Ott fSfcjtf ea oiftobra 1947 kot tednik — Od 1. Januar Jt 1958 kot poltednik — Od L januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah Glasilo socialistične zveze delovne KRANJ, PONEDELJEK 25. NOVEMBRA I96S LETO XVI. — ŠT. 137 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocljmn ga ljudstva za gorenjsko Veliko ogorčenje .saradi umora 9 Dallasu Pogreb bo danes Oswalda Leeja je včeraj ustrelil v želodec nek lastnik nočnega lokala v Dallasu. Na njega je strelj al iz prve vrste, kjer so stali novinarji. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl Kennedv. Po zadnjih poročilih je v kritičnem stanju AMERIKA je Se vedno pod vtisom strašnega zločina | priče, ki bi lahko izpovedala, da v Teksasu. Ljudje se sprašujejo, kdo je kriv umora? je Osvvald Lee pritisnil na peteli Ne morejo verjeti, da se je politično delo pokojnega Predsednika Kennedvja tako žalostno končalo. Vsi so »i enotni v tem, da kaj takega ni zaslužil. V Washintonn: Pogreb T«»plo pokojnega predsednika *° včeraj položili na oder v Beli fctti. Danes ga bodo prenesli na ^•Pitol. Med prvimi, ki so poča-•tott spomin pokojnega predsed-^ka ob krsti je bil novi pred-"^dnik Johnson in bivši predsed-nilt Eisenhomver. Ob krsti je maj-^ venec, ker je Kennedvjeva družina izrazila željo, naj bi de-za vence naložili v dobrodel-Qe namene. krsti je častna straža vseh 8tlrfh rodov vojske. Danes popol-?ne bodo truplo prenesli v kato- ,sko katedralo, kjer bo pogrebni obred. V Iteli hiši: Novi predsednik ^0 ameriški ustavi je novi pred-8e^nik postal sedanji podipredsed-^ Johnson. Danes se bo sestal £nat in poslušal obrazložitev j^nedvjeve smrti. Sprejel bo 7^ odlok o žalovanju. Novi ame-^i predsednik je objavil raz-j.*8. s katerim določa za ponede-^ dan žalosti. V razglasu pravda obžalujejo vsi tisti, ki Iju-svobodo, Kennedvjevo smrt. ^đal je, da mora Amerika politič- , delo pokojnega Revati « vlade. predsednika Sinoči je bila prva se- V ftallasu: Zasliševanje Načelnik oddelka dallaške policije, ki raziskuje umor, je izjavil: »Zadeva je rešena. Oswald Lee je morivec Kennedvja. Državni pravnik Henrv Wade pa je bil predviden: »Ne morem reči, da je zadeva zaključena.« Osvvald še vedno zanika umor agenta Tippitta in predsednika Kennedvja. Policija nima nobene na na puški, ki je ubila predsednika Osvvaldova žena je izjavila, da je bila podobna puška, kakršno so našli v poslopju, s katerega so streljali na predsednika, v njegovem stanovanju. Pri oknu, kjer naj bi zločinec streljal, so našli polovico pečenega piščanca in kruh. Osvvald je delal v petem nadstropju. Neki človek, ki je delal z njim je predlagal naj bi šla gledat predsednikov sprevod. Osvvald pa mu je rekel naj gre sam in naj mu zopet pošlje dvigalo. Takoj po atentatu je Osvvald zapustil poslopje. Uradno je že objavljeno, da bodo Osvvalda obtožili zaradi dvojnega umora. , Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Cestno podjetje Kranj je začelo asfaltirati odsek od šenčurjaprotl Brnikom SEJA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ Proučiti možnosti sodelovanja Tržičani niso zadovoljni z novo Solo — sprejeta priporočila plenuma občinskega odbora SZDL TRŽIČ, 23. novembra — Včerajšnja teja obeh zborov skupščine občine Tržič je bila izredno živahna. Pri osrednjih točkah dnevnega reda: razpravi o gibanju gospodar-stva, razpravi o poročilu o negospodarskih investicijah in o poročilu zavoda za zaposlovanje — so se odborniki pomenili o številnih problemih v svoji komuni. Ob pričetku seje so pretehtali priporočila, ki jih je občinski skupščini predložil plenum občinskega odbora SZDL in ki obravnavajo najaktualnejša gospodarska vprašanja občine. Priporočila so sprejeli z manjšimi dopolnitvami: občinska skupščina in njeni organi naj bi posegli tudi v problematiko višinskih in ostarelih kmetov, posebno pozornost naj bi posvetili razvoju kulture in pro-svete s posebnim pogledom na domove tovrstnih organizacij in njihovo vzdrževanje. Svet za industrijo in svet za delo ugotavljata, da bo proizvodni program tržiških podjetij v letošnjem letu dosežen, v dobršnem delu pa celo presežen. Od zadnjga četrtletja namreč pričakujejo še večje uspehe, saj ne bo tako, kot na primer tretje četrt-11 je, obremenjeno z letnimi dopusti. Sveta sta opozorila na končno delitev dohodka, ki v nekaterih podjetjih (npr. v podjetju »Triglav«, »»Novogradnja«) opozarja na težnjo povečanja osebnih dohodkov na račun skladov. Odborniki so precej govorili o premajhnem sodelovanju tržiških podjetij (za primer so navajali podjetji »Runo« in »Peko«; trgovski podjetji »Preskrba« in »Ljubelj« pripravljata združitev, ki jo bodo predvidoma izvedli ob novem letu), o težavah zaradi nerazvite obrti, o dražitvi storitev in neupoštevanju rokov »Novogradnje« (za kar pa podjetje navaja številne opravičljive vzroke — lastne vsemu gradbeništvu) in o podobnem. Pri razpravi o negospodarskih investicijah so člani skupščine največ govorili o novi šoli. Navajali so vrsto pomanjkljivosti. Ker mora biti šola gotova do 31. decembra, je za kakršne koli spremembe prepozno, domenili pa so se, da bodo ob projektih in gradnji stolpnice bolj pazljivi. Največ očitkov je letelo na račun cene objekta, ki se je od prvotnih 113 IZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS RADOVLJICA *£*U>OM BEMOM O USPEHIH LETNIH KONFERENC ZVEZE KOMUNISTOV evne skupnosti • bodoča družbena Žarišča Uj^*1 dnevi so v radovljiški ko-Uj^**klJučlli letne delovne kon-** knJL °*novnlh organizacij Zve-^^Hmistov. Na celotnem ob-28 organl- , / Podjetjih, 5 v ustanovah ^JJ0*«. H na terenskih ob- V|jU,_ koimuu- deluj. ejii, ter 16 vaških organizacij * *vezi z delavnostjo osnov-Ju ^Sanizadj v zadnjem obdob-^•k*!? naPro«ill sekretarja ob-komkeJa FERDA BEMA *k razgovor. FERDO BEM &0t*hA11 bi lahko navedli kak konkreten problem, ki bi mu bilo b«o posvetiti posebno skrb? UjJi**'o aktualno se ml zdi vprašanje organizacijske sheme osnov-> 5oi!?an,zaclJ po terenskih območjih na Bledu, v Radovljici In n,nJu. V teh krajih so nekdaj delovali občinski komiteji, do nedavno pa tudi poverjenlštva ZK. Z ukinitvijo le-teh je ostalo