Poitnlna platana v gotovini Stev. 185. V Ljubljani, sreda 16. avgusta 1939 CMS Vtlt T- Leto IV Hitler je pristal na kompromis zaradi Gdanska - menijo v Londonu London, 16. avgusta, o. Agencija United Press objavlja zelo zanimivo vest, da je kancler Hitler že pristal na kompromis, potem, kako 6e naj uredi spor zaradi Gdanska. Agencija 6icer velja za tisto, s pomočjo katere predsednik angleške vlade Chamberlain pogosto spušča v svet take vesti, s katerimi hoče ugotoviti, kakšno je razpoloženje na drugi strani. Vendar pa ta vest nadaljuje z ugotovitvijo, da je komisar Zveze narodov v Gdansku Burckhardt nastopal pri Hitlerju tudi kot pooblaščenec angleške vlade. V imenu angleške vlade bi naj bil Hitlerju še enkrat ponovil sklep Anglije, da bo takoj pomagala Poljski, če bi Nemčija hotela sporna vprašanja urejati na nasilen način. Tekom včerajšnjega dne pa so v Londonu še izjavljali, da kompromisni predlog, ki bi ga naj bil Burckhardt izdelal s Hitlerjem v Berchtesga-denu še ni prišel v angleško zunanje ministrstvo. Vendar pa vse angleško javno mnenje z uradno agencijo Reuter na čelu poudarja, da je bil Burckhardtov sestanek v Berchtesgadenu silno važen. London, 16. avg. AA. H a vas: V tukajšnjih angleških krogih pravijo, da je gdanski komisar Zveze narodov Burckhardt podal poročilo angleški vladi, o vsebini svojih razgovorov s Hitlerjem. V islih krogih pa izjavljajo, da vlada Velike Britanije ni prejela niti od Burckhardta niti od koga drugega pcbenih predlogov glede ureditve gdan-ekega vprašanja. London, 15. avgusta. A A. Reuter: Po Reuterjevih poročilih je angleška vlada dobila od glavnega komisarja Zveze narodov v Gdansku profesorja Burckhardta obvestilo o njegovih razgovorih z nemškimi najmerodajnejšimi osebnostmi. Treba pa je posebno poudariti, da se to poročilo nanaša na prejšnje razgovore, ki jih je Burckhardt imel z nemškimi vodilnimi osebnostmi, ne pa na njegovo zadnjo avdienco v Berchtesgadenu, katere potek drže v največji tajnosti. Pripominjajo tudi, da angleška vlada dozdaj ni bila obveščena niti od profesorja Burckhardta niti od koga drugega o kakšni kompromisni rešitvi gdanskega vprašanja. Prav tako na merodajnem mestu v Londonu do-zdaj ničesar ne vedo o tem, da bi bil prof. Burckhardt izrazil željo, da obišče London. Dalje naglasijo v Londonu, da profesor Burckhardt ni vprašal angleško vlado, da je dobil povabilo za obi6k v Berchtesgaden in da je to vabilo sprejel. Angleška vlada, ki je v svetu Zveze narodov določena za poročevalko glede gdanskega vprašanja, je o tej avdienci prof. BurckUAifdta obvestila vladi drugih dveh držav — članic — ki sta v -odboru treh za gdansko vprašanje. Londonu, 15. avg. AA. Reuter: Včerajšnji londonski listi podčrtavajo veliki pomen obiska gdanskega visokega komisarja Burckhardta pri Pisma iz najmanjše In najmlajše slovanske države: Nemci na Slovaškem >Sedanji kurz je izrazito proti slovanski ideologiji. Noče slišati niti besede o slovanstvu — preteklost je res taka, da ne vabi k negovanju idealističnega slovanskega mesijanstva. Toda meni kri govori, da sem Slovan, in ljubši od neslovanskega mi je katerikoli slovanski gospodar. Slovanska ideja je sedaj za nas vladajoči kurz mrtva m ne mine skoraj ljudsko zborovanje, da f® u1 ?'ove-k sli®al obsodbo slovanske misli m avtoritativnih držav. or.nLsmatraite moiih besed kot izraz za* izSz,ricionaica' amPak » ,ožb° držite!« Slovana, a vi v Jugoslaviji se Nemci na Slovaškem. Nemci na Slovaškem prebivajo v treh večjih jezikovnih otokih.Prvi otok je ozemlje vzhodi^ od Malih Karpatov in v njih samih, 6redi&ce tega je Bratislava. Drugi otok je ozemlje pod Malo Tatro okoli mesta Nemecke Pravno in Kremnice. Tretii otok pa predstavlja ozemlje Spiša. Kolonizirani so bili ti Nemci večinoma v dru<*i polovici srednjega veka. Kar jih je okoli Bratislave in v mestu, pohajajo it poznejših stoletij, zlasti iz dobe protireformacije, ker so tu na begu pred nemškimi in avstrijskimi oblastmi iskali versko svobodo, dalje pa seveda tudi iz prejšnjega stoletja, ko so 6kušali pognati korenine v to slovansko zemljo kot trgovci in uradniki. Ostala dva otoka sta rudarskega izvora. To pomeni, da so te Nemce naselili ^ te slovaske rudarske kraje ogrski vladarji, ko 60 v srednjem veku na široko začeli izrabljati zemeljsko, bogastvo. Kajti kraji, v katerih se sedaj bivajo nemški ostanki, ali pa so po njih ostali vsaj še sledovi v stavbarstvu in umetnosti, so vsi nekdanja rudarska središča. Veliko krajev, tudi velikih mest, ee i® v teku stoletij popolnoma poslovacilo, nekaj pa je nemškega življa še ostalo in ta ima v dogodkih, ki eo se zadnia leta odigravali na Nemškem in v srednji Evropi, prav močno pobudo, da svojo narod-no zavest- spet prebudi in dvigne. V novi Slovaški ima narodnostna nemška manjšina popolno svobodo. Njen voditelj je inž. Karamsin, ki je pred petimi leti prijel iz Olomuca, pa mu ni bilo ob prevratu treba oditi .s Slovaške kakor vsem ostalim, ki so bili pristojni na češko ali Moravsko. Manjšina ima^ vsa prava svobodnega zborovanja, združevanja in izražanja politične miselnosti. Vedejo ee na Slovaškem kot doma in dokazujejo povsod, kako eo prav oni v preteklosti dajali tej zemlji njen kulturni obraz. Tako naj navedem na primer iz reklamne brošure za tuj6ki promet nekaj citatov. iz_ katerih je vidno nemško pojmovanje sedanje Slovaške. Hitlerju in napovedujejo, da se bo Burcklardt po vsej priliki danes pripeljal v London in obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa. Obisk utemeljujejo usti e tem, da je lord Halifax poročevalec v odboru DN, ki se ukvarja z vprašanjem evo-' bodnega mesta Gdanska. Nekateri listi trde, da je Burckhardt povedal Hitlerju, da Velika Britanija m spremenila svojega stališča glede Gdanska. Burckhardfovo posredovanje Gdansk, 16. avgusta, m. Havas poroča: Po svoji vrnitvi iz Bechtesgadena je visoki komisar , eze narodov za Gdansk Burckhardt tujim časnikarjem dal tole izjavo: >Nisem bil v Ženevi in se tudi nisem sestal * glavnim tajnikom ZN. Tudi ne nameravam potovati v London. Prebil sem le krajši čas ▼ Nemčiji ter sem med tem imel priliko, razgovarjati še o notranjih vprašanjih, ki se nanašajo na Gdansk.