz srca, ako napijem našemu „predragemu", predebelemu, pretežkemu, občezaničevanemu snegu ; naj se ne prikaže več v taki množini vsaj 65 let ne! Odlazi! Srečno!" Tine Balant. svetega krsta in zakona, ker so bile laprte cerkve ali porabljene v nedostojne namene. V tem žalostnem času je bil vpeljan civilni zakon na Francoskem. Od leta 1848 se je zopet krep-kejše pojavil protikrščanski duh. Rastel je vedno bolj proti koncu tekočega stoletja in prinesel je civilni zakon tudi v hrvatsko kraljevino. Naj se sklicujejo učeni in izobraženi ljudje na Nemčijo in Italijo, kjer velja civilni zakon, in da to ni v škodo veri in cerkvi Kristusovi. V cerkvenih zadevah imajo pravico odločevati samo njeni glavarji in varuhi: sveti oče in škofje. A ti so se vedno ustavljali civilnemu zakonu. Potem dokazuje nadpastir, kako škodljiv je civilni zakon veri iu cerkvi. On ni zakrament, cerkev ga nikdar ne pripozna in vsakemu kristijanu je tak zakon pregrešen konkubinat. Pomaga se v tem slučaju s poroko pred domačim župnikom, a kdo bode jamčil, da se ne bode protivila temu nobena stranka? To še ni vse. Državna postava dovoli tudi zakon med krščenimi in nekrščenimi, in če se ne puste prostovoljno krstiti nekrščeni, ni v takem slučaju nobene pomoči. Najhujše je, ker se zamore razveljaviti civilni zakon, dasi je bil cerkveno posvečen, in stranke se smejo z drugimi oženiti v nekaterih slučajih, za katere tega ne dopušča zapoved Božja. A tega ne more dovoliti noben človek, noben zbor, česar ne dopusti, marveč zabranjuje sam Sin Božji. Niti v najslabej-ših časih niso hoteli papeži razvezati tega, kar je zvezal Bog, če tudi je pretila silna nevarnost cerkvi. (Primera: Henrik VIII, kralj angleški, in Ana Bo-leyn.) Ta kralj nam žalostno spričuje, kaj bode iz zakona, kadar se združi s strastmi človeška oblast proti božji postavi. Državna oblast je tudi od Boga in kot tako jo mora vsak državljan spoštovati in ubogati, ali kadar se očitno vzdigne nad Boga in deluje proti jasni postavi božji, zgubi povsem svojo podlago, trpi škodo na svoji moči in ugledu v srcu vsakega državljana, ki veruje v Boga in spolnuje njegove zapovedi. To smatra pravi kristijan za zlorabo državne oblasti in veliko nesrečo ne samo za vero in cerkev Kristusovo, marveč tudi za samo državo. Kolikor manj je vere v ljudeh, toliko bolj se goje strasti. Kadar se tem odpro vrata z državno postavo, bodo še bolj rastle in bolj nasprotovale krščanski veri in krščanskemu zakonu. Še predrz-nejši bodo postali nasprotniki, ker jih bode varovala država kazni in očitne sramote. To spoznava razum in dokazuje skušnja iz življenja (statistika). Kolikor bolj peša krščanska vera, toliko več je zakonskih ločitev. Ker nasprotuje civilni zakon po svojem izvoru in po namenu svojem krščanskemu zakonu, bode tolikanj vestnejše in popolnejše spolnjeval vsak kristijan — katolik pri sklepanju zakona vse zapovedi in predpise svoje katoliške corkve. Potem opominja vernike, naj mnogo molijo, poslušajo besedo Božjo, hodijo k sv. maši, prejemajo zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. »Spodbujajte drug druzega k vestnemu spolno-vanju verskih dolžnosti, da se vsi skupaj zveličate. Sedaj, v sv. postnem času, imate za to najlepšo priliko. Delajte toraj in trudite se, da vam bodo ti dnevi »dnevi zveličanja". In milost Boga in Gospoda našega Jezusa Krista naj bode z vami!" Na koncu pozivlje še v latinskem jeziku duhovnike, naj objavijo ta pastirski list ljudstvu, da se ne gre samo za krščanski zakon, marveč tudi za samo krščansko vero. Uravnajo naj po teh besedah tudi svoje življenje, drugim naj bodo v lep vzgled pri zvrševanju dobrih del, da se jih bodo bali nasprotniki. »Dominus autem det vobis sui amorem, ut pro ipsius gloria, oviumque salute indefesse la-boretis, gaudienter patiamini!" Tedenski koledar. Nedelja, 17. marca: 3. postna; evangelij: Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11.; Jedert dev. Ponedeljek, 18. marca: Ciril Jeruzal. šk. Torek, 19. marca: Jožef, ženin M. D. Sreda, 20. marca: Benedikt op. Četrtek, 21. marca: Serapijon, šk. P e t e k , 22. marca: Oktavijan m. sv. Rane Gosp. Sobota, 23. marca: Akvila in Pel. ram. — Lunin sprerain: Zadnji krajec 18. marca ob 6. uri 30 minut zjutraj. — Solnce izide 20. marca ob 6. uri 6 minut; zaide ob 6. uri 9 minut. Dnevne novice. V Li u bij ani, 16. marca. (Državui zbor) je včeraj, kakor se nam z Dunaja poroča, uailaljeval nadrobno razpravo o davčni reformi, in sicer o prvem in jednajstem paragrafa, ki se tičeta pridobitnega davka. Poročevalec Dipauli naglača, da zakonski načrt ni brez hib, ker je nemogoč zakon, ki bi ugajal vsem strankam. Določeni kontingent je sicer visok, a če zbornica zavrže zakon, bode davčni nadzornik še dalje privijal vijak in pozneje bi morali privoliti še višji kontingent. Posamezne komisije bodo gotovo mileje določale do-bitkovino. ko davčni nadzorniki, in ker bode vlada le polovico članov volila v te komisije, naravno je tudi avtonomno stališče. Po odsekovem načrtu bodo nižji davkoplačevalci na boljšem. Veliki davkoplačevalci bodo plačevali dobitkovino in še osebni dohodninski davek, mali ljudje pa bodo oproščeni dohodninskega davka. Oba paragrafa sta bila sprejeta z večino 100 glasov z dostavkom poslanca Schwaba glede delniških družb. Istotako je bil sprejet § 2., ki našteva izjeme iz splošne dobitkovine. (P. Henrik Abel) slavnoznani jezuit in vodja kongregacij za može iu za akademično mladino na Dunaju, mudil se je včeraj na potu v Polo v Ljubljani. — Poklonil se je prevzv. gosp. knezoškofu ter se je mudil zvečer dlje časa v bogoslovskem semenišču. (Nov železniški načrt.) Kakor poroča uradni list, je inžener g. Avgust Glowacki od trgovinskega ministerstva dobil za šest mesecev dovoljenje, da izdela tehniške priprave za normaluotirno lokalno železnico od primerne točke južne železnice med Ljubljano in Borovnico čez Log do Vrhnike. (Iz goriške nadškofije.) Pod Turen v Gorici pride kot župnik g. dr. K. B a u b e 1 a , v Dornberg pa g. Lovro J u v a u č i č. (Iz Trsta.) Dne 14. t. m. je tukaj umrl gosp. Štefan Vuga v 85. letu. Bil je rajni duh. pomočnik pri sv. Antonu novem. (V včerajšnji „Laib. Schulzeitung") objavlja gosp. Florijan Hintner nekak odgovor na naš članek z dne 18. febr. Izobražeui mož, ki je rabil v svojem spisu žaleče in surove izraze, kakor „hochw. Kampf-hahu, polit. "VVerkelmiinuer", imenuje naš članek „Schm£ihartikela, dasi nismo rabili nobene nedostojne besede. Ako vzgojevatelj g. Flor. Hintner imenuje napore za natorna prava pri vzgoji „Schmiihartikel", svoboduo njemu, takih mislij mi nismo, dasi nimamo neposredno