le večje Število terenskih osnovnih organizacij brez prave povezanosti in bogatejše vsebine dela. Zaposleni preblvavci, ki so bili prej vključeni v terenskih organizacijah, so se včlanili tam, kjer delajo, in tako so v terenskih pa tudi vaških organizacijah ostali večidel upokojenci, gospodinje in drugI poklici. Menim, da bomo morali po območjih krajevnih skupnosti oblikovati aktive ZK, ki bi združevali tiste, ki delajo v podjetjih ali ustanovah. Le tako bodo ti novi organi krajevne samouprave resnično zaživeli, razen tega pa bi se na tak način uspešneje povezovala teren in delovna organizacija. # O katerih vprašanjih so največ govorili komunisti na minulih konferencah? V delovnih organizacijah so govoriii največ o delavskem samoupravljanju, o Izobraževanju kadrov, dalje o problemih sezonske zaposlenosti pa še o vrsti drugih vprašanj. Sploh pa menim, da mora biti letna konferenca resničen odraz dela In celotnega utripa življenja v delovni organizaciji. To se je prav lepo tudi pokazalo v tistih podjetjih, koder imajo celotno proizvodnjo in delo zasno vano na dokončno izoblikovanih in pretehtanih načrtih, kjer je bila razprava živahna ln konkretna. Pri domala vseh konferencah so člani ZK poudarjali vlogo ZK pri utrjevanju ln razvijanju delavskega samoupravljanja. Posebej še v takih delovnih organizacijah, v katerih imajo bolj razvito samoupravljanje ter razčlenjeno na več samostojnih obratov oz. ekonomskih enot. V takih primerih so se zavzemali za bolj določeno in za dosledno opredelitev odnosov med centralnim delavskim svetom ter med obratnimi organi in ekonomskimi enotami, ki bi jim morali postopoma popuščati čedalje več pristojnosti in pravic odločanja. Lep primer takšne prakse nam lahko nudi Gozdno gospodarstvo Bled z gozdnimi upravami ali pa LIP Bled. • In odnos do strokovnega kadra? V večino podjetij Je že prodrlo prepričanje, da je kvalificiran strokovni kader steber proizvodnje in uspehov. Nekateri delovni kolektivi se že lahko pohvalijo s precejšnjim številom zaposlenih z visoko izobrazbo. Vidni so že ugodni rezultati dela, kot so: povečanje produktivnosti, uvajanje sodobnih metod dela, z avtomatizacijo ln podobno. Zgleden primer za to je Elan, ki je za zboljšanje proizvodnje ustanovil lasten raziskovalni laboratorij oziroma Inštitut. Uspehi pa so vidni tudi v drugih delovnih organizacijah. Nasprotno pa smo se lahko prepričali tudi kakšne posledice lahko povzroči odklonilen odnos do sprejemanja usposobljenega strokovnega kadra. — J. B. milijonov dinarjev povzpela na 183 milijonov (oprena kabinetov, telovadnice in učila še niso upoštevana). Kot je izjavil predstavni k--«»NwefMKlei*t»y -s+ je projektant ramislil več posebnosti, ki niso zajete v nobenih normah in os zelo drage. Tako so morali opeko za fasado dovažati iz zelo oddaljenih krajev, za aluminijaste plošče so morali v tovarni izdelati posebne kalupe in podobno. Tržičani precej kritizirajo premajhen nagib strehe, ki za taka področja le redko ustreza. Streha propušča dež in jo bodo morali popravljati s posebnimi tesnili. Iz poročila zavoda za zaposlovanje delavcev Tržič je razvidno, da je tu težko dobiti nove delavce vziroma da se s prihodom delavcev od drugod zaostruje stanovanjski problem. Več skrbi bo treba posvetiti strokovnosti kadrovskih služb, poklicnemu pro-svetljevanju ni izobraževanju mladih delavcev ter izboljševanju delovnih pogojev. S slednjim bi preprečili tudi prehajanje iz enega podjetja v drugo, ki je zelo pogost, a obenem izredno škodljiv pojav. -— S. M. Skupščina socialnega zavarovanja Kranj, 25. novembra — Jutri dopoldne bo 5. redno zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na območju občin Kranj, škofja Loka in Tržič. Najvažnejša točka dnevnega reda: analiza dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja za 9 mesecev tega leta. — M. KMETIJSTVO V OKTOBRU Posejanih več industrijskih rastlin Ugodno vreme Je omogočilo, da Je letošnja setev potekala dokaj ugodno. Posejanih Je bilo 139 hektarov več semljišč družbenih posestev in precej manj zasebnih zemljišč. Zasebniki so več površin namenili za travniško proizvodnjo, paradi oddaje zemlje pa so se njihova zemljišča tudi nekoliko skrčila. Razen industrijskih rastlin so bile ozimine posejane v manjših količinaji kot lani. Družbena posestva v ljubljanskem okraju so to Jesen povečale delež žit na 83 odstotkov vseh ozimni. K temu jih navajajo potrebe po krmnih koncentratih in nasttilju pa tudi nižji pridelovalni stroški. Na splošno nad preskrbo s semenom in umetnimi gnojili ni bilo večjih pritožb, primanjkovalo je le nekaterih ! sort pšenice. * Podatki o pitanju in odkolu goveje živine in prašičev opozarjajo na to, da letošnji plan ne bo dosežen. Predvidevajo, da bo celoletna realizacija za desetino manjša od predvidevanj. V začetku oktobra je bilo v pitanju 21735 govedi, od tega 14919 na družbenih posestvih in 6816 v- pogodbenem pitanju pri zasebnikih. Po sedanjih računih bo do konca leta spitano 31979 govedi, kar je za 10 odstotkov manj, kot je bilo določeno s planom, še vedno je opaziti močno pomanjkanje telet. Tudi pitanje prašičev zaostaja za predvidevanji in potrebami. V preteklem mesecu so družbena posestva pitala skupaj 17520 prašičev, zasebniki pa so izvajali pogodbe za pitanje 12011 prašičev. — S. IZVOZ V OBČINI TRŽIČ Plan bo predvidoma <\m%*(\f presežen za 20 odstotkov Podatki o izvozu v tržiški občini kažejo na dokaj ugodno dinamiko Izvoza, saj je realizacija tega dosegla do konca septembra že vrednost 576 milijonov deviznih dinarjev aH 93,9 odstotka letne zadolžitve. V primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem se je izvoz v tržiški občini povečal za skoraj 121 milijonov deviznih dinarjev ali za 26,5 odstotka. Ce bo ostala dinamika izvoza tudi v zadnjih treh mesecih nespremenjena, so popolnoma realna predvidevanja,» da bo vrednost izvoza do konca leta presežena za 20 odstotkov. Od skupnega Izvoza v tržiški občini odpade približno trt četrtine vrednosti izvoza na države s čvrsto valuto in ena Četrtina na države s klirinškim sporazumom. Na prebivavca tržiške občine Je znašala