« Na nekatera vprašanja, ki 60 jih pri tej priliki časnikarji zastavili komisarju Burckhardtu o uspehih njegovega potovanja v Nemčijo, je Burckhardt odgovoril samo to, da še vedno upa v mirno rešitev gdanskega vprašanja in da ni izključeno, da bosta generalni poljski komisar r Gdansku in predsednik gdanskega senata morda imela že jutri svoj prvi sestanek, na katerem bosta razpravljala a vprašanjih, ki se nanašajo na svobodno mesto. Berlin, 16. avgusta. AA. Reuter. V tukajšnjih krogih sodijo, da se položaj glede Gdanska naglo popravlja. Ostro pisanje listov je včeraj na lepem ponehalo. Listi še ne omenjajo obiska visrrkega komisarja Burckhardta v Berchtesgadnu. V uradnih krogih o tem obiskn molče in ne potrjujejo vesti o načrtu za miroljubno ureditev gdanskega vprašanja. Težko je presoditi ali želi Nemčija optimistično ali pesimistično razpoloženje v Evropi. Danes se bo predsednik senata Greiser sestal s poljskim visokim komisarjem Hodackim, da se pogovorita glede poljskih carinarn. Varšava, 16. avgusta. AA. Reuter. Poljska vlada je protestirala pri gdanskem senatu zaradi aretacije dveh carinskih inšpektorjev. Gdanski senat je odgovoril poljski vladi, da se o tej stvari vrši preiskava. Burckhardt gre k Halifaxu London, 16. avg. m. Angleška vlada je dobila zaupno potočilo komisarja Zveze narodov v Gdansku Burkhardta o razgovorih, ki jih je imel v Berchtes-gaderiii z nemškim kanclerjem Hitlerjem. Londonski krogi zanikajo, da bi bil Burkhardt poslal nemški vladi kakršenkoli predlog za ureditev s c dan j ih odnošajev v Evropi. Čeprav londonski krogi pravijo, da takšnega predloga gdanski visoki komisar ni stavil, je iz angleškega časopisja vendar razvidno, kako zelo bi Angleži radi videli« da bi se gdansko vprašanje rešilo na miren način s sporazumom. Nekateri angleški listi objavljajo tudi daljša poročila, v katerih poudarjajo, da so nasveti kancle;rja Hitlerja, ki jih je dal Burkhardtu, samo lokalnga značaja, i j. da se nanašajo samo na krajevna vprašanja v zveri z Gdanskom, kakor na primer na rešitev vpra-šnja carinikov in podobno. Angleški časopisi v zvezi s temi vestmi poudarjajo, da je gdansko vprašanje prišlo v odločilno razdobje in da bo v najkrajšem času rešeno na ta ali oni način. Nekateri časopisi pravijo tudi, da bo Burchhardt v kratkem prispel v London, kjer bo zaprosil za sprejem pri angleškem zunanjem ministru lordu Halifaxu, kateremu bo poročal o svojih razgovorih, ki ph je imel z nemškim kanclerjem Hitlerjem v Berchtesgadenu- Gdansko vprašanje je ie urejeno Rim, 16. avg. AA. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Vprašanje Gdanska je prišlo v kritično razdobje, v resnici pa je dobršen del tega vprašanja že rešen. Svobodno mesto je namreč narodnosocialiati-čno in njegova notranja organizacija je povsem izenačena z nemško organizacijo. Ne bi bilo torej težko priti do modusa vivendi, ki bi se celo zdel začasen, toda zahodne države, ki imajo neposreden vpliv na Poljsko in ki predvajajo Igro, so storile Poljsko nepomirljivo, namesto da bi olajšale premirje. Razloge takšnega zadržanja je verjetno treba iskati v iluziji o ruskem posredovanju V Londonu in Parizu 60 misljli, da bi v primeru, če bi se moglo odstraniti oklevanje Moskve, postala obkolitev Nemčije na vzhodu močnejša in bi se vsa igra odigrala na Poljskem. In res, če bi se Rusija odločila storiti ta nevaren korak, bi to moglo samo dovesti do ustrezajoče reakcije Japonske na eni strani, na drugi strani pa reakcije tistih, ki v manjši meri žele posredovanja Rusije, te pi so ravno Poljaki Toda če se tdaj ne more. izmučiti možnost tega posredovanja, se ne more izkliučiti mu možnost, da Rusija ostane tudi v bodoče nevtralna. Tako so ,kakor je bilo že sporočeno, gospodarska pogajanja med Berlinom in Moskvo v teku. Poljska, ki so jo vpletli v spor, bi se torej mogla znajti osamljena na vzhodu. Države, ki so dale slovita jamstva, ne bi imele nobene možnosti neposredno posf-edovati na poljskem ozemlju. Kakšne koristi bi imela od tega Francija v Gdansku, če bi morala žrtvovati svoje aad-ne rezerve. Naj že bo kakor hoče, treba je ponoviti, da je solidarnost osi Rim—Berlin efektivna glede vprašanj mednarodne politike. Anglija in Francija bosta narekovali Evropi svojo voljo - ko se sklene sporazum v Moskvi London, 16. avg. o. Današnji jutranji »Times« v MoJwF°?lCmi, UVO ™kak tVvlL 1 Diplomatski urednik agencije MTI ugo-Vniitnl! i!°,*e lnf°rmacije docela neresnične. n»r H0111«.Utegne biti v korist, ustvarjati taksne neresnične informacije, ki samo stopnjujejo splosno vznemirjenost. Berlin, 16. avg. m. Madžarski zunanji minister F™ ^ .vcd?° mudi n* letnem dopustu v blizmi Miinchena, in sicer na posestvu nemškega notranjega ministra dr. Fricka. V zvezi z njegovim bivanjem v Nemčiji tuje časopisje objavlja celo vrsto netočnih vesti, med dnigim tudi, da je Nemčija poslala Madzarski ultimatum. Vse te ve-s11 p« madžarska vlada najodločneje zanika. Belgrad. 16. avgusta, m. Včeraj dopoldne so na novem belgrajskem pokopališču pokopali bivšega dolgoletnega voditelja socialne demokratske stranke Lapčeviča. Od pokojnika so 6e ob grobu poslovili zastopniki socialistično usmerjenih etro- prrrnr:'">',: Sovjeti zahtevajo zmeraj več London, 16. avgusta, tn. Posebni poročevalec >Daily Telegraphac je poslal svojemu časopisu poročilo, v katerem pravi, da sovjetski zastopniki pri eedanjih moskovskih pogajanjih med angleškimi, francoskimi in sovjetskimi predstavniki zahtevajo, da se sporazum med temi tremi državami ne sklene samo za Evropo, temveč da se raztegne tudi na Daljnji Vzhod, na države, ki so zunaj Evrope. Znano je, da je bila Velika Britanija vedno proti temu, da bi sprejela kakršnokoli obveznost izven Evrope. »Dailv Telegraph v tvezi s tem poroča, da je London poslal svojim vojaškim zastopnikom v Moskvo nova navodila, ki bodo verjetno zadovoljila vse. V London prihajajo vesti, da potekajo pogajanja vojačkih strokovnjakov 6edaj popolnoma v redu. Kakor je bilo dogovorjeno se generali v Moskvi sestanejo po dvakrat na dan. Pred vsakim sestankom z Rusi pa se Angleži in Francozi poprej skupno posvetujejo. Na Dunaju so pred poslopjem, kjer je sedež na-rodno-socialistične stranke, odkrili spomenik voditelju narodno-socialistične vstaje v juliju leta lfl34. Ot*r>T>ii planeti, ki ie ubil Dotffus'-’ „Brezbrižnik" bo zopet krajšal čas brezbrižnikom Pariz,' 16. avgusta. »Brezbrižnika«, slavno 6liko iz pariškega Louvrea, je njegov tat sam prinesel na pariško sodišče. Slavni »Brezbrižnik* se tako po večmesečni odsotnosti zopet vrača na svoje mesto in bo sedaj zaradi svojih do-godiščin prav gobovo tako slaven kot je zaradi svojih romanj zaslovela druga velika umetnina pariškega Louvrea — Mona Liza. »Brezbrižnika« je z njegovega mesta v Louvrea snel mlad slikar Sergej Bogoslavski, ki je izjavil, da ga je odnesel s seboj zato, ker je ugotovil, da je bilo to veličastno delo zelo slabo restavrirano. »Ponesel sem ga s seboj, da bi ga »rettfširal« v Watteaujevem duhu.