opraviti z vzgojo mladine. — Ako iz zadnje številke „Laib. Schulzeitung" še omenimo nastopni stavek: „Diesem Abgeordneten (Pfeifer) gegeniiber vertrat Abg. Hribar den liberalen Standpunkt in der Schulfrage uud brach fur die Neuschule, din er gut uud den praktischen Bediirf-nissen entsprechend fand, eine Lanze", povedali smo vse, kar je v tem listu za uas zanimivega. (Iz Zagorja) 14. t. m. Gospod urednik! roka se mi trese! Pa nikar ne mislite, da vsled starosti, kajti Abrahama še nisem imel čast videti, marveč zaradi tega, ker se strašno bojim, da Vam poročam kaj tacega, kjer se tudi „med vrsticami mnogo bere!" Ce Vam povem, da se v letošnjem koledarčku na strani 116 ne bere „med vrsticami" sv. Gregorja dan semenj v Kotredežu poleg Zagorja, in če Vam pove«, da ta dan do desete ure ničesar druzega nisem videl na semnju, kakor jedno dimaro, nekaj novih grabelj, malo koreujčka, češnja in čebulce, menim, da ne bodete zahtevali „naj to prekličem", saj imam mnogo prič, ki so to robo videle. No, pa saj „priče ne pomagajo nič", vsaj tako mi je nekdo zatrdil. G. urednik, ali ste kaj „vža!jeni", če Vam še povem, da se pri nas v hribih backi ž.e pasejo, ali da se je 11. t. m. blizu naše postaje vsul precejšen plaz, da je moral popoldanski poštni vlak čakati tri četrt ure, predno so mu naredili gaz? (Nesreča.) Due 12. t. m. popoludne je mesar Seb. Trškan iz Sostrega hotel z vozom čez železniško progo na cesti, med Zalogom in D. M. v Polji, ko je že prihajal brzovlak z Dunaja. Voz pa obstane v južnem snegu, vlak pridrvi, zgrabi konja in vleče nekaj časa po progi. Voznik in voz sta ostala na mestu brez posebne škode, a konja je stroj usmrtil. (Dar.) Katoliškemu društvu za delavke je daroval p n. gospod prelat dr. J. Kulavic 20 kron. Blagemu dobrotniku delavskega stanu — Bog plačaj ! (Najnovejše delo g. A. Gangla.) Znani naš domači umetnik, strokovni učitelj A. Gangl se bavi sedaj z nagrobnim spomenikom, katerega je ces. sve- tovalec g. Ivan M u r n i k naročil za pokojno svojo soprogo, iu ga bržkone dovrši že do bodoče jeseni. Delo, ki bode najlepši okras ljubljanskega pokopališča, kaže v reliefu postarnega slepega moža, ki v nemi bolesti sloni ob krsti blage pokoj niče, poleg njega pa klečečo deklico, pobožno molečo. Na levi strani se dviga angelj in z jedno roko polaga vence na krsto, z drugo pa kaže tolažilno navzgor. Izza sarkofaga raste žalobna vrba. Umetnik je mojsterski pogodil in izrazil vso situvacijo ter svojim figuram vlil toliko življenja, da obstoji gledalec ves ginjen pred reliefom. Kadar bode ta umotvor končno postavljen, izpregovorimo o njem morda kaj več. Za sedaj bodi le še omenjeno, da ga g. Gangl zvrši od najlepšega kararskega marmorja; že iz tega, kar je izdelanega, pa se vidi, kakšen umetnik je g. Gangl. Želimo pač, da bi bilo še mnogo rodoljubov, ki bi požrtvovalno podpirali našo domačo umetnost; čas je, da se tudi v tem oziru že oslobodimo tujega vpliva. (Slovensko gledišče.) „P uščavnikov zvonček" je mična in kratkočasna opera, katero so sinoči predstavljali prvikrat. Dejanje samo na sebi je malenkostno, rekli bi, otroško, a vendar vzbuja mnogo zdravega smeha, glasba precej melodijozna in ima za izurjene pevce prav nvaležne točke. Glavne vloge so imeli gospa A n i č e v a ter gg. N o 11 i in B e u e š , manjši gospica Towarnicka in gospod Podgrajski. Predstava je popolnem vspela, posebno so ugajale glavne osebe. Gosp. Podgrajski sicer ni pevec po poklicu, a dober komik, sinoči je bil celo „prekomičen" Thibaut. Zbor je v obče bil siguren, le dvakrat se mu je za trenotje zmešala štrena. Gledališče pa je bilo slabo obiskano. Jutri se ta opera ponavlja. (Pouk v pletarstvu.) Na tukajšui c. kr. obrtni šoli za obdelovanje lesa se prične pouk v pletarstvu, kakor kaže današnji inserat, z dnem 1. aprila t. 1. Sprejemajo se možki in ženski učenci. Na razpolaganje so razne ustanove. Za sprejem se je zglasiti pri ravnateljstvu (Virantova hiša, Zvezdarske ulice I. nadstropje.) (Iz Celovca.) [Kako se na Koroškem katehetom godi.] V drugem razredu v Lješah in v četrtem razredu pri Fari v Prevaljah je kaplan, ki uči krščanski nauk, otrokom priskrbel slovenske katekizme in nekaterim tudi zgodbe svetega pisma. Dne 1. svečana je pa učitelj četrtega razreda vse te slovenske knjige otrokom vzel. Na pritožbo je deželni šolski svet ukazal lastnikom, t. j. starišem, nazaj dati, toda ob jednem je prepovedal rabo slovenščine pri krščanskem nauku v vseh prevaljskih šolah in celo v Lješah, kjer so v drugem razredu razven dveh deklic vsi otroci slovenski. Otroci ne smejo več slovenskih katekizmov seboj v šolo prinesti. Kako bodo ubogi kateheti krščanski nauk učili brez slovenščine in brez katekizma, to ve le slavni deželni šolski sret. Kristus je rekel apostelj-nom: „Idite in učite vse narode!" Kako bo pa sveta katoliška cerkev ta najvišji ukaz spolno-vala, ako se ne sme posluževati jezikov dotičnih narodov?! Tudi znamenje časa. Živela koalicija s tako jasno odkritosrčnostjo in resničnostjo! )Na goriški razstavi šolskih učil) so dobili častne priznanice ti-le gg. učitelji: Iv. Mrcina, Dan. Fajgelj, Andr. Volarič, Fr. Gabršček, Ana. Drašček, Ant. Leban, Ign. Križman, Edm. Cibej, Jos. Maco-rig, K. Travan, Lužnik-Lenaršič in gdč. M. Hafner. (K poročilu o novomeški dijaški vcselici) dostavljamo, kar je po tiskovui pomoti izostalo: Najbolje je pogodil svojo vlogo VIII. Kramar kot bur-karsti sluga Florijan ; občinstvo ga je opetovano živahno hvalilo. Vseh dohodkov je imela veselica nad 160 gld., ki se obrnejo v korist dijaškemu podpornemu društvu. (Ogenj) Iz Šturij na Vipavskem 15. marca. Ne malo so se prestrašili ljudje v Sturji in Ajdovščini v jutro danes, ko je zvonenje za ogenj preplašilo ljudi iz spanja. Ob enaki uri na jutro so nam lansko leto pogoreli dve tvornici in odvzeli več družinam kruh. In danes, ko si hitel iz postelje k oknu, zagledal si velik ogenj poleg predilnice. V prvem trenutku je vsakteri sodil, da gori stanovanje g. vodje predilnice in zraven stoječe delalnice. Tedaj mizarji, strugarji in kovači-ključavničarji so tudi ob delo! si zdihnil. K sreči ni bilo tako. Pogorela je pila (žaga) St. Poljšaka iz Zapuž, ki stoji prav blizu predilnice. Nekaj dnij sem že ni imela lesa za delovanje, radi obilnega snega niso mogli ljudje v gozd; tako je bila par tednov prazna. Kako je ogenj nastal, se zato samo ugiblje. Je-li med žaganjem že par dnij tlelo, ali je kdo nalašč zažgal. Na gašenje ni bilo misliti, ker je burja razpihavala plamen po vsem poslopju, ko so zapazili ogenj. Posestnik ni bil zavarovan. (Umrl) je včaraj g. Karol C i ž e k , nadspre-vodnik južne železnice, v 49. letu svoje dobe. N. v m. p.l (Ribiški knrz) bode na Studenci pod Ljubljano od 16. do 20. aprila; poučeval bode gosp. profesor I. Franke. (Hranilnica in posojilnica t Trnovem) podaje svoj prvi računski sklep od 11. sept. do 31. decembra 1894: Vspeh I. Kranjske Raiffeisenove posojilnice presega vse naše pričakovanje. Natančneje poročamo o priliki. Za danes le kličemo : Bog živi trnovsko trdnjavo v obrambo notranjskega kmeta in njene vrle odbornike! (Kako se mlada sadna drevesca obvarujejo zajčjih zob?) Lovec izpod Jelovice pripoveduje, da je svoja drevesca v letošnji zimi na naslednji način obvaroval : Ubil jo lisico, kos lisičjega mesa malo opekel nad ognjem, ter ž njim drevesca dobro odrgnil. Zajci so prihajali na vrt prav trdo k drevesom, pa se ua ta način zavarovanih ali zasmrajenih drevesc niti dotaknili niso, ko so druga drevesca, ki niso bila namazana, do dobrega oglodali. V vsaki vasi se še nahaja kak lovec, ki na zimo ubije kako lisico. Pomoček naj bi poskusili tudi drugi kmetje, katerim zajec mnogo škode napravlja pri drevescih. („Tlteol. prakt, Uuartalschrlft") je izišel drugi zvezek z jako zanimivo tvarino na 17. polah. Naročnina temu izborno vrejevanemu linškemu pastoralnemu listu stane za celo leto 8 gld. 50 kr. Naroča se v Lincu, Stifterstrasse 7, ali pa v buk-varnah. (0. kr. poštnolirauilnični urad na Dunaju) razposlal je okrožnico z računom za mesec februvarij. V rečenem razdobju se je po državi vložilo 958.263-krat v skupnem znesku za 108,393.640 gld., od tega na Štajerskem 44.909krat za 3 672.126 gld., na Koroškem 13.960krat za 1,188.774 gld., na Kranjskem 10.322krat za 830.740 gld., po Primorju 16.429krat za 2,085.934 gld., v Dalmaciji 5404krat za 492.034 gld.; a vrnili so 251.377krat za 109,742.338 gld., od tega pride na Štajersko 7111-krat za 1,831.983 gld., na Koroško 1944krat za 323.333 gld., na Kranjsko 1367krat za 361.539 gld., na Primorsko 4015krat za 1,218.581 gld., na Dalmacijo 530krat za 74.852 gld. Od dne 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca februvarija letos se je 75,255.408krat vložilo za vsoto 8897,180.086 gld. 25 kr., vrnilo pa 20,741.051-krat za 8806,703.274 gld. 46 kr., tako je v blagaj-nici preostajalo čistih 90.476.811 gld. 79 kr. Med povračili nahaja se 25,720.245 gld., za kar je urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu je 1,065.867 knjižic vložnih, 26.516 čekovnih in 11.188 rentovnih, zaduje so vredne 20,430.540 gld. Število vložnikov je naraslo za 9415 oseb v oddelku varčevalnem, za 251 v čekovnem, za 290 v nakazničnem. Novo pošto z na-biralnico dobili so v Selcah pri Škofji Loki. V zgubo sta prišli dve knjigi-vložnici s tekstom slovenskim: jedna v Zakgu (3 gld. 94 kr ), druga v Postojini (5 gld.) V neuradnem delu okrožnica objavlja črtice o poštuej hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Italijanskem, Nizozemskem, Švedskem. (Semnji po Slovenskem od 18. do 13. marca.) Na Kranjskem: 18. marca v Št. Vidu (na Blokah), v Premu, Motniku, Mengšu, Žužemberku, Loki, Št. Petru na Notranjskem, na Krškem; 20. na Igu, v Žireh, v Moravčah, Kočevju, Dvoru; 23. v Tržiču. — Na Štajerskem: 18. marca v Mureku, Podčetrtkom, na Retiči, v Trbovljah, Sve-čini, pri Novi Štifti (na Ptujski gori); 20. pri Sv. Barbari, na Tiuskem, pri Sv. Barbari v Halozah, Rogatcu, sv. Jederti; 21. v Pernovu blizo Žalca.— Na Koroškem: 18. v Pušarnici; 20. v Gribeni. — Na Primorskem: 18. v Tolmecu: 20. v Komenu, Ricmanih, Monfalkonu (dva dni) in v Bovcu. Društva. (Konservativno obrtno društvo v Ljubljani.) Vabilo na društveni shod, kateri bode v nedeljo, dne 17. marca, zvečer ob 6. uri v gostilniških prostorih doma katol. rokod. pomočnikov Poljske ulice 10. Vspored : 1. Pozdrav predsednika. 2. O volilni reformi. 3. Razgovor o premembi društvenih pravil. 4. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi člane odbor. (Sloveu.sko planinsko društvo) naznanja, da se je druga točka zabavnega večera, to je predavanje g. V. Borštnerja, preložila na dan 18. t. m. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi hotela „pri Slonu", kamor vabi odbor svoje člane, njih obitelj in prijatelje. (Slov. bralno društvo v Sjkofji Lok i.) Vabilo k zabavnemu večeru, katerega priredi slovensko bralno društvo v Skofji Loki v svojih prostorih dne 17. marca t. 1. — Vspored: 1. Petje. 2. .Zamujeni vlak". Veseloigra v petih deiauiib. 3. Prosta zabava. Iz prijaznosti sodeluje tercet, obstoječ iz citer, tla\te in kitare. — Začetek ob osmi uri zvečer. — Vstopnina : za ude prosta, za neude 20 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Slovenskemu katoliškemu a k a -demičnemu društvu „Dauici") je pristopil kot ustanovnik vlč. g. Alfonz Levičnik, knezo-škofijski tajnik v Ljubljani; nadalje sta darovala vlč. gg. Alojzij Puc, uadžupnik v Hrenovicah, 10 gld , in Frančišek Jate, župnik v Mirni, 5 gld. Bog plati! — Za odbor: stud. iur. Ivan Končau, tajnik. (Mestna hranilnica v No vem Mestu.) V mesecu februvariju vložilo je 82 strank 1 1.308 gld. 4 kr., vzdignilo pa 12 strank 2699 gld. 31 kr., torej so je več vložilo 8608 gld. 73 kr. Stanje vlog po odbitku vzdigov 85.838 gld. 24 kr., stanje hipotek 50.919 gld. 79 kr. Dosedai se je vsega vložilo 102 620 gld. 91 kr._ Telegrami. Dunaj. 16. marca. Finančni minister je predložil državnemu zboru kot dopolnilni predlog k državnemu proračunu, naj se dovoli svota dveh milijonov, ki se razdeli kot doklada državnim uradnikom treh najslabše plačanih razredov inučiteljstvu, svota 950.000 pa kot izredno podporo na druge v državnih službah poslujoče služabnike. Tropava. 16. marca. Na pokojnega nadvojvode Albrehta premogokopih v Hohen-eggu je nastala eksplozija. Od 280 delavcev se jih je rešilo 100. Okoli 180 jih je še pod zemljo. Rešeni so nekateri ranjeni ter so naznanili, da je v rovih več mrličev in ranjencev. mnogi pa še ohranjeni čakajo rešenja. Vzrok nesreče ni znan. Berolin, 15. marca. Poslanec Mendels-Sternfels je predložil drž. zboru predlog , v katerem se pozivlje vlada, naj do 20 milijonov ima na razpolaganje, da iz njih posoja potrebnim kmečkim gospodarskim društvom, vzlasti posojilnicam po primerni obrestni meri, ki ne sme presegati 2 in pol odstotka. Berolin, 15. marca. Germania poroča, da se je Schorlemer-Astu poslabšalo. Poleg influence ima še pljučnico. Včeraj so ga po lastni želji prevideli. Berolin. 