vrednost izvoza konec septembra 169 dolarjev. Ob rea-Nadaljevanje -na 2. strani * 00020002010101020100010201000100070201020605070402000201010001020209060200100002010006020102001001000200010000020200010201000200010201232348535348530102 pntnSflvf.fRIt Ji. novembra 1f*» TE DNI PO SVETU Romunski gostje v Sarajevu Državna delegacjia LR Romuni i« je pod vodstvom predsednika državnega sveta m prvega sekre larja CK Romunske delavske par tlj« Gheorgheja Gheorghluja DeJa v soboto s člani častnega sprem stva pod vodstvom podpredsednika ZIS Miloša Mlniča prispela s posebnim vlakom iz Beograda v Sarajevo. V nedeljo so si ogleda H hidrocentralo Jablanlca ln obiskali Mostar; zvečer pa jih je sprejel predsednik skupščine 9R BIH Rato Dugonjič. V SR BIH bodo ostali romunski gostje dva dni, nakar bodo nadaljevali pot v SR Hrvatsko m v SR Slovenijo. Kooperacija z / bolgarsko živilsko Industrijo V Sofiji je bilo zaključeno za sedanje jugoslovansko-bolgarske delovne »kupine za sodelovanje v proizvodnji opreme za živilsko industrijo. Tako se bo prihodnje za Ada kooperacija ali medsebojno preskrbovanje z opremo za peko kruha, za predelavo sadja in že Tenjave ter za proizvodnjo gostinske opreme in hladilnih naprav. Vlada levega centra Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Aldo Moro je v soboto •poročil, da je dosežen sporazum o novi vladi levega centra. Po sobotni seji so voditelji vseh Stlrlh strank, ki naj bi sodelovale v bodoči vladi, izjavili, da so se zedtnili o politiki m programu bodoče vlade. Kodeks o vesoljskem pravu Odbor OZN za vesoljsko pravo je soglasno podprl kodeks pravnih norm, ki določajo, da se mo. ra raziskovanje vesolja nadalje« vati v interesu vsega Človeštva in ohranitev modna rodnega miru. Pomoč ZAR jjtifjgi ] Mavretanljl Uradna delegacija ZAR Je v nedeljo odpotovala na obisk v Mav-retanijo, kjer se bo razgovarjala predvsem o gospodarskih odnosih med tema državama in proučila možnosti za pomoč ZAR Mavre-tanfjf. PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE V SELSKI DOLINI »Ob tabornem ognju« Tudj letošnje praznovanje dneva republike bo v Selški dolini kar se da pestro in slovesno. Svoboda iz Železnikov in Cešnjice sta skupno naltudirali program slavhostne akademije, k! nosi naslov »Ob tabornem ognju« in bo na večer pred praznikom v domu Partizana v Železnikih. Mladinski aktiv Iskre v Železnikih je v počastitev dvajsetlet-nic« II. zasedanja AVNOJ priredil tekmovanje v namiznem tenisu. Tako so se včeraj pomerile na. miznoteniške ekipe šole, MLIP in Tehtnice v Jedilnici tovarne Iskra. Osnovna šola pa pripravlja tekmovanje pod naslovom »Pokaži, kaj znaš«. — T. R. I uidfe in do^oHld •Ljudje in dogodki ^ Ljudje In dogodki • Ljudje in d< r T i«difi in dn kakšna skorja se bo napravila S* tem ledu po nlegovem pogrebu* Zdravko TomažeJ Pokojni J. Kennedy Ljudj>e in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki # LUidte m dogodki • Liudie in do<^jfc 0 delu socialistične zveze v občini RADOVLJICA — V Radovljici je bila pred dnevi skupina komisije za organizacijo dela občinskih odborov SZDL prt zveznem odboru SZDL Jugoslavije, ki jo je Delaven pionirski krožek • PIONIRSKI PROMETNI KROŽEK in upraviteljstvo loto v žabnici sta se za letošnjo pronnetno-vzgojno akcijo »Zavarujmo otroke v prometu« temeljito pripravila. V času akcije, pričela se je 1. novembra, končala pa se bo 31. decembra, so v vseh razredih izvedli Številna predavanja, ki se nanašajo na promet po javnih cestah, prav tako so že predvajali prometnovzgojne filme in barvne diapozitive, risali so tudi risbe o nesrečah v prometu. Prav sedaj pa se pripravljajo za izpite za pionirsko prometno značko še tisti učenci ln učenke, ki je še nimajo. Uspešno delujejo tudi razredne tričlanske pionirske patrole; ugotavljajo prekrške na cestah, ki jih povzročijo učenci, pregledujejo kolesa, če so pravilno opremljena in drugo. vodil tovariš ROMAN ALBREHT s člani republiškega odbora SZDL. Pogovarjali so se o oblikah dela občinskega odbora SZDL, ki jih je nakazal V. kongres SZDLJ in o dosedanjih izkušnjah v radovljiški občini. Ob tem so razpravljali o posameznih problemih ekonomskega, družbenega in samoupravnega značaja v tej občini ln o oblikah dela organizacij SZDL pri tem. V pogovorih so sodelovali tudi člani občinske skupščine, komiteja ZK, mladine, sindikata in drugih organizacij. Pogovori o dosedanjih izkušnjah naj bi še bolj obogatili oblike dela organizacij SZDL kot najbolj množičnega pobudnika naprednih stališč v našem razvoju. — K. M. Za razvoj turizma X a d a 1 j e v a nje s 1. strani imajo vse pogoje , Po„reb bo daacs TRSTENIK — Na minuli seji sveta krajevne skupnosti Trste-nlk so največ razpravljali o programu dela za prihodnje leto. Ugotovili so, da bi prihodnje !eto skupnost potrebovala 7,743.000 dinarjev, če bi hotela opraviti najnujnejša popravila, predvsem komunalnega značaja. Na prvo me- j sto so postavili asfaltiranje ceste skozi Trstenik, kar bi stalo 5 milijonov dinarjev. V Cadovljah bo- j do prestavili cesto zaradi prehu-, dega ovinka, v Pangeršičl bodo zgradili nov most čez potok, ker je tako slab, da ogroža varen promet. Na Trstenlku bodo uredili še kanalizacijo, za kar že Imajo načrte, na sredi vasi Trstenik bodo moral) postaviti turistični relief oz. vodnik v okoliške kraje itd. Zelo živahno je potekala razprava okoli razvoja turizma. Imenovali so že iniciativni odbor za ustanovitev turističnega društva, vendar le-ta že ni opravil tistega, kar so od njega pričakovali. Ustanovili naj bi TD, ki bi prevzelo Iniciativo in vodenje turizma v tem delu občine. Najprej naj bi društvo poskrbelo, da bi dobil kraj prepotrebno gostišče. Veliko Je tudi interesentov za postavitev vikend hišic, ker pa še nimajo urejenih lokacij niti zazidalnega okoliša, so bili člani sveta mnenja, da je potrebno preskrbeti načrte. — R. V Ameriki: Prihod tujih državnikov V Wa:shingtou so že začeli prihajati tuji državniki, ki se bodo udeležili današnjega pogreba. Na pogrebu sc bodo zbrali najvišji voditelji \i številnih držav. Jugoslavijo bosta zastopala predsednik Zveznega izvršnega sveta Petar Stnmbolie in državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. 