« Bogoslavski je napisal knjigo pod naslovom »Slab način restavriranja mojetr- ■iT d '*■ 'n išče scda) za knjigo založnika. Preiskovalnemu sodniku je na sodišče prinesel »Brezbrižnika«, restavriranega ali obnovljenega po njegovih načelih in v okviru, ki bi naj bil nekoliko bolj v skladu s duhom časa. V svoji izjavi časnikarjem na sodišču je Bogoslavski rekel, da je že pred poldrugim letom sklenil, da si bo izposodil Watte-aujevo delo »Odhajal sem v Louvre in vsak dan sem nekoliko odgrnil vezi, ki so pritrjevale delo na steno. Da me ne bi opazili, sem počasi slikal kopije »Brezbrižnika«. V ned©!,,, 1. junija ob 15.30 pa sem brez težav sliko snel, zavil sem jo v časopis in brez te-**v odšel iz dvorane in iz palače Louvrea.« Strokovnjaki in ravnatelji Louvrea so n na sodišče in ugotovili, da fe »Brezbrižnik« res pravi »Brezbrižmk«, ki je pred meseci še visel na svojem mestu v Louvrea. S sodišča so ga takoj odnesli nazaj v Louvre Pravijo, da je Bogoslavski tatvino organiziral samo iz reklamnih ozirov zase in za svojo knjigo, ki bo izšla te dni, Vesti 16. avgusta R#mofena°ina TT™ S« je zelo moderno sk^Trize pomočjo. Od lanske jesen- rokah amriis^ rornunska mornarica v žili z naim^H 8*rokovnjakov, ki so jo oboro-m Lin ”6'81"" angleškimi mornariški-tooovi Amjipj; P°sebno P? ^ protiletalskimi xx Rlfzi 80 zSra*li tudi novo voino pristanišče ob romunski obali in sicer v Ta- ^Tomunsk*a,mAKar“' ie »Plavil velik pregled v ka l .raari^ ‘mel Pn tem govor, vsako ceno iraP0,Udari1’ da b<> Romunija za sako ceno branila svoje meje. Kar ie sedai romunsko, ne more dobiti nikdo drugi. Bra-Že m’a medparlamentarni konferenci v Oslu je govo- eli amerižklh rePublikancev in član kongresa Hamilton Fish, ki je predlagal, da naj konferenca ©prejme resolucijo, ki bi zagovarjala splož-no pomiritev v Evropi in predlagala novo konferenco štirih evropskih velesil za ureditev vseh evropskih sporov. Ameriška vlada v Washingtonu je bila zaradi tega govora zelo prizadeta in je ameriško zunanje ministrstvo objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da je Hamilton Fisch zagovarjal samo svoje osebno ostališoče, ki pa ni mnenje ameriške vlade. Nemški propagandni minister dr. Gobbels ee je včeraj z Brionskih otokov in iz Pole vrnil z letalom v Berlin. Včerajšnje slovesne seje medparlamentarne zveee v Oslu sta se udeležila norveški kralj in prestolonaslednik. Slovesna seja je bila ob 11 dopoldne. I* Tokia poročajo, da vojska ne bo več delala vladi nobenih težav za sklenitev vojaške zveze z Italijo in Nemčijo. Nova vojaška pogodba bo zelo jasna in bo točno določila obveze za vse prilike. Ameriško notranje ministrstvo je včeraj prejelo prošnjo s 50.000 prebivalcev Portorioa Prošnja vabi predsednika Roosevelta, naj ponovno kandidira za predsednika Združenih držav. Poljska vlada je protestirala pri gdanskem senatu, ker 60 oblasti zaprle dva poljska carinska nadzornika. Gdan6ki senat je odgovoril polički vladi, da 6ta oba še v preiskavi. Včeraj so zastopniki bivših poljskih bojevnikov, ki jih sivi nad 20.000 v Franciji, prižgali plamen na grobu Neznanega junaka v Parizu. Po Paritti 60 se ob tej priliki razvile velike manifestacije za Poljsko V Toulonu so francoske oblasti ujele zadnjega ro- parja s Korzike Štefanija. Zatekel se je v tamkajšnjo bolnišnico in se izdajal za bivšega bojevnika. Francoski zunanji minister se je snoči nenadoma vrnil v Pariz, ker pričakuje, da bo ta teden izredno vazen in poln mednarodnih dogodkov. se zmeraj^ se v mednardnem tisku širijo vesti o tem, da je Madžars.ka dobila neki ultimat iz Berlina. Madžarska vlada pa sedaj odločno zanika vse take vesti. Profesor Oberlich je izvršil samomor. Oberlich Je bil največji prijatelj Konrada ifenleina in njegov najzaupnejši sodelavec. Vest o njegovem samomoru je izzvala povsod izredno pozornost. V Algericasu so španske oblasti zaprle angleške- ga majorja Maleya. Zaprli so ga zaradi- tega, ker njegova žena pri bikoborbah ni pozdravila odličnikov tako, kakor je to sedaj predpisano. Majorja so izpustili, ko je plačal 1000 pezet kazni. Poljske oblasti so prepovedale 25 nemškim listo!” Veličastni gasilski kongres - končan Ljubljana, 16. avgusta. Gasilski kongres je bil včeraj končan z najveličastnejšo manifestacijo. Obrodil je lepe sadove in velik je njega praktični pomen ne samo za nas, temveč tudi za vse druge države, kajti bil je veličastna manifestacija miru v borbi proti sovražniku — ognju. V veliki unionski Kino-dvorani je bil v ponedeljek dopoldne ki ga je vodil zvezin starešina, minister g. Fran Snoj. Že ta zbor je pokazal veliko notranjo in moralno vrednost gasilskega kongresa, kjer so zastopniki mnogih držav jasno in očitno manifestirali za mir in izražali zahvalo našim jugoslovanskim gasilcem za njih delo in akcijo. Ne bomo danes tu navajali vseh izjav, ki so jih podajali zastopniki raznih narodov, tako Anglež, Nemec, Italijan in Madžar. Vsi so bili vedno burno pozdravljeni, ko so pozdravljali II. jugoslovanski gasilski kongres. Med viharnim odobravanjem pa je veliki zbor sprejel tudi pozdravna poročila drugih narodov, tako Cehov, Slovakov, Belgijcev, Poljakov in drugih. Med pozdravnimi govori posameznih delegatov, katerih govori so bili na slovensko tolmačeni, je vojaška godba svirala himno do-tične države. Mestna občina ljubljanska pozdravlja goste Predsedstvo mestne,občine ljubljanske, ki je .z veliko vnemo poskrbela, aa je kongres tudi na zunaj najlepše uspel, je priredilo na čast odličnim gostom in zastopnikom gasilstva v ponedeljek ob 13 kosilo v prostorih restavracije hotela »Union«. Gostitelj, gosp. župan dr. Adlešič je pozdravil goste in med kosilom so bile izmenjane mnoge zdravice in napitnice. G. minister Fran Snoj se je g. županu prisrčno in toplo zahvalil, prav tako I. podstarosta Gasilske zveze, gosp. Stevo Markovič, dalje rev. Lescomb v imenu angleških gasilcev. G. Le-scomb je naš star znanec in se je že udeležil gasilskih slavnosti pred dvemi leti v Zagrebu. Govorili so nato še drugi zastopniki in odličniki gasilstva, vsi poudarjajoč velike zasluge našega gasilstva za blagostanje naroda in njegove velike človekoljubne ideje. Večerni ognjemet na Stadionu Komu gre zasluga za tako najsijajneje uspelo večerno prireditev ognjemeta na Stadionu, bomo mogoče še o priliki podrobneje poročali. Velikanske reke ljudstva so se valile po glavni Tyrševi cesti proti Stadionu. Bilo je pravcato preseljevanje množic. Vse dobro disciplinirane. Nikjer nikake večje prometne ovire in nezgode. Napovedovalec po radiu je javljal vse novosti, dajal navodila, kako naj množice zasedejo tribune, kajti polovica Stadiona je morala biti iz tehničnih in požarnovarnostnih ozirov prazna in prosta. Lahko mirno trdimo, da se je te prireditve udeležilo do 10.000 ljndL Vse je bilo mirno. Povsod je vladalo iskreno in veselo razpoloženje. Napovedovalec pa je po radiu javljal tudi neljube vesti, tako n. pr. »Pozori Najdeni sta dve prazni listnici. Lastnik naj se tu zglasi!