15. marca. Včeraj in danes so se v državnem svetu posvetovali o valutni politiki. — Berolinski magistrat je sklenil sam poslati spomenico Bismarku, ker jo je mestni odbor odklonil. — „Nord. Allg. Ztg." pravi, da je največja laž, kar je pisal rieki milanski list o besedah cesarja Viljema na Dunaju pri poslaniku Eulenburgu, češ, da se bo pričelo splošno razoroženje, da je možen njegov obisk v Parizu in dr. Avgsburg, 14. marca. „Postztg." piše. da je neresnično, da bi bil centrum odklonil Kanitzev predlog, ki se je še-ie včeraj razdelil. — Konzistorij v Rimu se je odložil, kakor piše ravno tisti list, od 12. na 18. t. m., ker se ga kardinal Ranipolla ni mogel vde-ležiti zavoljo influence. Pariz, 15. marca. Predsednik Faure je sprejel danes popoludne vel. kneza Aleksija, ki potuje tod mimo, v slovesni avdijenci. Pri prihodu in odhodu so se vel. knezu skazo-vale vojaške časti. Pariz, 15. marca. (Zbornica.) V zbornici se je v današnji seji završilo posvetovanje o stroških in proračunu. Pri finančnega ministerstva oddelku predlaga posl. Lavy, naj se za tabačne in žveplenčne tvornice zviša kredit. Min. predsednik Ribot govori proti temu predlogu, vendar obljubi, da bo zboljšal plače državnim delavcem, čim dovolijo razmere. Omenja, kako prijateljsko se je dogovoril z žveplenčnimi delavci, ki, so zadnji čas stav-kovali in izraža nadejo, da bodo drugi delo-dajavci posnemali državni vzgled. (Dolgotrajno odobravanje vse zbornice.) Zbornica sklene, naj se govor min. predsednika nabije po vseh francoskih občinah. Biarritz, 15. marca. Srbski kralj Aleksander se je podal v Pariz, koder ostane 5—6 dnij. Prihodnji petek pride v Beligrad. Nizza, 15. marca. Kraljica Viktorija je dospela popoldne semkaj in je bila sprejeta z vojaškimi častmi. Rim, 15. marca. Roforma poroča, da pride vojvoda Aosta v Gentili kot gost voj-vojvode Aumalskega. Pri ti priliki se sestane s pariško grofinjo in prinoezinjo Heleno. Odtod je nastala govorica, da misli vojvoda Aosta vzeti Heleno. Madrid, 16. marca. 300 častnikov napadlo je po noči vredništvo lista „Globo" ter ranilo vodjo in dva vrednika. Na to so odšli častniki v tiskarno lista „Resume". Policija je bila brez moči, le vojaškemu poveljniku se je posrečilo pomiriti razburjene duhove. London, 15, marca. Danes popoludne je v Frencharch-streef raztrgalo nekega moža sodi se. da se je vnelo razstrelivo, ki je je nosil seboj. Lends, 15. marca. Delavski zastopniki vseh francoskih premogovnikov se snidejo tu med 20. in 23. t. m. Posvetovanja se bo udeležilo tudi več socijalističnih poslancev. Vojska med Kitajci in Japonci. Petrograd, 15. marca. „Nov. Vremja" priobčuje dopis iz Londona, kjer poudarja naklonjenost londonskih meščanov za Japonsko. Dopisnik zagotavlja, da so mu nekateri angleški državniki rekli, da Japonci Kitaj, ki je le velikanska mehanično zvezana zmes, ravno tako lahko vladajo, kakor Angleži Indijo. New-York, 15. marca. „N. Y. Herald" piše iz Shanghai-a. da se bo kitajska odškodnina zagotovila pri dohodkih kitajske eolnine in se plačala v petih letih. Kitaj je pripravljen vojne ladije do malega vse izročiti. Cesarica in cesarica-.vdova sta silila Li-Hung-Tscbanga, naj se ne vrne brez vspeš-nega mirovnega sklepa. Tudi mu baje očitata, da jima je prikrival žalostno kitajsko stanje. Cp / 176 1 cfozor: £Po/loa x> o bi črto odjentaiajc. (Sj/zi ča-z Sc STCe^ooo SCjana, Sferno ne u-6iee 9. ITrairli no: 14. marcu. Štefanija Kadivnik, davčnega kontrolorja hči, 11 let, Salendrove uliee 6, jetika. — Jožef Fine, pivovarov sin, 2 dni, Kurja vas 10, božjast. 15. marca. Kvgenija Bayer, agentova hči, 9 mesecev, Stari trg 5, božjast. — Ludvik Gradišnik. gostilničarjev sin, Kurja vas 17, davica. V bolnišnici: 13. marca. Marjeta Petrovčič, gostija, 70 let, ostarelost. Tržne cene v Ljubljani dne 16. marca. Pšenica, m. st. . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, hktl. Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Speh svež, „ . gl. kr. gj: kr. 7 _ Špeh povojen, kgr. . — 66 6 — Surovo maslo, „ . — 80 6 30 Jajce, jedno . . . — \ e 20 Mleko, liter . . . — 10 6 90 Goveje meso, kgr. — 64 7 25 Telečje — 68 7 — Svinjsko „ „ . — 70 4 — Koštrunovo „ „ . _ 44 12 — Piščanec .... _ _ 12 — Golob..... _ 15 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 14 94 Slama, 100 „ . . 1 96 — 68 Drva trda, 4 kub. m. 9 _ — 54 „ mehka, 4 „ „ 6 — 1 Cas opazovanja Stanje zrakoraera toplomera r mm ! po Celziju Veter Vreme I J5-* S O a 2 7. u zjut. 2. n pop. 9. a. »več. 739'9 740 8 7413 1'2 64 00 si. svzh. hI. zapad si. svzh. oblačno jasno 0C1 Srednja temperatura 2-2 za 0'3° pod normalom. 15 mrnrn n bode imelo 19. sušca, t. j. na sv. Jožefa dan, popoldne ob 4. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni občni zbor, h kateremu so vsi moški udje povabljeni. 174 2-1 Odbor. Za A olikono^! Alleluja! Velikonočni napev za mešani zbor (4 velikonočne pesmi „Regina coeli laetaro" in Te Deum zložil Ign. Hladnik, op. 22. J53F" Cena 00 kr., po pošti 03 kr. Dobi se to delo v ,.Katol. Bukvami" v Ljubljani, in pri J. Krajcu v Novem Mestu. 162 3—2 a* - , t i , (, ' ■ • U ' Na tukajšnji e. kr. obrtni strokovni šoli za zdelovanje lesa prične se pouk v z dnem 1. aprila t. 1. 175 2-1 Pletarski oddelek ima domače-obrtni značaj. Obiskujejo ga lahko možki in ženski učenci. Pouk traja 1—2 leti. Ubožni obiskovalci imajo pravico do raznih uslanbv. Z* sprejem in potrebna pojasnila se je zglasiti pri podpisanem ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol. V Ljubljani, dne 15. marca 1895. iMi m - PATENTE. Musier-und Markenschutz ervvirkt A.v.STERRJNG. W I EN,VI. Mariahilferstrasse 9. Odda se takoj služba organista in cerkvenika pri župni cerkvi v Št. Juriju pri Šmariji. Prosilci za to službo naivse ztrl«si jo pismeno ali ustno pri župneni uradu v Šent-Juriju, pošta Grosuplje. 172 3—3 Kašelj odpravite z uporabo slovečih Kaiser-jevih 59423-18 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kaši ju, hripavosti, prehlajenju in zaslizenju in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni Vilj. Mayerja „pri zlatem jelenu v Ljubljani, Marijin trg. Proti hripl (influenci) izkazali so so Moratha sta«; kot najboljše sliz razkrajajoče sredstvo pri kašlju in hripavosti (tudi zastarelosti); želodcu so povsem nr-škodljhi pač pa probavljanjo pospešujoči. 13 6-1 Gosp. masr. fam. Teod. Morath-u v Gradcu. Vposlane mi pšenaste kolobarčke uporabljal sem proti kašlju, nripnvosti, kronični afektaeiji gol-tanca in sapnika tako pri otrocih kakor odraščenih z najboljšim vspehom. Celo pri pljučni tuberkulozi višje stopinje dosegel sem ž njimi olajšanje. Prosim torej, pošljite mi še tri dvanantorice škatljic. Volespoštovanjem Trtfaiah, 2. febr. 1895. Dr. Viljem Ehrllch. Škatljice po 10 kr. dobivajo se v vseh lekarnah, prodajalnicah dr.mij in trgovcih ; kjer ni zaloge, vpo-šilja jih izdelovatel T. Morath. med. drogeist v Gradcu. 