2 Pian Im predvidoma presežen za 20 odstotkov llzacljl predvidevanj, da bo letni plan izvoza presežen za 20 odstotkov, bo znašala vrednost izvo.'.a na prebivavca že 215 dolarjev. Iz zadnjega je mogoče povzeti, da je vrednost izvoza na prebivavca v občini Tržič znatno nad republiškim povprečjem, ki bo znašal letos po trenutni oceni 80 dolarjev na prebivavca v SRS. # Med tržiškirni i/vozniki so tri gospodarske organizacije, ki so že v prvih devetili mesecih presegle letni plan izvo/a. Tovarna kos in srpov je dosegla vrednost izvoza v višini 75,8 milijona deviznih dinarjev ali 1113 odstofj kaletnega plana. Dinamika izv«P v^Rvetmesečnem obdobju je ej! torej presežena za 36,8 odstots* • Med tri podjetja, ki &> ** do konca septembra presegla P«*? izvoza, se uvrščata tudi BPT P tovarna usnja RUNO. Prva J« vozila za 210,3 milijona devfel«J dinarjev ali 106,2 odstotka zadolžitve. V podjetju predvide^ io, da bodo. plan izvoza do kofl^ leta presegli za 24 odstotkov, tovarni RUNO pa so v prvih <*? vetih mesecih izvozili za 31,5*; lijona deviznih dinarjev, kar 38jj ša 105,2 odstotka letnega pl*1^ Predvidevajo, da bo do kojj^ leta plan presežen za pribit*^ 18 odstotkov. fc © V ostalih podjetjih pa M' gibala realizacija izvoza tak0*: tovarna pfl TRIGLAV 330 ■ ttfjj deviznih dinarjev ali 11 odstop letnega plana. Sklenjeni pa so** ključki za prodajo blaga v jo. do realizacije bo priSJo * letOS. «e • Združena lesna industrij*.^ dosegla vrednost izvoza v.v'^i 75,2 milijona deviznih dinarje^ ^ 69,7 odstotka letne zadolžitve-prvih devetih mesecih je tu.Jw, ostajal za povprečno maternadJ^J, dinamiko za 5,3 odstotka. T^S* na lepenke je izvozila za 10,7 P? lijona deviznih din ali 89,7 stotka letnega plana. Do W^ leta bodo izvoz presegli za $L bljžno 15 odstotkov. Za 172,1 iona deviznih dinarjev pa J^, devetmesečnem obdobju i^ /L tovarna obutve PEKO, kjer IJjj najo, da.bodo do konca jSJ segli plan izvoza za 22 od»tetK S sodišča Tat koles obsojen mm Josip Husak iz Osijeka, kj je I stanoval v Kranju, Kokrški log , Št. 8, po poklicu priučeni strugar, I I ni maral delati, marveč jc po- j 1 iskal boljši vir dohodka. Na delovnih mestih je bil zelo nedela-1 ven in zato menjaval službo. V maju 1963 je samovoljno zapustil delo^ in ostal doma. Izpodbudo | mu je dala prva tatvina kolesa, ki J Velika proslava Vreme VREMENSKA SLIKA Področje visokega zračnega pritiska nad Alpami, Sredozemljem Jn Balkanom slabi pod pritiskom Atlantskih frontalnih motenj, ki •e približujejo zahodni obali Evrope. V višinah doteka nad naše kraje toplejši zrak. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Delno do zmerno oblačno vreme. Zjutraj in deloma tudi v dopoldanskem času bo po kotlinah megla. Najnižje nočne temperature bodo med 0 in —4 stopinjami, v Primorju 8 stopinj Celzija, medtem ko sc bo čez dan živo srebro dvignilo do 10, v Primorju do 14 stopinj Celzija. STANJE VREMENA V NEDELJO OB 16, VRI LJubljana — delno oblačno, 10 stopinj, trafol pritisk 1020 mili« barov, pritisk pada; LesceBled — delno oblačno, 8 stopinj Celzija, zračni pritisk 1021 roilibarov, pritisk rahlo pada. Na praznik 29. novembra dopoldan bo v Predosljah velika svečanost, ki jo prpiravlja krajevna organizacija ZB Predoslje. Odkrili bodo preurejeno grabišče in spomenik padlim borcem NOB domačega terena. Zbor udeležencev slovensosti bo pred Kulturnim domom, od tam pa bodo nekaj pred 9 uro krenili na pokopališče, kjer bo glav-na slovesnost, z govori, polaga-jenm vencev in kulturnim programom. Za preureditev grobišča, iu spomenika so dali denar kolektiv tovarne Iskra, društvo upokojencev, organizacija SZDL Predoslje in svet krajevno skupnosti, za kar so jim občani in svojci padlih zelo hvaležni. R. C. jo je napravil v letu 1962 pri »Operni kleti« v LJubljani. Takoj nato Je pričel krastj razne dele koles in te dele je prodajal znancem in dobival primerna plačila. Iz kolesarnice občinske skupščine so izginjala kolesa, v kratkem času je ukradel štiri. Kolesa je potem prebarval, zamenjal nekatere dele in jih prodajal v ko- Plan obsojenega tatu kole« misijskih trgovinah v Kra^j ,j« v Ljubljani. Ker pa se J"^, zdelo, da bi lahko zaslužil *^ si je poiskal pomočnika-. "T^tU letni P. F. je potem po njeg v naročilu kradel kolesa ^r.^ Ljubljani, on pa jih Je takoj no preuredil, da Jih mtt 11 niso spoznal!. " j; i-J Razen koles sta Josip H«* ^ njegov pomočnik ukradla J ^ žarometov, dlnsmomoton* jjp jih prodala. Za storjena dejanja se je Josip Husaic,* varjal pred okrožnim sot»»^ Kranju i» bil obsojen ij* ^ in tO meescev zapora, pa bo moral po prestani^ ji poravnati škodo v znesku soč dinarjev. jW, Omenimo naj tudi, da *°1 fev dovanci zelo malomarno .r^r^ svoja kolesa na raznih kraj varstva in jih niso zaklepa"; * p Je bilo največ koles uJcrjf kolesarnice pri stavbi ooc- jp ščine Kranj, kjer nI ^3w. neka i metrov stran pa Je pjjol«*[ StoržiČ varna shramba za la5tjw; todnjr kom koles žal nekaj in naj ne bo v prihodnj^ ^ kom koles žal neka i dese*» varstvo kolesa. Tudi pri gostilnah «]i M 1# objektih so uslužbenci £".cSs * kokrat našli prislonjena K^*tJ poznih nočnih urah -"* vaj{ W njena in so jih lastniki jii*" naslednji dan ali pa vedeli, kje so jih pustih« j |Wj Navedbe tega primera *J.flpf«5 žiio »kolesarjem« kot ivjJJ jflV tatovi, tistim pa. W prsti segajo po tuji tudi nI več dolga pot °° PONEDELJEK, 23. novembra 1963 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam emajliran pokrit Stedll-**. Kranj, Partizanska 19 4417 Prodam 500 kg težkega vola za Neme. Uovka 3 4418 Prodam 45 kg težkega prašiča. Cerklje 113 4419 Prodam motor DKVV 175 ccm, llP 56 za 270.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 4420 Dve leseni baraki (ena v Zavr-tovcu v Jelovici, druga v gramozni Jamj pri Sobcu) prodamo na javni dražbi v sredo, 27. novem-br» 1963. Kmetijska zadruga »Je* '»vica« Radovljica 4372 Prodam dobro ohranjeno klop Jj »aven kmečke peči in kuhlnj-*«0 mizo. Jamnik, Zabnica, Dor- 2_j «65 .,*J*dam novo kuhinjsko po-™*»o zaradi selitve. Zg. Bes-m*37 4373 0i__°dam gumi maso za notranjo avtomobilskih blatnikov. "mov v oglasnem oddelku 4393 dobro. Dam nagrado tudi tistemu, ki mi preskrbi sobo. Ponudbe na naslov: Franc Rozkar, Kranj, Kokrški breg 2 4390 Društvo akvaristov Kranj obvešča, da bo otvoritev stalne razstave eksotičnih rib — dne 29. novembra ob 10. uri pri šoli France Prešeren 4393 Obratna ambulanta »Planika« Kranj išče stanovanje za dve osebi. 