« Žeparji so pač imeli svojo dobro žetev. Drugače pa ni bilo nikakih nezgod:'Ognjemet je v vsakem pogledu popolnoma uspel. Množice so bile naravnost zadivljene. Mnogi, ki so prireditev opazovali z Ljubljanskega gradu, zatrjujejo. da so imeli naravnost diven^ užitek in da je bila res prava beneška noč, očarljiva in mamljiva. Gasilska armada koraka po ulicah »Sveti Florijan, naš zaščitnik, res dobro skrbi za nas. Izprosil je tam v nebesih, da so poslala na že razgreto zemljo močan dež in nam tako ohladila ozračje. Imamo srečo, mi gasilcil« tako je dejal star ljubljanski gasilski veteran. Zgodaj zjutraj je divjala nad mestom nevihta. Lilo je kot iz škafa. Dež je blagodejno vplival. Okoli 8 zjutraj je počasi nehalo deževati. Poprej povsod zavetje in zatišje iska-joče množice gasilcev so se v velikih skupinah začele pojavljati na ulicah. Mnogi so že obupavali. Drugi pa so si dajali poguma, češ: »Ne bojmo se dežja, ko se ognja ne bojimo!« Počasi so se po raznih krajih mesta ob Bleiweisovi cesti in drugih formirale različne skupine. Vse je šlo v najlepšem redu! Reditelji so imeli mnogo posla. Množice so se začele zgrinjati po glavnih cestah, tako po Tyrševi, Masarykovi in Miklošičevi cesti. Tam na Kralja Petra trgu je bil postavljen velik paviljon, ves v zelenju in zastavah. Tam so se zbrali zastopniki kral jevskega doma. vlade, zastopniki gasilstva in vsi odlični gostje. Vse je nestrpno pričakovalo prihoda gasilske armade. Kmalu po desetih so prikorakale prve čete iz raznih sosednih banovin. Na častni tribuni 60 velikanski sprevod opazovali z vsem zadivljenjem in občudovanjem :predsednik kraljevske vlade g. Dragiša Cvetkovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo g. Gju-ro Cejovič, ministri brez listnice Ante Maštrovič, Branko Miljuš in Franc Snoj, ki je hkratu kot starešina Gasilske zveze vodil vrhovno vodstvo sprevoda, dalje g. ban Marko Natlačen, kraljevi zastopnik in zastopnik vodnega ministra general Dodič, zastopnik gokrovitelja Nj. Vis princa Tomislava podpolkovnik oris Garbatovski, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, podpredsednik Narodne skupščine g. Mihelčič, mnogi senatorji in narodni poslanci ter ostali zastopniki raznih civilnih oblasti, korporacij in organizacij, tako predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik in predsednik OUZD inž. Sodja. Korporativno so bili navzoči pri veliki parad; tudi že zgoraj omenjeni zastopniki gasilstva iz sosednih držav. Gasilci z zastavami prihajajo Kmalu po 10 je po Miklošičevi cest: završalo. Čuli so se klici: »Gasilci prihajajo!« Vojaška godba, stoječa na vogalu Miklošičeve ceste in Tavčarjeve ulice, je zaigrala koračnice in neprestano nad eno uro je z malim odmorom igrala. Naravnost diven je bil pogled s tribune tja po Miklošičevi cesti proti Masarykovi, Ogromne množice gasilstva! Zastave, prapori in pestre narodne noie! V naglem tempu so se vrstile najprej čete iz posameznih banovin. Številno so bile zastopane gasilske čete iz dunavske banovine. Vrvi Vojvodinci so se okrasili z žitnim klasjem Njih zastave in prapori so nosili lepe vence iz žitnega klasja! Pač zunanji simbol o plodnosti lepe in bogate vojvodinske zemlje. Tuje delegacije so naravnost občudovale te skupine. Med njimi so bili pomešani Srbi, Hrvatje in tudi mnogi Slovenci Vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja. Naposled so začele prihajati gasilske čete iz Slovenije. Med mladimi gasilci stari veterani, ki so prav tako strumno defilirali mimo častne tribune. Sprevod je bil naravnost veličasten. Koliko je bilo v resnici gasilcev, samarijank in narodnih noš v sprevodu? Slovenskih gasilcev je bilo po štetju nekega policijskega uradnika 9.645. Vseh zastav je bilo 147 in med posameznimi četami 19 godb iz raznih krajev Slovenije in države. Največje zanimanje so doživeli stari ljubljanski gasilci, ki so v sprevodu vozili najstarejše tipe preprostih brizgaln do najmodernejšega sistema. Sv. maša na Kongresnem trgu Po končanem defiliranju so «e velikanske množice gasilstva strnile na Kongresnem trgu, kjer je opravil sveto mašo ob asistenci številne duhovščine prevzv. škof dr. Gregorij Rožman, ki je v res jedrnatem, klenem govoru očrtal veliko delo naiega gasilstva v dobrobit človeštva. Njegov govor je prenaša! ljubljanski radio. Očrtal je na podlagi svetopisemskih izrekov vzvišene naloge gasilca, ki žrtvuje tudi življenje za blagor svojega bližnjega. Tako po sv. maži je bilo kratko veliko zborovanje tisilstva na Kongresnem trgu. Čudovito pestra slika! il je letos še krasnejši pogled na gasilske čete ko za časa I. jugoslovanskega gasilskega kongresa. Zborovanje je otvoril starešina dravske gasilske zajednice dr. A. Kodre. Med viharnimi vzklikanji je prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. Tomislavu in Nj. Vis. kralj, naraestniku-knezu Pavlu. ■Sledili so nato govori ministra g. Frana Snoja in ministra za ljudsko telesno vzgojo g. čejoviča. Nato je bilo zborovanje končano ki gasilske četje 60 se med igranjem godb razvrstile po raznih ulicah. Mnogo j« bilo vzklikanja in nazdravljanja Voivodincem in hrabrim Črnogorcem, ki so s svojimi krasnimi nošami vzbujali splošno pozornost. Izrazi občudovanja naše zemlje V unionski restavraciji je nato Gasilska zajednica dravske banovine pripravila kosilo za povabljene goste. Gostitelj, starešina dr. Anton Kodre, je navzoče pozdravil in otvoril vrsto napitnic. Kosila so se udeležili kraljev zastopnik, general Dodič, minister za ljudsko telesno vzgojo g. Cejovič, minister g. Snoj, škof dr. Gregorij Rožman, ban dr. Marko Natlačen, župan dr. Jure Adleilč z gospo, 6tarežine posameznih banovinskih zajednic in inozemske delegacije. Po govoru starešine dr. Kodrata so se vrstile napitnice in zdravice. Govorili so za savsko banovino starešina g. Stanko Žagar kakor ludi drugi zastopniki gasilstva. Zastopniki tujih delegacij so prav tako toplo, prisrčno in iskreno čestitali našemu gasilstvu in prirediteljem kongresa. Zelo simpatični rev, Lescomb je med drugim ponovno izrazil veliko 6voje občudovanje nad to lepo našo domovino. Izjavil je: Sedaj tu v Ljubljani si ne morem kaj, da ne