5 škatljic franko. ako se pošlje krona vnaprej. Zalaga-telje iščem — Pa/.ltl je na Morathov podpis. Glavno zalogo v Ljubljani ima Svobode naslednik, lekarna .pri zlatem orln' na Prešernovem trgu. Tovarnu, ocrkveu« oprave. Premovaua 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovul-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc llrllckuer. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itn.. p.» tudi cela mašna obleka v na.ipravilnejši "itiliki. 12 'M—4 Cer kv oni U i. f WMM( —*-jy „CremeVenus" Prostredek k zušlechleni pleli. Tekutypudr„Eugenie" Čer vene tekuts ličidlojugeiiie" Pudr„Eugenie" vbile,puzovčakremove barve. Barva na vlasy Kavkazka essenze na kmry. „Creme Veims" sredstvo za konservlranje polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti Polt prstane sn^žno-bela. nima gub in os>ane sveža. „Creme Venns ' nima nmščolmih tvarin, ne postane /.altav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, da natanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder »fiiigenie" Jt.Z^C šavo obrazne bar e. katero obrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mrauiorju slično čistost, odstranjuje vsako rnskavost kože ln pege. Cena 2 gld. Rdeee tekoče ličilo ,,Engtnleufi: noiilii neškodljivo. Daje licem, nstnom in ušesom lepo naravno tudi pri el-ktrični razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cenil 1 tfld 50 kr. bel' rt,sa> Teme. Pri-,.t Ulici MjIlfiVIIIV jemlje se kože ne da bi se kuj opazilo in d;>je polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1*20, s čopom 1*50. rji-.svii«'«»i|'» i/',,nrno sredstvo zarast laslj, jači la-nl I lAI!.!* ta tjši-e in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 00 kr. ,\i!>Titiiie Ve»'etale4 b.irv« z;i lase orna in rujnva. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razloče.ati to umetno bojo od naravne. Celin 3 gld. 50 kr. Tekoče kuvkuško limilo za brke pospešuje njili rasi in je konzervira. Žigalo pri tem nepotrebno. Diije brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 6Ž2 26-14 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg Tonhallo Kongresni trg. IVa, prodaj Je ^ pet dobrih molznih krav belanske pasme, katere s.) vrjrla v drug) teleta, radi opustitve hleva. — Tudi je dobro ohranjena slamorezuifiii nsi produj. Natančn ie se i/,ve na Rimski cesti št 19. 117 4 zadnja oena It. Kiklaiie v Ljubljani, Špitalske ulicc št. 5 naznaja, da je ravnokar prejel mnogo norega blaga za letna oblačila. Posebno priporoča prav lepo sukno (štof) in cajg za moške obleke itd. 1110 lu-3 Dobil je tudi posebno Upo in trpežno volnato blago za ženska oblačila. Piav lep oajg gladtk in na kitice i/.dehtn, dalje krasno svilnate rute najnovejše baže za velikonočne praznike. mr zadnja cena Prijateljem lova, lovcem, voznikom inime-jiteljem konj priporočati je. da ohranijo obuvalo suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično in Čedno, uporaba - > • L' •• m JHHU i. « - n 'sjOi J. Beiidika v >St. Valentinu patentovane nepreinočne masti za usnje in likalne tinkture za usnje, maže /a konje in kopita. V porablja jo vse te predmete pri 485 2 !—14 181 5 4 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva se po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Katolu \V«beru, v Celju pri Tammu in Stiegerju, v Mariboru pri Nolazeku in Martinou Najboljša, izredno okusna je župnika Knsipp-a slatina kava „ v rudečih štirioglatili kilograma za gld 210. v rudečih okroglatih •zavitkih. 24=5 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnnto kavo. Dobivata s« v vsaki ' bolisi prodaiulnie). Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatetj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—14 Velika zaloga vina. Priporočen od pollkliniške direkoije. 82/ i * ' Uporablja se proti dušljivemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-30 ^H-Vrl '■■m m n a p......j.......... — •,••. I Tovarna konjak-sladnega izvlečka ^ §&§<■'. v Leipniku. n-"' o> & U) tt a a Antonija Gosar. V Gorici, Travnih št. 13 I. priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo 81 (16-6) i&r dobro in naravno ri* n o rino Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustinena, sprejema edino le zgoraj podpisana! JPokušnja pošilja se prosto. p H •a o tc< p B p p T. , , v ■ j lekarnarja i I inktura za želodec rkcoiija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Plccoll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1"36, po 55 steklenie gld. 5 26 (zaboj tehta 5 kgr.). l-ostnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. ~ 617 50-16 Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov ii mramora, granita, sijenita; križev s cveticami iz snežnobelega mratr— !,J ---- barvnih inramorjev snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vi v Strojarske plošče od gld 20 — n« :sako-naprej. Edina zaloga: Porfir kot priznano najtrši matfrijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti ; mramormozaik za tlak po eerkvah. vežah itd, in lepe šmirgeloement-plošče od gld. t-— □»)( naprej. 173 34—1 32, 34 JtJT Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. 11061275 PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-blagovolijo uvaževati. venca* priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke vzlasti domačega in trrnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, ceflr, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasts - ^laaviae ln. SK^pam.« Fr. Petrič v Ljubljani, jA , , • ■ Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. i ^ ^pitalSKe UllCe Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 "pozarja preč. duhov-očino in sl. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. llustrovaui ceniki so na razpolago. IVAN KREGAR > lzdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, pol. Alojzijevišča <"* priporoča se prečastiti duhovščini, cer-kvenim predstojništvom in dobrotnikom \ v najnatančnejše izdelovanje monštranc, / ciborijev, kelihov, tabernakeljev, sveč-\ nikov, lestencev, križev itd. iz najboljše \ kovine v poljubnem zlogu in po nizki ceni. J Fr. Breskvar pr. Šverljuga J ♦ knjigovez 7 Ljubljani ♦ « Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. J + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig, e ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ J dela; vse po najnižji ceni. J ♦c ae ae ar zz r: zszzs:« N IGNAC ČAMERNIK, kamnosek [J U v Ljubljani, Poljske ulice i!) U W priporoča preč. duhovščini zalogo razno- N || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- {{ Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in y stavbena kamnoseška delaponajnižjiceni. W Ve ae ac as az se a*s as: aV Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče * r & ^ ^ * & GABRIJEL OZELJ f. $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in sl. oh- ^ Šj činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ^ spadajoči!) predmetov, kakor: garnitur, ^ ^ divanov, žimnatih in modrocevna peresih Y m itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M /p najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- jjji j, ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- j. W tere tudi špalira. Osobito se priporoča za « $ delo na deželi. Hf ^rA "tJK r ,-Jt " s?" ' 7 ♦ ♦♦♦♦♦♦ preje Ahčin + Josip Rebek ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 . priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim T predstojništvom in p. 11. občinstvu v vsako- J vrstna stavbinska kl.učarska dela T A Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ▲ T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej T ^ še se priporoča v izdelovanje cerkvenih T A spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in ^ T napeljevanjehišnihtelegrafovintelefonov. J T Delo trpežno in natančno, cene nizke. t Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji j se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne ji£- duhovniške obleke Jj in sl. občinstvu v naročila na izvrševanje [n civilne obleke po poljubnem kroju zago- fu tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno =] postrežbo in kar možno nizko ceno. L B'ESH5H5HSa5HS*HSH5HS2L55SESi£] Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu OKOSLAV DOLENEC svecar In lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, Gledališčne ulice št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec I,; j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga \ i in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, gl medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-1 j r P«je med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek | i in suho satovje. V, BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in s), občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicali. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež In ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, jmendneh jn raznih slovesnostih. _ ^.''»^»'»''^'.'•''^'•iV.lt.VA.v.vt."''/ FR. pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 ^ se priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del J in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, * križevih potov, podob svetnikov itd. za-gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR lzdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkvene posode, svečnikov, lestencev, svetllnic, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih, vf Vspiejema tudi naročila na novo predmete tor [ire-navlja stare, obrabljene. Delo poštono iz zanesljive kovine po nizki coni. ■O-a E3£3-Q-Q+£3"a-€3"Q-E3t FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta St. :J4 priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršeno sedlarske in jermenarske proizvode in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave tor je izvrši po prav nizki coni. ■QQ£JQQ£31QQ{3QQ£3I $ Franjo Toman t podobar in pozlatar, Sv. Petra cesta i, Ljubljana £ 2 se priporoča preč. duhovščini za izdelo- ™ * vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- £ 2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), £ ^ slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ 4 Karol Hinterleehner i ^čevljarski mojster v Ljubljani ♦ Francovo nabrežje št. 23 T priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu 1 t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. ^ U Drag. ^latliovičli H brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje tj jI vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt l| spadajočih del. Postrežba jo uljudna in [j D vsestranski pozorna •SSHi !5IH5S Anton Belec-a | delalnica kleparskih, kllučarskih in kovino- fe Specijalist tiskarskih del Specijalist P v Št. Vidu nad Ljubljano fo za kritje zvonikov in raznih streli; za izde- 9 lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. fe Cerkvene svetilnice so na izbero v raz- C ličnih velikostih in oblikah. } Friderik I*aner pek v Ljubljani, Sv. Petra ccstu štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, I trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. ■OOOOOO+OOOOOOB 0 Lorene Blaznik 0 A v Ljubljani, Stari trg št. 12 ^ X priporoča sl. občinstvu in prečastiti du- * A hovščini svojo izborno v 1 — zaloga galanterijskega blaga — 5 V po najnižji ceni od 6 kr. ln višje. V Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobakn. Q BOOOOOO»OOOOOOB JERNEJ CERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča pree. duhovščini in sl. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga po najnižji ceni. —=.----- I lelifii IMeeaii „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta 2E 1 <» ji sa i ^k^ I>ežnike j solnčnike Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in sl. občinstvu v naročevanije raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno. | BptiŽaE1 I | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f J se priporoča preč. duhovščini in sl ob- Ž § činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- J tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri £ novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo | § incenč.Prenavljatuciiobrabljenepredmete. J «<9^01 <0M> W »<9^1 <«4» » IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani — na Dunajski cesti Stev. 7 — se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. vk Mej dobrimi stvarmi najboljša A je kemično čisti zdravilstvenl teafflJgsM llfeej? iz planinskih zeliič J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu'pr.