4392 Juriju Mohorju čestitajo k uspešno opravljeni diplomi za gradbenega inženirja — dqmači. 4394 objave ostalo ^bvescam, da delam vsa pečar-J*J dela, Marjan Furjan, Smled- Itf 4421 j ^ttdlm sobo in hrano za pomoč gospodinjstvu. Naslov v oglas-oddelku 4422 j/^etek klavir, dobro ohranjen, Srenjam za planino ali prodam, ^skole, Kranj, Kidričeva 19 P 4423 J^Krol LJubljana sprejme takoj ^■trgovska pomočnika in hono-^T*0 snažlvko za bencinski ser-,v Kranju. Ponudbe poslati na *«lov: »Petrol Ljubljana, Vošnia-J_5 2« 4385 bli^*ni *obo, P° možnosti s ku-^JO do 10 km iz Kranja. Plačam NOVI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU Začetni plesni tečaj se začne 2. decembra, nadaljevalni tečaj pa 26. novembra. Vpisovanje ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v Delavskemu domu, vhod 4. tržni pregled V KRANJU Jabolka 49 do 80 din, hruške 80 do 140 din. krompir 30 do 35 din, j zelje 22 do 25 din. kislo zelje 80 din, kisla repa 60 din, pesa 60 do 70 din, korenček 70 do 80 din, špinrča 140 din, cvetača1 140 do 150 din, solata 100 do i 110 din, orehi 240 do 2^0 din, orehova jedrca 1000 do 1200 din, redkvica 50 do $0 din za kg; kaša 140 do 150 din, ješorenj 120 do 140 din, pšenica 60 do 70 din, proso 70 do 80 din, koruzna moka 65 din, ajdova moka 160 do 180 din za kg; kokoši 600 do 1200 din, piščanci 500 do 800 din, jajca 45 do "0 din, nageljni 30 do 35 din. ti obeh dolin/ • PILARNA RETECE PRIPOJENA K ELRI— Obrtno podjetje Pilarna Reteče je v devetih mesecih letošnjega leta zabeležila 2 milijona 470.000 dinarjev izgube. Zadevo si je ogledala in proučila posebna^ komisija občinske skupščine in predlagala, da se le-ta pripoji k škofjeloški Elri. S predlogom o pripojitvi sta se strinjala kolektiva obeh podjetij, soglasje pa je izrekla tudi občinska skupščina. • STATUTARNE PODKOMISIJE - V teh dneh je bilo imeno-vano 10 statutarnih podkomisij v škofjeloški komuni. Lo-te bodo i zbirale predloge ln pripombe občanov k osnutku občinskega statuta po posameznih poglavjih oziroma področjih. Člani teh pod- j komisij bodo tudi odgovarjali na določena vprašanja občanov. | dalje prečiščevali besedilo statuta, po posameznih vprašanjih pa bodo prirejali javne tribune. • CENTER ZA REHABILITACIJO SLEPIH — Dom slepih in invalidske delavnice slepih v Stari Loki sta se združila v Center za rehabilitacijo slepih Slovenije. To zadevo je dalj časa proučevala posebna strokovna komisija, razpravljali so tudi samoupravni organi obeh zavodov in sprejeli predlog komisije. Z ustanovitvijo Centra so se strinjali tudi odborniki občinske skupščine na zadnji seji. Tako bo ustanovitelj Centra za rehabilitacijo slepih Slovenije Zveza slepih Slovenije ob soustanoviteljstvu občine škofja Loka. 0 ekspediciji llindulaiš 1962 2y Na Javni licitacij! bo prodan najboljšemu ponudniku v sredo, '»OVembra, ob 16. uri na Zavarovalr'ci Krani Varambniiran oseb-JJJtomobl! fiat ?50, 29 KS, letnik 1961 s 37.0"0 nrevož»nImi kUo-*■ml ' Zaietna izklicna cena 400.000 din. Predhoden ogled možen V ,lcltacUe v sredo. ^I^J torek, 26.novembra, ob 15.uri pa bo prodan pri avtomeha-delavnici Marklč MIha. Naklo 85 na Javni Pcitacljt na'boHše-Ponudniku motor »Javva«, karamboHran, 250 ccm, letnik 1956, Prevoženih kilometrov. Začetna Izklicna cena 50.000 din. Zavarovalnica Kranj aa^^KARNA Kranj obvešča svole odjemaves, da bo v času praz-22J2» Od ».do 30.novembra 1963 in 1. decembra 1963, Imela na-^OJi obratovalni čas: j^l^Cetrtek, 28. novembra 1963, poslujejo vse trgovine kot obi- * Petek, 29. novembra 1963. bodo vse poslovalnice zanrte; Vj^J^oboto, 30. novembra 1963, bodo poslovale naslednje poslo- Poelovalnica Preddvor do 11. ure Poslovalnica na Cesti JLA do 11. ure Poslovalnica na Zlatem polju do 11. ure •a Titovem trgu do 11. ure. ostal! večji odjemavcl bodo preskrbljeni dne 30. novembra jj? kot običajno po prevozu oz. bodo dobili krušne Izdelke v ^•Jlšfru podjetja. ft °d neučakanosti, »otroško lahko bi opravil z njima.« V ^etajc, kajti skozi daljnogled se Je zdelo, da sta obi ^Jaka Že prav blizu. i*l lcžl>* Jc ćez čas ukazal Vasic. Sonce je spet izginilo in Govo-oba nem- bo*a P^ča sta se zdaj zdela črna. Nemca sta obstala, kot da mIč • da^e- Dolgo sta stala, potem pa sta se pričela oddaljevati. fc^Je dejal Golubovu, naj oprezu je dalje, pa sc odpravil po po-so SJn otresel sneg. Vojaki, ki so kakor mrtveci spali v snegu, br^^ali, ovratnic so privihali čez ušesa pa se pričeli počasi l>rL"Jati. Po nočnih dogodkih, po kratkem snu v snesu, kamor so ^^»U, so se pobiti prebujali, z bolečimi glavami, kakor raz- yj?n'> s svinčenimi utc*.mi v glavah. ty ..beli zimski svetlobi so se njihovi obrazi zdeli rumeni in upa-V^.tej noči so črne kocine prekrile Bagradzeicva lica vse do ^JJJJJ? ismic. Zgubljen je sedel ln ko ga je Vasic zagledal, ga je JWg v prsih — smrt Ušakova ju je zbližala. j£rcil, daj ljudem, naj prigriznejo,« je dejal Vasic. J»|jt .8ra_dze ga je pogledal s tal in sočasno povesil pogled. To po-H j,jje »melo ranj drugačen, globlji pomen. S tem poveljem, ki HjtJJ?0valo, naj razdeli vojakom to, kar je sam, kot kurir, skrbno ^iorit** 8v°i*M poveljnika, je Vasic prvič glasno povedal, da u§akov ni več med živimi. Bagradze jc razprostrl po snegu svojo šotorko in pričel z drhtečimi rokami rezati kokoško. Nekdo je obvezal Halaturo s povojem. V tej krinki iz svežih povojev, s strnjeno krvjo na sencih ln premočen, se je njegov rumenkasti mongolski obraz zdel še drobnejši. Eno oko je bilo skrito pod oteklino, toda drugo je drobceno, poševno, črno in živahno kakor živo srebro zrlo veselo v svet. Vasic je stopil h Krivošejnu, ki je z zaprtimi očmi ležal na hrbtu in sedel k njemu v sneg. Med upadlo bledico je bilo krog ust ln nosu že videti modre sence. Krivošejn je hudo krvavel. Kri je tekla in polnila trebušno votlino. Vsi drugi bi morali tukaj počakati do naslednje noči, le Krivošejn ni smel več čakati: rešila bi ga lahko le takojšnja okeracija. Krivošejn Je odprl oči. dolgo zrl predse, ne da bi kogarkoli prepoznal, potem pa se mu je iz globine vrnila zavest in kazalo je, da jih Je prepoznal. »No, poglejte...