bi povedal tole: Najlepšo zemljo imate za svojo domovino. Občudovanja vredne stare običaje in tradicije. Bodite ponosni, da ste Jugoslovani! Popoldanska prireditev na Stadionu Na izredno simboličen in manifestativen način je bil II. veliki jugoslovanski kongres zaključen na popoldanski prireditvi na Stadionu. Velikanski val možic je valoval tja proti lepemu Stadionu. Prireditvi so prisostvovali med drugimi odličniki kraljev zastopnik general Dodič, ministra Cejovič in Snoj, dalje gospod ban dr. Marko Natlačen, škof dr. Gregorij Rožman, župan dr. Jure Adlešič in še mnogi drugi. Glavna tribuna je bila svečano okrašena. Povsod je vladalo veselo razpoloženje. Fanfare so naznanjale začetek popoldanske prireditve, ko so nastopile mnoge gasilske in samarijanske skupine. Režija je bila vzorna in brezhibna. Povsod velik red. Godba »Sloge« pod vodstvom g. H. Svetla je neumorno igrala. Razdeljene so bile mnoge nagrade. Roj iz Ormoža je prejel kot prvo nagrado 100 m cevi in pokal mesta Belgrada, mariborski roj 60 m cevi in pokal ministra g. Snoja, vrli Vrhničani 30 m cevi, diplomo in srebrni venec mestne občine ljubljanske. Razdeljen so bile še druge nagrade. Vrstili so se nato nastopi posameznih skupin. Vsi so bili najvzomeje izvedeni. Do 400 obveznikov, obrtniških naraščajnikov je vzbujalo splošno občudovanje in veliko pohvalo. Nastopili so tako v polkrogu, da so tvorili kraljev monogram »Peter II.« Daven je bil nato naatop gasilskih čet iz dunavske banovine, Vse vaje ■o bile izvršene tako, kakor bi bil divjal nad Stadionom silen požar. Sledile so nato druge skupine. Najlepša točka pa je bila točka, ki jo je izvajala župa Ljubljana-mesto z bolničarkami RK pod vodstvom starešine g. Pristovška. Poklicnih gasilcev sijajen nastop Viharje odobravanja in vzklikanja pa so dosegli ljubljanski poklicni gasilci pod poveljstvom g. Janeza Furlana. Njih nastop je dosegel vrhunec prireditve. Vse strumno in disciplinirano! Deset motornih brizgaln je pridrvelo na sredino Stadiona. Magirusova lestva. Drzne vaie! Na en sam mig j„ moStvo jc strumno bilo pripravljeno pri brizgalnah. Gasilska pena! To je ljudstvo naravnost fasciniralo. Proti večeru »e ,e narod začel mimo razhajati. Policija m reditelji so imeli mnogo dela. Vsi pa so brez incidentov odhajali proti mestu. Dane« so začele zapuičati Ljubljano posamezne skupine iz ostalih banovin in inozenMk« delegacije, ki odnašajo iz Ljubljane najlepše vtise. S. K. Ljubljana je stopil v hrvaško-slovensko ligo in je prenehal biti član Jugoslovanske nogometne zveze Belgrad, 16. avgusta, m. Jugoslovanska nogometna zveza je imela snoči svojo sejo, na kateri je razpravljala o tekočih poslih. Prebrano je bilo na tej seji tudi pismo SK Ljubljane, s katerim obvešča JNZ-o, da izstopa iz članstva iz JNZ in pristopa k Hrvaški športni slogi, oziroma hrvaško-slovenski ligi. Namesto Ljubljane bo v državno ligo avtomatično vstopil SK Zemun, ki zdaj ne bo igral kvalifikacijskih tekem z Zakom. Na snočnji seji je JNZ izžrebala tudi nogometne dvojice, ki bodo tekmovale za državno prvenstvo leta 1939-40. Razpored je tale: 27. avgusta: Slavija—Jedinstvo, 3. septembra: Slavija—Zak, 10. sept. Vojvodina—Slavija, 17. septembra in 25. febr. 1940: BSK-Gradjanski, Bask —Slavija, Vojvodina—Bata, Zak—Jugoslavija, Zemun—Jedinstvo. 24. sept in 3. marca: Jugoslavija—Bat’a, Gradjanski — Bask, Vojvodina — BSK, Zak — Zemun, Jedinstvo—Slavija. 1. okt. in 10. marca: Jugoslavija—BSK, Jedinstvo—Bask, Gradjanski—Žak, Bat’a—Zemun, Slavija—Vojvodina. 8. okt. in 17. marca: Jedinstvo—BSK, Bask — Jugoslavija, Zemun — Vojvodina, Bet’a — Gradjanski, Zak—Slavija. 22. okt. in 24 marca: Jugoslavija—Jedinstvo, BSK—Bask, Vojvodina—Zak, Gradjanski—Zemun, Slavija—Bat’a. 29. okt. in 81. marca: BSK—Bat’a, Bask-Voj-vodina, Žak—Jedinstvo, Zemun—Jugoslavija, Gradjanski—Slavija. 5. novembra, in 7. aprila: Jedinstvo—Vojvo-dina, Jugoslavija—Gradjanski, Zak—BSK, Slavija —Zemun, Bat’a—Bask. 19. nov. in 14. aprila: BSK—Slavija, Bask— Zeumn, Vojvodina—Jugoslavija, Bata—Zak, Gradjanski—Jedinstvo. 26. nov. in 21. aprila: Jedinstvo—Bat’a, Jugoslavija—Slavija, Vojvodina—Gradjanski, Zak— Bask, Zemun—BSK. Ljubljana od .včeraj do danes Včeraj zjutraj je lilo kakor iz škafa. Vse je bilo nejevoljno, zlasti pa gasilci in motoristi, ki so za včeraj pripravili velike prireditve. Vreme pa se je že dopoldne sprevedrilo, posijalo je son-ne in napravil se je najlepši poletni dan, ki je že kazal rahle znake, da jesen ni več daleč od poletja. Hladno je bilo, prav jesensko sveže. Davi je bilo megleno jutro in prav tako hladno. Gasilci so se poslovili Včeraj je bil zaključni dan velikega gasilskega kongresa; velike množice so se zbrale v našem mestu. Popoldanski nastop je spet napolnil stadionsko areno, kjer so strumni gasilci izvajali odlične vaje. Zvečer je bila prireditev končana in z njo je bil zaključen drugi jugoslovanski kongres. Z večernimi in nočnimi vlaki se je spet odpeljala na svoje domove večina udeležencev. Številne skupine pa so še priredile izletet v bližnjo in daljno okolico mesta, ki jim je nudilo ves čas kongresa prijetno in prijazno bivališče. V mestu danes srečaš le še malo uniformirancev, ki so vse te dni dajali mestnim ulicam pestrost in živahnost. Velik obisk v bolnišnici Čez praznik je ljubljanska bolnišnica sprejela spet ogromno število pacientov. Nič manj kakor 170 jih je bilo v sprejemnem uradu. Le kam bodo vsi ti ljudje šli? Komaj dobra polovica leta je minula, pa jih je zapisanih že 22.000! Koliko jih bo še do konca leta!. Na vsak način bomo morali dobiti že v kratkem novo, prostorno bolnišnico, ki bo odgovarjala vsem potrebam. Med včerajšnjimi bolniki je bila tudi precej dolga vrsta ponesrečencev. Z lestve je padla prevžitkarica Roza Kos s Porebri. Pri padcu je dobila tako hude poškodbe, da jim je že včeraj podlegla. Dolinar Stanko, sin posestnika v Trbovljah je dobil precejšnje poškodbe, ko ga je podrl na cesti v bližini vasi neki neznani motociklist. S staro patrono se je igral sin posestnika iz Svinjskega, Rudolf Bunderšek. Patrona pa mu je eksplodirala ter je pri eksploziji Buderšftk dobil poškodbe na rokah po prstih, na trebuhu in na očesu. Janez Morela, sin posestnika s Kresniške poljane, je padel z voza ter si zlomil roko. Opeka Janez, sin posestnika iz Cerknice, je prav tako padel z voza ter si zlomil nogo. Zavora na vozu je, v strmem bregu popustila i® *drvel po strmini tam pri Studencih na Blokah. Posestnik Zgonc Franc je padel pod voz ter se precej potolkel. S kolesa je padel Andrej Hiti, sin kočarja z Blok ter si zlomil roko. • Tram® 'e Viktor Kušar, sin posestnika iz Notranjih gori* Slabo naloženi tram pa se je zmuznil z voza, padel KuSarju na nogo ter mu jo hudo pritisnil. Brezposelna kuharica Marija Kramar te odpirala sifonsko steklenico; ko je steklenico še odpirala, pa ji je eksplodirala v rokah. Dobila je poškodbe po životu, pa tudi po nogah je precei porezana. 