Škofijo Ta specijaliteta prve vrste gledž dobrote in vplivanja na prebavne organe se dobiva pri izdelovatolju in v ^ vseh boljših špecerijah in v kavarnah. ^ 8 Aleksander Gotzl podobar in pozlatar v Ljubljani | Glediške ulice št. 8 ♦ opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo j na svojo izborno urejeno podobarsko in I pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa | dela natančno in cen6. Obrisi na razpolago. | T)«i ,,lr»Q no 7rI o-nilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. i X lpUI UUIIIIa« lia^lldllllci nafii naročniki in čitatelji „Slovenoa' blagovolijo uvaževati. Antoa Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra centa 16 priporoča se čaBt. duhovščini in si. občinstvu za Izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld , nepremočljive haveloke od 7 gld, 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., tnantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri | izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. ^HSESHSHSHHaSg li Uradne nin trgovske {] s llrmo priporoča 0 KAT. TISKARNA [ 0 V Ljubljani. |IMMMmMiMA ■MMAM0MM« ? Josip Tomec j usnjar in zaloga usnja f v Ljubljani i Streliške ulice « s* . :! \ priporoča preč. duhov- £ | SCini in slav. občinstvu S J trpežno doma strojeno ;; | usnje za vsakovrstno :! j* porabo, po nizki ceni. $ \ pooooooooooooooooooooooooooooo tanenl f Irnež ? \ najboljše kakovosti, dobiva se pri S. A najboljie kakovosti, dobiva se prt Malta "3 tovarna za flrnež f>-° v Ljubljani, Sv. 1'otra cesta. Itustrovani ceniki potrebščin z» obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. H" Prodaja na debela ln drobno. Karol Dostal t a p e t n i k; v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. IW C o m o nizko. Valentin Accetto M. zidarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanjain postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vseponajnižji ceni. Janez Dogan mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani I Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno j zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so lranko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Matija Horvat =5 čevljarski moJstervLJubljani,sv.Petra cesta32 f* priporoča so prečast. duhovščini in slnv. občinstvu & v nuručanja raznovrstnega ^ iflT obuvala •S katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga 3$ ud najpriprostejše do najfinejše oblike. Valentin Šubie podobar ln pozlatar v Poljanah nad ŠkoQo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih podobarskih del /. zagotovilom poštenega in solidnega dola po možn* nizki ceni. JOSIP SUB1C kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko priporoča se prečast. duhovščini in slav. J občinstvu za izdelovanje % kipov iz lesa in kamena. novih % oltarjev iz lesa in marmor-cementa J v vsakojakein slogu; dalje v prenavljanje starih oltarjev in drugih predmetov z«go-1 _ tavljajoč kar nainaUčnejšo izvršitev in 1 J nizko, delu primerno ceno. . JUL «» 1» X*. d' , svečar v Oorloi, VoSčarna Prodajainioa Solkanska oesta 9, Gospodska ulloa 1 priporoča veleč, duhovščini, eerkv. oskrb-ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2'45 Sveče slabejših vrst za 1 pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. ■vvvvvvvvvvvrvvrV Alojzij Zor man trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni V ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. * Prodaja na drobno in debelo ter zago tavlja uljudno postrežbo. Št. 469. VII. 1895/18. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori daje na znanje, da se bode vršila dne 20. marca 1895 dopoldne od 10. do 12. ure in ako bode potreba tudi popoldne cd 2. do 6. ure pri tem sodišču v zapuščino Antona Omana spadajočih posestev in sicer vložna št. 55, 143, 192, 196. 209, 211. 218, 223 in 262 katastr. občine Podkoren, sodno cenjenih na 495 gld., 365 gld., 150 gld., 400 gld., 355 gld., 125 gld., 62 gld., 315 gld. in 300 gld. s pristavkoui, da se bodo ta posestva oddala le za ali nad cenilno vrednost. Zemljeknjižni izvleček, cenilnik in draibeni poboji so tusrdno na vpogled. Na teh posestvih zavarovanim upnikom ostane njih zastavna pravica brez ozira na skupilo neprikrajšana. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori, dne 18. svečana 1895. 145 3—3 Najboljši in najcenejši vir nakupovanja f i o P OZ O Protokolirana firma in tovarna za i strojev in orodja (»M M nv. /« .••(v '''s 4 Strojev za vinarstvo vsakovrstnih s e s a 1 k 239 pralnih strojev ovljalnikov, zravnalnikov perila patentovanih 111 l i 11 4» v za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri mirnim. (52-48) i&irfgUStll Kolb, tovarna strojev l>«miaj, II., Pascttistrassc SJ?>—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. £W Ilnstrovani cenilci zastonj in fra,uho. iSčem prekupovnlce in poštene zastopnike. Mih. Lavrie nasl. F. Grošel trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki 138 3—3 v Ljub^jtini na l^oljmiislci eotsti štev. 11 priporoča različnega travnatega semena, domače in nemške detelje, predenice proste, ker ima samo zato vrejeni stroj. Pristni ribniški fižol, raznih vrst velikanske pese, loško repno seme, kaps (kaselsko seme), laneno seme (preslej), konoplje, sploh zanesljivo kaljiva semena. Vnanja naročila izvrši hitro in natančno. V k V A H M I L ii,igi r ii nu na Moravski in v Istri Frani. Ptašinski 0 san a, 98 4 Valaš. Mezerič (Moravsko) via Hullein Sv. Ivan od Sterne, pošta Visignano (Istra) pripiroča svoje izdelke, posebno iz vina napravljen, popolno naraven kognak in rumkognak za čaj, najboljše zdravilo proti bolestim, mrzlici in influenoi, kateri pošilja v posodah držečih po pet litrov. Velečastitl duhovščini računa kognak in vino 20 % ceneje. Cenilci B Cenilci »o t i-milto na razpolago. 'Vg ^^ 8 Zavarovalna in štedilna banka v Htuttgartu. (Lebensversicherungs- und Ersparnis-Bank in Stuttgart.) Ustanovljena 1854. — Pod državnim nadzorstvom. Ves prebitek pripada zavarovancem. Prebitek letu 1893: mark 3887417. Zavarovani kapital..............mark 410,000.000 — Bančni fondi ..."............ „ 115,000.000 — Ekstra rezerve ............... „ 18.000.000 — Najnižje premije. Visoke dividende. Po planu A. II. 40% od dosmrtne in posebe še 20% od alternativne dopol. premije. Po planu 13. rastoča dividenda od cele premije. Najugodnejši zavarovalni pogoji. — Gospodom duhovnikom in zdravnikom se dajejo bonifikacije. "SUH Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevali daje radovoljno R. Hohrmann, višji nadzornik za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19. Zastopniki na Kranjskem: J. Lininger, trgovec v Ljubljani; Iv Gruden, umirovlieni c. kr. davkar na V r h n i k i; A. Vremšak, občinski tajnik v berku'; Iv. Tausik. not. uradnik v Metliki; Ferd. Štovic, not. uradnik f' r n o m 1 j u ; E. Faber jun., trgovec v Kočevju. Zastopniki na Štajerskem: 1. Cardinal, mestni uradnik v Celju; 1 Gspaltl, urar v P t u j u ; J. Belle, pot. učitelj v Mariboru; I. Simonitsch, trgovec v li a d g o n i; Jos. A. Černy, trgovec v Gradcu. Zastopnik v Trstu: Avg. Haas & Co.. via St. Nicolo 8. Zastopnik v Gorici: Fratelli Cossovel. Zastopnik v Pulju: Evgen Scharff, knjigotržec, via arsenale. Zastopnik v Celovcu: Ed. Bartel, agent, Siidbahnstrasse 7. 