« je dejal Krivošejn in se nasmehnil z brezkrvnimi ustnicami, »ležal sem pa premišljeval, kako malenkosti zrasejo v človeških očeh, če res ni prave nesreče.« Govoril je tiho in večkrat postal, očitno zaradi napora. »Se tik pred borbo sem se hudo razburjal, ker sem nerodno pozdravil poveljnika oddelka. Niti borba.. • niti takšna možnost ...«, s slabotno roko je pokazal nase, »temveč zaradi tega, ker sem bil smešen in neroden. V resnici je tudi tako. Ljudje ne gredo v bitko, da bi umrli. Tisti, ki živijo, mislijo na življenje.« Kakšnih petintrideset let ima najbrž, Je pomislil Vasic. Mar ima družino? Navzlic misli si ni upal povpraševati težkega ranjenca. Kako bi bilo, če bi Krivošejn v tem trenutku prišel na operacijsko mizo, v dobre roke ."..! Vasic je videl pred seboj Dinine krepke dlani, z dolgimi prsti pa prav kratko pristriženimi nohti. Prav tako kot njen obraz so izdajale značaj. Nikoli poprej ni videl takšnih pametnih, poduhov-1 jenih dlani. Ali pa jc bilo morda le zato, ker jih je ljubil? Čudno, da.se je vse pričelo s sovražno držo, takrat, ko jc po operaciji stopila v bolniško sobo, z rokami, ki jih je porinila globoko v žepe, tako da je bilo na ramenih, pod haljo, videti ostre robove majhnih naramkov; za njo; z bolniško knjigo, ki Jo je nosil v naročju kakor dojenčka, je hodil sobni zdravnik: naibrž je ostala ob njegovi postelji in dajala navodila, ko mu je bilo slabo po narkozi; in zatem osorni prizvok v njenemu glasu — vse to ga je vznemirilo in prebudilo v njem sovražno razpoloženje do te zdravnice. Ne on niti ona nista v tem trenutku slutila, da bo poldrugi mesec kasneje, ko bo vsa lepša z gorečimi lici ležala v njegovem naročju, dejala: »Se še spominjaš, kako sovražno si me tedaj gledal?« In potem, naslonjena na komolec, z očmi, ki so se vlažno lesketale v mraku, se mu je zazrla v obraz ter nadaljevala: »Ce le pomislim, da bi lahko padel v druge — in ne v moje —• roke...« V zeleni svetlobi meseca, ki se je lesketala skozi zaledenelo okno, so drhtela njena gola, prezebajoča ramena. »Iz samih koscev sem te skrpala!« Ponoči je večkrat odpela njegovo srajco na prsih in z dlanmi gladila brazgotine na njegovem telesu, mu o sleherni pripovedovala in jih poljubljala. »Kako krepka stegna imaš!« je dejala ponosno kot lastnica pa se jih ljubeče dotaknila. Vasic pa se je smejal ln dejal, da na njem študira anatomijo. Prijela je njegovo dlan in poskušala s prsti okleniti njegovo zapestje, vendar jih nI mogla skleniti. »Veš, v uniformi nisi videti tako krepak.« Po številu bolniških vlakov — čeravno so bila vojaška poročila skopa, so ljudje v lazaretu vedeli, da so na fronti hudi boji ln so morda naše čete prešle v protinapad. Tako je pogosteje prihajala od operacij pa spričo utrujenosti skoraj ni mogla spregovoriti besede, s temnimi obroči pod očmi, pa naglo zaspala v njegovem naročju. Tedaj je Vasic previdno vstal, sedel k popolnoma zamrznjenemu oknu, kadil in opazoval Dino. Spala je, on pa jo je ves čas gledal. Moč mu je dajalo, ker je obstajala ta drobna ženska, ker je spala zvita v klobčič in je lahko, mirno sanjala, ker je vedela, da je tu, ob njej, in da jo varuje. Krog polnoči se jc soba ohladila. Vasic je tedaj neslišno odprl majhna vratca železne pečice, naložil že zvečer pripravljena drva in opilke v kupček pa aa Čepe oriigal. Prasketanje brezovine jo . ie nr*huHiU. *\ L A, «S .......__ POVEDELJEK, 23. novembra fJJ port • šport • Sport • Sport • Sport tj Sport • Sport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • §P° Predzadnje kolo slovenske nogometne lige , Triglav spet na petem mestu TRIGLAV : ŽELEZNIČAR 3:0 (0:0) KRANJ, 24. novembra — Kranjski ljubitelji nogometa so danes pesimistično razpoloženi prihajali na centralni stadion. Domači Triglav je namreč sprejel v goste solidno enajstorico mariborskega Železničarja, kl je preteklo nedeljo nepričakovano odpravila trboveljskega Rudarja. Strah pred porazom pa Je bil odveč, saj so domačini zasluženo visoko premagali borbene goste. TRIGLAV: Vagaja, Brezar, Senk, Martlnovič, Perkovlč, Jerman, Norčič, R. Verblč, Goste, Ugrica, Šimnovec. — ŽELEZNIČAR: Gut-maher, Pokoren, Perše, Rečnlk, Rupnik, Kovač, Lipoglavšek, Mu-hlč, Kopše, Degen, Dernovšek (Pohorc). do kazenskega prostora domačih, vendar jim trda obramba Triglava kaj več ni dopuščala. Zlasti požrtvovalni Martinovič je lepo zaposloval domači napad. V 23. minuti Je poslal Slmnovec lepo žogo prek prečke, le tri minute pa je dosegel svoj ln Trlglavov drugi gol na današnji tekmi. V 82. minuti so. gostje dosegli gol, vendar ga je sodnik Arsič razveljavil • zaradi prehitka. Proti koncu tekme se je igra umirila in v enakovrednem zaključku moštvi nista pokazali zrelega nogometa. V 88. minuti Je Norčič Strelci golov: šimnovec v 47. in prvi minuti so imeli lepo prilož-71., Norčič v 88. minuti. nost za dosego gola, vendar je šel Pred okoli 1000 gledavci je do- strel Ugrice tik nad prečko v bro sodil Arsič iz Ljubljane. gol-out. Ze minuto kasneje pa Je z glavo dosegel tretji gol za do- Po začetnem udarcu gostov so za spremembo rezultata poskrbel mačlne In s tem postavil končni pobudo prevzeli triglavani, ki okretni Slmnovec, ki Je žogo po- rezultat tekme. Vratar gostov je igre ves prvi polčas niso izpustili slal prek vratarja in zatresel na- bil kljub trem prejetim^ golom iz rok. Gostje so razigranim do- sprotnikovo mrežo. Po tem golu med najboljšimi na igrišču, macinom niso bili dorasli in so se so domačini, predvsem napadav- V predtekmi so mladinci Trl-v glavnem branili, tako da Vaga- ci nekoliko popustili in tudi na- glava Izgubili proti Železničarju ja ni imel resnejšega posla. Tem- pad gostov je nekajkrat prodrl z 2:0 (0:1). M. Kurah bolj pa so bili nevarni domači _' ■ ■ ' napadavci, ki v prvem delu igre kljub temu niso dosegli nobenega zadetka. Medtem ko je bil R. Verbič v polju zelo slab, pa se je izkazal s streli od daleč. V 19. minuti se je moral Gutmaher pošteno potruditi, da je zaustavil Verbičev strel s kakih 20 metrov. Danes- dobro razpoloženi Norčič je poslal vrsto uporabnih žog pred nasprotnikova vrata, tu pa se zlasti Goste na mestu srednjega napadavca nikakor ni znašel. Tudi šimnovec je nekajkrat lepo streljal, toda vratar gostov je bil vedno na mestu. Tudi začetek drugega dela igre je pripadel domačinom. Tokrat pa so bili v kazenskem prostoru Železničarja bolj podjetji. 