1 Viničarsko delavski tabor pri Kapeli Tabor, katerega je priredila r nedeljo, dne 18 avgusta Strokovna zveza viničarjev ZZD v Kapeli pri Radencih, je bil lep dokaz za to, da se nafti slovenski viničarji in z njimi ostali delavci iz ljutomerskega okraja zavedajo potrebe po močni in enotni strokovni organizaciji. Zborovanje dvatisočglave množice je otvoril predsednik Strokovne zveze viničarjev ZZD g. S avko Korošec, ki je pozdravil zastopnika oblasti okr. glavarja g. Premruja, zastopstvo PZ, FO, BK m ZPD. ^a*° je ,®Pregovoril stari borec za pravice slovenskih viničarjev tajnik g. Peter Rozman iz Maribora. V lepem m jedrnatem govoru je viničarjem dokazal potrebo po organizaciji za zaščito njihovih stanovskih pravic in da je možen uspeh le če se viničarji kot najbolj zapostavljen del delavskega etanu borijo ramo ob rami z vsemi ostalimi slovenskimi delavči, ki se zavedajo svojih pravic in dolžnosti do Boga, naroda in stanu. Njegova iz vajanja je sprejela množica z velikim odobravanjem. Za njim je nastopil zastopnik centrale aik,„ Breznik, ki je v svojem govoru orisal pota in dlje nase organizacije ter n jene uspehe ^ ^“enem de,aV°["aemD^Au *a. boljšo bodočnost slovenskega mocoče d« ! Zlati zvezdi«. Gostilničar Beppo Bellorini, debeli, zavaljeni Italijan, je pristopil k mizi, pozdravil vljudno in postavil pred Devornyja kozarec malinovca. »Je prav fcjko, sir*« je povprašal in pri tem ponudil De-vornyju ogenj za njegovo cigareto. Detektiv je kratko pritrdil in brskal v svojem žepu, da bi krčmarju na ta način pokazal, da ne želi, da bi ga motil. Bel-lorinija pa se ni mogel tako lahko otresti. »Slabo vreme danes?« se je čutil dolžnega, da zabava osamljenega gosta. Devorny je nemo prikimal. »Da, da, denar je dandanes redek,« je nadaljeval krčmar nekoliko živahneje z razgovorom. »Brez dvoma,« je pritrdil Devorny. »Tudi vi delate pri Lammerleyu?« se je zanimal prijazno Bellorin. Devorny je vzdihnil. »Drži! Točno!« Zvok je zvenel vse bolj kot odbijajoče, toda Bellorini je bil videti izredno uporen. »Kaj proizvajate tam?« Od tu in tam Inočftev glavnega goljufa pri belgrajski podružnici parilke tvrdke »Interkozma« Vilka Hegerja je zahtevala naša vlada od francoskih oblasti. Heger se je dal le poredko videti v naši državi, pač pa je s,a“?,, .v?, v Parizu in zapravljal denar, ki so ga pošiljali lahkoverni ljudje za njegovo »mažo«. Njego-vo*“°L očeta in lekarnarko Vojtehovo pa zaslišuje politij.a že tri dni. Zanimivo je, da se sedaj vsi trije smučajo izvleči iz zagate z izgovorom, da so bili preveč nervni in so le tako mogli iti na lim Vilku He-gerju. Takih za las privlečenih izgovorov pa oblasti seveda ne jemljejo resno. Pri »koku iz drvečega vlaka se je smrtno ponesrečil na postaji Blažuj v Sarajevu poročnik vojin Besarovič. Besarovič je bil na letalskem tečaju v Mostarju, naredil izpit, nato pa spet hitro odpotoval v Blažuj, kjer se je nahajala njegova mati na letovišču. Ni pa vedel, da se vlak na postajici Blažuj ne ustavlja. Ko je vlak vozil v postajo, je Besarovič uvidel, da vlak brzine ne zmanjšuje. Obenem pa se je že odločil, da bo skočil. Res je skočil, toda padel je nesrečno na kretnico, da se je odbil in odletel pod drveči vlak. Kolesa so ga raztrgala na drobne kosce. Zaradi neviečnega tajnika je odstopil ves občinski odbor z županom in podžupanom vred v Ko-sovluSri pri Danilovgradu. Pred tremi leti je občinski odbor soglasno sklenil, da se odpusti iz občinske službe tajnik Stanko Begovič. Nazadnje je dobil od državnega sveta razsodbo, po kateri je dobil službo spet nazaj. Da bi pokazali svoje nezadovoljstvo s tako razsodbo, je župan pregovoril vse občinske odbornike, da so z n|im vred odstopili v znak protesta. Banska uprava bo sedaj morala postaviti komisarja, da bo šlo delo na občini spet naprej. Nagajivega »vampirja« iščejo že deset dni v Zagrebu. Sprva so se začeli ljudje, ki stanujejo v Gajevi ulici, pritoževati, da jih nekdo obmetava stalno s kamenjem in drugimi trdimi predmeti. Policija je po prijetih prijavah izvedla preiskavo, pa_ni mogla v bližnjih hišah najti nobenega sumljivca Toda pritožbe so se stalno množile. Včasih je na ljudi kamenje kar deževalo. Spet je nastopila policija in obkolila ves kompleks. Tudi tokrat ni našla ničesar. Pač pa so ljudje začeli govoriti, ds se je pojavil pravi »vampir«, ki ni nihče drugi kakor neka starka, ki je pred štiridesetimi leti umrla. Devet strelov je pognal v svojega tekmeca sisa-Ški trgovec Rukavina. Zaljubil se je bil v oeko žensko, toda prilike z njo govoriti ni nikoli imel. Zato pa je sovražil vsakogar, kdor je le prišel v dotiko z njegovo izvoljenko. Ko je bil v kopališču, je zagledal v družbi tiste ženske nekega uradnika. Odpeljal se je na svoj dom, vzel dva samokresa in 150 nabojev ter šel na prežo. Cim je dobil uradnika samega, je dvakrat ustrelil in ga podrl. Potem pa mu je v glavo pognal še sedem strelov. Potegp.il je nato iz žepa sve-čo in jo hotel prižgati na mrtvem truplu. Ko pa je zagledal ljudi, je skočil v reko in jo preplaval. Na drugi strani pa je iz objestnosti streljal v zrak iz obeh samokresov. Prvi dan po umoru ga policija še ni mogla prieti. Število gostiln se v Vojvodini neprestano veča. Novosadska obrtniška zbornica je poslala merodajnim oblastem spomenico, v kateri pravi, da se neprestano odpirajo nove gostilne, čeprav ni za to pravega opravičila. Na področju imenovane zbornice je sedaj nad 4000 gostiln, včasih jih je kar po več na pred šestimi leti je bilo vsega 2300 gostiln. Prirast gostiln je bil torej v zadnjih letih štiri^t^egji k,akor .v oetalih obrtih. Zaradi tega prosijo obrtniške organizacije, da se vprašanje uredi bolj sinotreno in podeljujejo nove gostilniške koncesije le tam, kjer zahtevajo krajevne potrebe. Naglo smrt je prerokoval »vedeževalec« Dija Stefanovič neki ženski iz Ralja pri Smederevu, in res se j« ženska kmalu zgrudila mrtva. Ilija Stefanovič se je več tednov držal Ralja in skubil lahkoverne ljudi za lepe denarje. Iz opreznost' si je ogledal še bližnje vasi in šele nato odšel v goste tudi tjakaj. Ljudje 60 6trmeli, ko je vsakemu posebej povedal, kako se piše in kakšne bolezni je že imel pri hiši. Nazadnje je stopila predenj tudi Kata Markovič