66 4 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem lista zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefansp lata Nr. U, Partcrre. Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. --Te kapljice so zel6 pro- spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodoi z jedili ln pijačami itd. Steklenloa z rabilnim navčdom velja £10 kr., tuoat 2 gld., 3 tucate aamo 4 gld. 80 kr. i Priporoča jih (P 479 27 zraven rotovža v Ljubljani. ^ ciljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. I i'Z xxxx t z x jt "jz^Z^zz Naznanilo prevzetja špecerijske trgovine in priporočilo. P. n. Usojava se prečast. dubovščinini in si. občinstvu uljudno naznaniti, da sva ™ poznato, vže nad 40 let v Ljubljani obstoječo špecerijskega, kolonijalnega, materijalnega, barvnega blaga in deželnih pridelkov tvrdke 165 3—3 cJfiifiael *3iastmr na Kongresnem trgu poleg Tonhalle v Ljubljani kupnim potom prevzela ter jo bodeva pod dosedanjo tvrdko nadalje vodila. — Poslujoča ie dlje časa v tej trgovini, moreva zagotavljati, da se bodeva tudi v bodoče ravnala po dosedanjih reelnih načelih stare te tvrdke ter postregla naročnikom in odjemaloem vseskozi z najboljšim, vedno svežim ln zanesljivim blagom. Prosiva torej blagohotnega zaupanja in uvaževanja najinega priporočila ter beleživa velespoštovanjem cTuUj €(6erf <5 &usfav cffastner. Vele častiti duhov- ■V v scim usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v peljubnej obliki, * istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovoli vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana. istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-■ rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cTina €&Cof6auer vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno 1. 1S70 „Equitable" 547 (6-4) Zjedinjeiiih držav zavarov. društvo za življenje v Novem Yorkn. Ustanovljeno 1.1859. — Koncesijovano dne II. okt. 1.1882. Na Dunaju, Stock-im-Elsenplatz v svoji palači „Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje. Premoženje dne 31. decembra 1893 ............gld. 422,649.990 — Novih zavarovani sklenjenih leta 1893 ...........„ 513 200.567-— Dohodki leta 1893 ....................105,056.512-— Zavarovanega kapitala Koncem leta 1893 ............2.331,331.443" — Zaklad dobičkov koncem leta 1893 ............„ 80,916.875--- Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Eisen" na Dunaju, katera je vredna.......2,300.000-— Vspehi 15 letnih, leta 1804. zapadlih tontin. Š tetin, 1. majnika 1894. Moja polica št. 215.409 sklenjena za vse žive dni, z dosmrtnim plačevanjem zavarovalnino, poneha'a je z 2. majnikom 1894. končavsi 15 letno dobo tontin in mi je društvo Equitable" stavilo ponudbo, da isto premenim v poplačano, premij prosto polico za vsoto 3740 mark, ki se ima izplačati za časa moje smrti, ali pa da ini društvo narastle dividende v znesku 716-95 mark v gotovini izplača in bi se to na zadnjih 10 let razdeljeno, skladalo z letno dividendo nad 50$>. Nadalje mi je napominano društvo dalo na izbor, da popustim polico in da za to prejmem znesek 1746 30 mark v gotovini. Jaz sem izvolil izplačitev narastlih dividend v znesku 716 95 mark in izražam popolno zadovoljstvo s tem, da sem za časa zavarovanja si izvolil amerikansko društvo, kajti okolnost, da se police taistega ne dado i/.podbljati in tudi ne utesniti, je tako predstvo, katero je za slehrnega, ki se namerava zavarovati, največje važnosti, in je vspeh moje police povsem povoljnim smatrati. — Po pregledu za leto 1884 priobčenih razkaznic, uveril sem se, da se vspehi moje police s tiskanimi vspehi vjemajo. Karol Ludovik Kristijan Bouess, prihodar. Hamburg, 2. majnika 1894. Jaz sem prejel danes od Vas 20.680-74 dolarjev = 86.859-10 mark kot vsoto moje dne 2. majnika 1879. pri Vaši družbi sklenjene, danes zapadle police št. 215.784 glaseče se za 15.000 dolarjev in kot povračilo premij določenih za tropične pokrajine za 670-74 dolarjev vkup 20.680-74 dolarjev. Jaz sem na omenjeno polico vplačal letnih 1048-35 dolarjev izvzemši sosebne premije, katero sem skozi več let za časa mojega bivanja v tropičnih pokrajinah plačeval, in sem tekom lb let na premijah vplačal 15.725-25 dolarjev tako, da sem dobil vplačan denar še okolu 4 % letnih obresti povrnjen, dočim sem bil petnajst let s vsoto 15.000 dolarjev = 63.000 mark zastonj zavarovan in bi moralo društvo ta znesek za slučaj, da bi bil med temi 15 leti umrl, takoj izplačati. Le-ta vspeh moje police moram v očig'ed temu, da je obrestno merilo v zadnjih letih se zmirom bolj znižalo, povsem povoljnim smatrati, in se isti vjema z od društva za leto 1894. izdanimi razkaznicami glede tontin, kakor sem se o tem po pregledu v letošnje razkaznice prepričal. Z odličnim spoštovanjem __Herman Stoltz. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu in Generalni zastopnik za Kranjsko: Alfred Ledenik, v Ljubljani. Mestni trg št. 25. O 11 o a j m k a, borz a,. «wa) Dne 15. maroa. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......125 n Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1075 „ Kreditne delnice, 160 gld......398 „ London vista...........123 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................o „ 65 kr. 80 „ 10 „ 10 „ 35 „ 10 „ 45 . 32l/,„ 06 „ 77 „ 45 „ 78 „ Dn6 15. maroa. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b°/o . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. — kr. 163 50 n 197 — 99 60 153 — 133 75 108 40 111 n 25 n 99 n 90 n 225 — 176 50 132 75 98 n 50 „ Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Genčis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 170 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3440 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 545 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 112 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 84 Montanska družba avstr. plan.....87 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164 Papirnih rubljev 100........132 kr. 75 25 70 75 50 75 50 25 Naknp ln prodaja *£S j? vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. N Zavarovanje za zgubc pri žrebanjih, pri izžrebanju * najmanjšega dobitku.. K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična doiniška družba „M EltC IT R" Wollzeile it. 10 Dunaj, Hariahilferstrasse 74 B. j&dT Pojasnila -£XS v vseh gospodarskih in flnan6nih'stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjav in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obratovanja pri popolni varnosti naloženih (g lnvnie, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.