2e v Ljubljanska conska rokometna liga Dobri uvrstitvi Save in Dupelj Za nami Je prva polovica tekmovanja v ljubljanski conski rokometni ligi, zato bi bilo prav, da se ob tem tekmovanju za kratek čas ustavimo. — Moštvo Dupelj Je v ponovljenem srečanju premagalo Šentvid ln tako napravilo uslugo Savi, da je ostala pa prvem mestu, medtem ko so ee sami uvrstili na peto mesto. Pred njimi Je Šentvid, ki ima boljši golski količnik. Dupljanci menda niso preveč priljubljeni pri rokometnem forumu v Ljubljani, zakaj neupravičeno so s 5:0 w. o. izgubili tekmo proti Dobremu polju. Igrati bi morali v nedeljo, ker pa Do-brepoljčani niso imeli popolnega moštva (prav tedaj je bil kvalifi kacijski košarkaški turnir, na katerem je sodeloval Slovan, katere ga igravci igrajo za Dobro polje), so tekmo brez pristanka Dupelj preložili na sredo. Tedaj pa Dup ljani niso mogli nastopiti, vendar jim izgovora ni nihče upošteval. Sava je imela več sreče in je s 5:0 dobila tekmo proti Dobremu polju, ker eden izmed njihovih igravcev ni bil pravilno registriran. Nesrečno so igrali proti Medvodam in po sodnikovi zaslugi izgubili tekmo s Šiško. Med ženskami prva Čadeževa Kranj, 24.novembra — V to- doseženi trije odlični rezultat/, rek se je pričelo na kegljišču Martelanc, Brezar in Kordež šo Triglava letošnje prvenstvo Kra- podrli nad 450 kegljev, kar jc še nja, na katerem je nastopilo 78 toliko boljše, ker so nastopili na moških in 9 žensk. Z dvema na- štirih stezah po 25 lučajev. Prestopoma po 100 lučajev so ženske senetll Je vsekakor nogometaš že zaključile svoje prvenstvo Triglava Marjan Brezar, ki Je Zmagala je državna reprezentant-ka Cvetka Čadeževa. V dveh nastopih je dosegla zelo dobra rezultata in v končnem redu precej prehitela svoje tekmi končni razvrstitvi na 3. me«;tu, šesti pa Je nepričakovano Stekar. Rezultati: Kordež 887 (431. 456), Martelanc 877 (455, 422), Brezar 851 (458, 393). Jereb 848 ( 435 , 413), ce Z rezu tatom 831 kegljev bi se Turk m (m 425) gtekar m> celo v tekmovanju moških uyr- , Stružnik 827 Ambrožic 820, stila zelo visoko. Boljši rezultat Kr gl? {d je dosegla še Petkova, ostale pa 1 so bile povprečne. • V prvenstvu moških sta bila Rezultati: Cadež 831 (421, 410), prva dva nastopa šele četrtfinale. Petek 790 ( 395, 395), Stružnik 764 Prva polovica tekmovavcev bo (387, 377)/ Rozman 758, Zumer prihodnji teden nastopila v pol- 738, Ribnikar 679, Skofja Loka finalu v disciplini 200 lučajev. 585. Zadnji tekmovavcev, ki si je pri- Tudi moški so najprej dvakrat boril pravico nastopa v polfinalu, metali po 100 lučajev. Tu so bili je podrl 763 kegljev. — L. S. Igravci Dupelj, ki Jih vidimo na domačem Igrišču, so v jesenskem delu tekmovanja ljubljanske ske lige osvojili peto mesto Mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih Zaje in Štefančič pred ostalimi Ljubljana, 24. novembra — Smučarski klub »Enotnost« je danes organiziral mednarodne skakalne tekme na 35-metrski skakalnici na Mostecu v Ljubljani. Med tujimi skakavci je nastopilo 5 tekmovavcev iz Zahomca' pri Celovcu. Med drugim je nastopil tudi avstrijski reprezentant Zvvit-ter. pri Jugoslovanih pa sta manjkala edinole Pečar in Jemc, ki sta poškodovana. Prireditev je v celoti uspela. Izstopala sta Ludvik Zaje pri članih in Peter Stefančlč prj starejših mladincih. Posebno zadovoljivo formo so pokazali mh.jši mladinci. To je bila zadnja prireditev na umetni skakalnici na Mostecu pred novo zimsko sezono. Najdaljši skok dneva je zabeležil Zaje — 32 metrov. Rezultati: Zaje (J), Eržen (E), Nahtisral (E), Smolej (Jav.), Bi-relj (E); starejši mladinci: Štefančič (Tri-p'av) — 29 metrov, Jnrman (E), Malei (Jav.), Dolžan (Mojstrana), Zvvitter; mlajši mladinci: Dolhar Bogataj (T) in Sepp (Velenje),^ Forma skakavcev je v jflavne _^ zelo zadovoljiva, med posan"ieza^ ki pa lahko pohvalimo Zajca štefančiča. .. kj Najboljši člani — olimpU**. kandidati bodo jutri odP0*?^. na kondicijski trening na P°* ko, kjer bodo pripravili tudi s kalnico. Vsi najboljši mladinci w bodo od četrtka dalje trenirali » umetni skakalnici na MostecU-p. S. NAMIZNOTENIŠKI KOMENTAR Mladi silijo v ospredje Letošnja namlznotenlška sezona Je v polnem teku. Razna domača ln mednarodna tekmovanja se vrstijo drugo za drugim. Od povsod prihajajo presnetljivi rezultati, ki nas večkrat spravljajo v pravo zadrego in nam dobesedno prevrnejo glavo vsaka ugibanja o trenutni moči posameznih igravcev in igravk. Kaže, da se Je v Evropi marsikaj spremenilo v zadnjih dveh letih. Izmenjava generacij je tako očitna, da nas sili k novim ugotovitvam. Mladi, do včeraj bolj ali manj neznani tekmo-vavci ln tekmovavke, so kar naenkrat opozorili nase z uspehi, vrednimi občudovanja. Kdo bi si le upal misliti pred 14. mednarodnim prvenstvo Jugoslavije na tako nepričakovan vzpon 18-letnega Korpe in Šveda Bemharda (17), ki sta se meni nič tebi nič povzpela med štiri najboljše in pustila za seboj Madžara Berczika, Razsasa, Romuna Negulescuja, našega Hrbuda, Terana, Kerna in druge. Osupnili smo tudi, ko smo izvedeli za dokončne zma-govavce z mednarodnega prvenstva v Budimpešti, lam se je dobesedno znesel nad vsemi 17-letni Sved Johansson. On je v Ljubljani tu pa tam pokazal vse svoje vrline (posebno v moštvenem finalu proti Jugoslovanom), toda na Madžarskem je prekosil samega sebe. Lahko si iamo predstavljamo, kako je ta severnjak razbijal obrambo svojih nasprotnikov s svojimi nenavadno močnimi udarci in spravil s poti Rozsasa ln v zaključnem obračunu Še evropskega