in ga vprašala za svojo usodo. Tedaj pa ji je Stefanovič rekel, naj takoj beži domov, če hoče, da ji bodo lahko prižgali svečo za umirajoče. Ko je Kata to slišala, se ji je zameglilo pred očmi in se zgrudila. Zadela jo je kap in izdihnila je. Stefanovič je bil od sile ponosen, aa se mu je posrečila ta napoved, toda oblast je bila drugega mnenja. Orožniki so ga odpeljali v zapor, državni tožilec pa ga je obdolžil kot ubijalca, ker je ženo s svojo napovedjo tako prestražil, da jo je zadela kap. „J^a ukinitev velike mature za tiste, Id ne name-vseučilišča, se zavzema ravnatelj suboti-ske gimnazije Velimir Stefanovič. Svoj predlog je podrobno utemeljil in ga poslal v preučitev prosvetnemu ministrstvu Stefanovič pravi, da je bila matura uvedena v «tarih čaaih kot nekaka preizkušnja za tiste, ki so se nameni, višjim študijam, Tako pa ni potrebna tistim, ki bi radi stopili v državne službe. Današnji uradniški zakon je po ravnateljevem mnenlti krivičen, ker ne daje pravice do pripadajoče kategorije tistim uradnikom, ki imajo samo osem razredov gimnazije pa brez mature. Njegov načrt predlaga naj se vsem takim uradnikom prizna enakost s tistimi, ki imajo maturo, obenem pa naj se na gimnazijah ukine 6plošna matura. Polagali bi naj zrelostne izpite samo tisti, ki gredo na visoke šole. Zato pa naibi prevzeli izpitne komisije vseučiliški profesorji, da bi sami preizkusili ves material, ki bo prišel na vseučilišča. Na nečloveški način se je maščeval nad svojo zaročenko France Pokorni iz Vinkovcov. Živel je nekaj mesecev v Anico Štefančič in jo na vsak način hotel vzeti za ženo. Štefančičeva pa je sprva kazala veselje do poroke, P°zn®]f Pa *e znanega razloga vse ponudbe odklanjala..Ko o je Pokorni v soboto vprašal, če ga hoče , je Štefančičeva spet odvrnila, da ee ne upa z nj m veti. Tedaj pa se je Pokorni razljutil, Anico premlatil in jo vrgel na dvorišče. Takoj nato pa je naščuval nanjo svoja dva velika psa, ki sta jo začela grizti in trgati. Velika psa bi nesrečnico prav gotovo raztrgala, če bi ne prihiteli sosedje im psa odgnali, štefančičeva bo težkim poškodbam po vsej verjetnosti podlegla. . 7, kr*iu Zenici v drinski banovini je bil včeraj letni sejem, na katerem je ob 12.30 prišlo do pretepa med Barkovičem Jozom iz vasi Brankovičev ter Čauševičem Mustafom, ki 6ta v kraju znana kot ubijalca. Pri pretepu je Čauševič dobil težke poškodbe na glavi. Zaradi tega spopada je nastal splošen pretep, v katerem sta bila ubita dva kmeta, več drugih pa je bilo ranjenih. Oblastni organi so spet vzpostavili red in ukrenili vse potrebno, da se takšni pretepi ne ponove. Naseljevanje v rodovitnih slavonskih krajih pospešujejo in propagirajo hrvaške organizacije. Plodna zemlja lahko preredi še mnoge deset tisoče ljudi, ki morda v drugih krajih stradajo. Posebno društvo »Zemlja« posreduje preseljevanje zlašti takih družin, ki imajo veliko otrok. Sijafno uspele ljubeljske dirke Naš neverjetno podjetni in marljivi MK Ilirija je letos že devetič priredil svojo letno dirko na Ljubelj. Dirka je bila tokrat priznana po FICM (mednarodni motociklistični zvezi). Vreme prirediteljem prav gotovo ni bilo še zlepa tako malo naklonjeno kakor letos. že ponoči od ponedeljka na torek se je pripravilo k dežju, zjutraj pa je lilo kar je le moglo, tako da je najbrž skoraj polovico ljudi, ki so se bili odpravljali na Ljubelj, zaradi slabega vremena ostalo doma. Kljub temu pa je bilo na prireditvi še vedno izredno mnogo občinstva, kar prav gotovo dokazuje, kako popularna in priljubljena je ta velika vsakoletna dirka. Pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo je prevzel Nj. Vis. knez namestnik Pavle, katerega je zastopal major g. Muslovič. Bana je zastopal načelnik g. dr. Orel, okrajnega glavarja g. Lojk bili pa so prisotni tudi zastopnik kranjskega orožniškega poveljnika kapetan g. Cosič, poveljnik obmejnih čet kapetan g. Milutinovič, gradbeni nad-svčtnik inž. Emmer, za Avtoklub dr. Karl Bom za Moto-zvezo in Touring klub g. Jerman ter dru- , .*!? Pa s0. se Mevilne množice zlasti ob zanimivejših zavojih, nad carinarnico in pobočjih Pa vrhu. s NJ. VEL. KRALJ PETER II. JE POČASTIL PRIREDITEV se 'e naPravilo lepo vreme, se je med gledalci in tekmovalci bliskovito raznesla vest, da bo na prireditev prispel Nj. Vel. kralj Peter II. osebno. Za dobre pol ure je bil nato premaknjen pričetek dirke. Ob četrt na enajst so se iz Irziča pripeljali trije avtomobili, od katerih je Prvega upravljal kralj sam, drugega pa kne-zevič Aleksander. Visoki gledalci so se ustavili na najlepši in najpreglednejši točki, nad carinarnico. Občinstvo je najodličnejšega gosta navdu- šeno pozdravljalo. Ob času odmora je z vrha Lju-helja prihitelo pozdravit visokega gosta vodstvo dirk na čelu s predsednikom MK Ilirije g. Francem Borštnarjem. Predsednik g. Borštnar je ob tej priliki pojasnil Nj. Vel. kralju spored dirk ter mu dal podrobne podatke o posameznih tekmovalcih. Kralj se je zanimal zlasti za najboljšega slovenskega gorskega vozača, jugoslovanskega prvaka Janeza Šiško, člana MK Ilirije. Predsednik. g. Borštnar pa mu je povedal, da se je šiški žal prejšnji večer pokvaril stroj, tako da ne bo mogel tekmovati. Nj. Vel. kralj se je nato po. zanimal še za klubsko življenje, delo in prizadevanja; pri tej priliki mu je predsednik gosp. Borštnar pojasnil, s kakšnimi težavami in žrtvami je združeno delo v vseh naših športnih društvih. Na povabilo predsednika, naj bi si naš mladi vladar blagovolil ogledati še najzanimivejšo točko tekmovalnega sporeda, vožno motorjev s prikolicami, se je Nj. Vel. kralj ljubeznivo zahvalil ter dejal, da se mora že vrniti. Med navdušenimi vzkliki prisotnega občinstva se je visoki gost nato poslovil in odpeljal spet nazaj proti Tržiču. ORGANIZACIJA JE BILA VZGLEDNA MK Ilirija je z letošnjo ljubeljsko dirko dokazala, da je sposobna izvesti dirke organizacijsko prav zares vzgledno. Vse je bilo urejeno in pripravljeno do najmanjše podrobnosti, vse ee je ujemalo, vse se je razvijalo točno po načrtu. Vodstvo dirke je imel v rokah predsednik kluiba g. Frane Borštnar, tehnični vodja je bil g. Franci Pollak, med sodniki pa je bil tudi športni načelnik SMKJ, g. Nikola Boškovič, ki je hkratu zastopal tudi FICM (mednarodno motociklistično zvezo). Včerajšnje dirke ostanejo nepozabne. Drug za drugim so švigali _ motorji v divji vožnji, jemali ovinke, se spuščali vkreber in iztekali za ciljem; mogočno brnenje in bučanje je odmevalo med gorami. Gledalci so bili deležni redkega športnega užitka, saj so videli najboljše naše in tuje gorske dirkače. 