prvaka — rojaka Alserja. S to zmago je Johansson postal najmlajši prvak kakega pomembnega mednarodnega prvenstva v Evropi. Mnogi se sprašujejo, kako to, da se stari, prekaljeni igravci ne morejo otresti živahnih in hitrih naletov 17- ali 18-letnih mladincev. Kje leži skrivnost? Z veseljem lahko ugotovimo, da mladi, kot npr. Johansson. Bem-hardt, Vecko, Korpa in sovjetski igravec Amelln brez strahu in neustrašno zaigrajo proti zvenečim imenom in jih še sedaj prekašajo predvsem v hitrosti in spretnosti. Slog igranja v'namiznem tenisu se spreminja. Nič več potrpežljiva, zanesljiva obrambena igra ter čakanje na nasprotnikovo napako, temveč brezkompromisni napad. Za tak način igre pa je potrebna hitrost, neverjetna natančnost in enkraten občutek za let žogice, ki ji neka teri igravci dajejo tako čudne rotacije, da jo je večkrat prava umetnost uloviti in usmeriti na pravi konec mize. Na vse te novosti so se mladi dobro privadili in prav zato žanjejo take uspehe. Morda bo že leta 1965 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani prišel do izraza njihov način igre in bodo prav ti končno načeli premoč do sedaj nepremagljivih Kitajcev in Japoncev. Vendar ne smemo pozabiti, da je pretirano optimistično gledanje na spo-. sobnosti mlade generacije včasih preuranjeno in P1*^ pogumno, saj vemo, da vsak igravec doseže svoj yrnUgf,j no večletnem trdem delu in so zato la^.kr sedanji usP le plod trenutnega razooloženja in »navdiha«. Močno, dvomimo v njihov zrelost, saj vsi vemo, da se nekat športniki na trenutke povzpno, drugič pa popolnoma taje. Vsaj pri namiznem tenisu jc to vsakdanji P0^ Ne smemo pozabiti tudi našega Markoviča, ki Ž*lJ tem, kar je po^?.z"»l doslej, zasluži Ime »profesor n**\^ nega tenisa« Zakaj tudi ne?! On Je edini lz tako vane »stare garde« (res Je, da Ima šele 24 let), ki si pusti priti do živega In ne privošči mlajšim, da bi ^ slalall ob zmagah nad njim. Njegova Igra Je Intelig**^ Izpiljena dn podrobnosti In zato nas tudi tako t£t7Zp prevzame. Cpomnlmo se samo Ljubljane ali pa 2JJ*2f« usneha v JndonezIH, kjer se Je kot edini Evropejec Py< tolkel do četrtfinnla, in to v družbi najboljših WtJjj,7g* V njegovem igranju nI odvečnih gibov ali nepotreh y trošenja moči — skoraj vedno razoroži nasprotnika P s svojo iznajdljivostjo. Zadnji Markovlčevi uspehi so mu prinesli še v*~ ^g da in je za sedaj edini Jugoslovan, ki se dokaj uS^ta v že nekaj let neprestano vmešava v boj za prva me Evropi in na svetu. joV*» O ženskah vemo tole: imena mladink Čehinje •^f0oti sovjetske teVmovavke Rudnove in Angležinje ™?7za-bomo še večkrat slišali. Počasi bodo prav te teraV* uJIlc senčile slavo Madžark Kočzianove, Heiritskove, R° jjpa-Alexandrove in Piticove ter Angležinje Diane ^oV^f'uSpel' mo, da bo tudi kateri izmed naših mlajših moči kak vidnejši uspeh. BORIS CESE* iz našega spovtn€*ya arhiv** Velik napredek v sprintih Atletska sezona Je pri kraju in sedaj na podlagi rezultatov lahko ugotovimo, kaj so gorenjski atleti dosegli v letošnjem letu. V tekih na kratke proge so Gorenjci letos precej napredovali. Ta napredek se ne kaže toliko v rezultatih najboljših, čeprav so bili v vseh disciplinah postavljeni novi gorenjski rekordi, kakor v povprečni izenačenosti najboljših desetih tekačev. Razumljivo je, da prevladujejo tekmovavci najmočnejšega gorenjskega atletskega kolektiva — atleti kranjskega Triglava: no, pa tudi tekmovavci iz ostalih društev se niso slabo uveljavili. Kratice pomenijo (T) — Triglav. Kranj, (B) — Bled, (K) — Krvavec, Cerklje, (KG) — Kamna gorica, (N) — Naklo, (2) — Železniki. 110 m ovire Poročali smo že, da Je občinska komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju s SAP Ljubljana — poslovna enota Gorenjska Kranj organizirala zanimive ln poučne prevoze šolskih otrok z avtobusi po mestu. Akcija se je začela 15. novembra, za- ključena pa Je bila v petek, ko so bili na vrsti učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Straži-šča. V tem času so s posebnimi avtobusi prepeljali po ulicah več tisoč učencev kranjskih šol. Največ Jih je bilo Iz 3., 4., 5. In 6. razreda. Učence je spremljal prometni miličnik, z njimi pa je bil tudi član komisije. Oba sta pionirje seznanjala z načinom odvijanja prometa ln s tem, kako se je treba ponašati na Jav I i cestah in v avtobusih. Akcija Je odlično uspela. 100 m 10,9 Proti* 10,9 Hočevar 11,1 Pirievec 11,1 Galjot M. 11,4 Roos 11.4 Galjot S. 11.5 Pristov 11.5 Oj?ris 11.6 Kleč 11,6 Udir 200 m 22,5 22,8 23,2 23,8 24,8 Protlč Hočevar Galjot M. Galjot S. Pirjevec (T) SM GR (B) C GR (T) SM (T) SM (T) C (T) SM (T) SM (K) C (T) SM (T) C (T) SM GR (B) C (T) SM (T) SM (T) SM 16,6 Pirjevec (T) SM 17,8 Protič (T) SM 18,0 Kaštivnik (N) SM 300 m 36,6 Hočevar (B) C 36,7 Kleč (T) SM 36,7 Protič (T) SM 37,4 Kaštivnik (N) C 37,5 Udir (T) C 37,9 Galjot S. (T) SM 38,4 Justin (T) MM 38,8 Kuralt (T) SM 39,1 Kapus (KG) SM 39,8 Velikanje (T) MM 400 m 30,9 Kleč (T) SM 52,0 Protič (T) SM 53,1 Udir (T) C 53,5 Kaštivnik (N) C 54,3 Kapus (KG) SM 55,6 Kuralt (T) SM 55,8 Grašič M. (T) C 56,0 Zemva (B) SM 56,0 Kofler It) SM 56,2 Slivnik (KG) C 4X100m 44,2 Triglav i SM 47,4 Triglav II MM 47,8 Triglav III S M 47,8 Gimnazija (J) SM 48,8 Bled C 49,2 Skofja Loka C 49,2 Iskra SM 49,4 KEcC (Krani) SM 49.8 Gimnazija (SL) SM 49,8 Teks'ilna H gola SM 400 m ovire GR 61,2 Udir 62,8 Kaštivnik GR 4X400 m 3:36,9 Triglav i 3:37,3 Triglav II 3:54,0 Triglav III GR GR Strelci za dan republik*^ ^ LJubljana, 24. novembra ^ & strelišču ob Dolenjski &s;Ltfl0** 10 danes veliko strelsko ' biilj« nje v počastitev dneva rw' je in 20-letnice AVNOJ. gl*f sto strelcev, ki so za.st0/ted Wt no mesto naše republike; v i mi je bilo tudi 13 stre tCic< Kranja. Ob istem času so ft tj vali v republiški prestoim m di strelci vseh ostalih 1l0\0frr Tekmovali so v ležečem jPj g, z malokalibrsko puško. f Brzotnrnir v Pl»^\ Šahovska sekcija prostorih SD Kranj P!^%ctl% zoturnir v počastitev dva^Ie*u ce republike, ki se g& Je Jt 11 Igravcev. ^^or 10 točkami je Božo Udir Si mičem 7. 8,5, Z zmagal čem in cem in aimicrm / °-' , ^ *> s 6, Milanom Udirjem s ' itd. — D.