2al jim je bilo le, da ni mogel včeraj nastopiti član MK Ilirije, Janez ŠiSka, ki je bil, po rezultatih, katere je bil dosegel na treningu, sodeč, brez dvoma postavil nov ljubeljski rekord. Najboljši čas je včeraj postavil nadarjeni Zagrebčan Nikoli Jurčič, član I. Hrvatskega motokluba. Jurčič je prevozil v času 5,06. Rezultati v posameznih kategorijah. V posameznih katerogarijah 6o bili doseženi včeraj naslednji rezultati: Kategorija 250 ccm: 1. Deiml, Berlin 5:28.2 pet, 2. Schildbabel, Zagreb 3.33 1 pet, 3. Sobota Josef, Wfen 5.59 2 pet. Kategorija 350 ccm: 1. Krug K., Chemnitz 5.16, 2. Schildhobel. Zagreb 5:34 1 pet, 3. Herman Jakob, Celovec 5:49 2 pet. Katerogrija 500 ccmi 1. Jurčič Nikola, Zagreb 5:08 2 pčt, 2. Milenkovitsch, Graz 5:09 4 pet, 3. Cihlar Ljubljana 5:17 3 pet. Kategorija 500 ccm: 1. Jurčič Nikola, Zagreb 5:06, 2. Milenkovitsch, Graz 508 3 pet, 3. Ghlaf Ljubljana 5:17 2 pet. Prikolice do 600 ccm: Lužar Fridrik, Zagreb 6:05, 2. Bemhard Ferencz, Budimpešta 6:07 1 pet, 3. Pavlič Josip, Zagreb 6.09. Prikolice do 1000 ccm: Abarth Karl, Ilirija, Ljubljana 5:35, 2. Bernhard Ferencz, Budimpešta 5:59 4 pet, 3. Lužar Friderik, Zagreb 6:01. Dirke so trajale približno tri ure in pol. Slovesna raJtdelitev nagrad je bila v znani gostilni »Ankale« pri Sv. Ani nad Tržičem. Nagrad je biio izredno mnogo. Krasni pokal ministra vojske in mornarice si je kot najboljši vozač s prikolico priboril Karl Abarth,. veliki pokal »Putnika« pa Zagrebčan Jurčič za najboljši dnevni čas. Lični pokal Motokluba Ilirije je dobil Cihlar kot najboljši vozač dravske banovine. Ou razdelitvi nagrad je bilo več nagovorov, med katerimi sta bila zlasti vz.gled-no sestavljena nagovor g. Jake Gorjanca ter lepi govor predsednika MK Ilirije, g. Borštnarja, ki se je zahvalil vsem, kateri so pripomogli, da je letošnja mednarodna prireditev na Ljubelju potekla tako lepo in uspešno. Vremensko poročile »Slovenskega doma« Katraniziranje ljubljanskih cest Ko smo te dni brali opise raznih načinov, ki se jih mestno cestno nadzorstvo poslužuje in jih preizkuša za utrditev površine, naših cest, smo se spomnili tudi na obljubo, da mestna občina prične katranizirati ceste s katranom iz lastne, pravkar zgrajene tovarne v Mostah. Ker bo mestni tehnični oddelek pričel doma izdelani katran preizkušati že čez teden dni, moramo poznati tudi ta postopek. Pri destilaciji črnega premoga nastane kot stranski produkt tudi katran. Ta črna, težje tekoča masa služi kemični industriji kot izhodni produkt za izdelavo zdravil, barv, pogonskih x a^en del katrana pa je smola, ki ima odločujočo vlogo pri uporabi katrana za cestne namene. šin n« tl/681 ®ta du0bila Becher in Serie angle-venrfar !!! s i Up,or£ katrana v cestne namene, katran JSSl n Začeli v ^'>1* uporabljati f £ so Napravili katransko makaki™,, v Cloucestershire. L. 1854 je bila t £«i,FrVa v *cesta v Franciji, šele 1891—93 ™ Kako drugje cenijo katra- stvo di v PraVO prahu s cest- nam priča dej- Tirolskem wC1 k0j po Priključitvi Avstrije, AOO km il«? katramzirali 630.000 kv. metrov ali !! Pvrvo, et0’ Nemci imajo zaslugo, 1 ? v obdelavo cestišč, Angleži pa prednost, da so že 40 let prej napravili katransko makadamsko cestišče 'S^obna prometna sredstva in povečani promet obrabijo cestišča hitreje kakor vozovi s konjsko vprego. Ko se je pred vojno s 3000 kg na-tovprjem voz gibal s 4 km na uro, so sedaj na istih cestah v obratu vozila, ki vozijo do 5000 kg z brzino 60 km na uro. Naše ceste so morale propadati s pričetkom avtomobilskega prometa, ker so bile seveda zgrajene za starejše načine prevoza. Prva posledica spremembe je bil prah, ki ga je bilo mnogo več zaradi težje obremenitve cest, a hitra vozila ga tudi bolj dvigajo. Proti prehitri obrabi cestišč so nastali razni načini utrditve, toda najnižjo in najhitreje izvedljivo investicijo predstavlja katranizaeiia cestišč. S katranom in z izdelki, izdelanimi s ponovno destilacijo, je mogoče napraviti več vrst cestnih prevlek, namreč prevleko, ki samo veže prah, nadalje površinsko obdelavo (katran v zvezi z mineralijami) in naposled prevleko cestišča z zmesjo katranskih smol in kamehja. Zadnji način ima več imen, ki so nastala po načinu, kako Pjcvleka izdeluje. Skoraj vsi načini izdelave _ l. ■ ki uporabljajo asfalt ali bitumen, so mo-st ,? katranskimi proizvodi, vtr« • jcnje z olji katranskega ali drugega iz-7» rjTsf **boljša cestišča trajno, temveč odstrani dež^Laakfga Pf1 leta samo prah. Jesenski a.l popolnoma izpere tak napoj. Zato dr»™ tVT manj Pr'Poročljiv, ker je sorazmerno treba 2 HA* --. 6 icla 5amo pran. .jesensai i ' _.x. ra' Popolnoma izpere tak napoj. Zato »o 7u 'L manj Priporočljiv, ker je sorazmerno J® treba 2 kg olja. aJL« obremenjena s težkimi vo- ske mestna 'l? ?e8te- P°ta Parkih in stran-nrevleko Pn^t^ treba obdelati že z boljšo zamaši Surini. jM?le se polije s katranom, ki K i» S m?d Posameznimi kamni cestišča. IaH?« da bi vlaSa i“ moča na- ^aimerne vt’™0 m pa iranska smola veže posamezne kamne najrazličnejših velikosti v celoto. Voz, ki pelje čez, ne more izruvati posa-m e zn ih kamnov in cestišče ostane gladko, ce to površinsko obdelavo večkrat ponovimo, postane smolnata plast debelejša in je zato tudi odpor-nejša. Zato se površinska obdelava cestišča navadno že prvo leto napravi dvakrat, da je cestišče odporno tudi proti težjemu prometu. Cestišča se pa lahko prevlečejo tudi z mešanico kamna in katrana. Meša se na enak način kakor cement in pesčk za beton. Tako plast je treba navaljati na staro cestišče. Tanjša ali debelejša taka pjast je trdna in trpežna ter prenaša tudi najtežje prevoze. V to skupino spa- dajo najrazličnejši načini obdelave cestišč, ki predstavljajo razne kombinacije dela in sestave katranske zmesi. Najbolje je, če vsa taka dela delamo v suhem in vročem času, vendar im^mo pa tudi nadomestke, ki je z njimi mogoče delati prevleke o vlažnem vremenu in celo o rahlem dežju. Vendar je pa praksa pokazala, da je delo iiajlrpež-nejše, če ga napravimo v suhem poletju. Nova naprava mestne plinarne v Mostah bo izdelovala s pomočjo destilacije iz surovega katrana več izdelkov. Izdeluje že surovi bencol, karbolinej za konserviranje lesa, zlašti za lesene ograje, in pa razne vrste cestnega katrana. Tako izdeluje katran za površinsko obdelavo in tudi za izdelavo cestnih prevlek, nadalje bo pa izdelovala tudi smolo za zalivanje kock, kar že vidimo sedaj po Ljubljani. Tudi sredstva za izoliranje stavb proti vlagi spadajo v program nove tovarne, ker jih lahko izdeluje. S poškusnim polivanjem s katranom in oljem proti prahu bo mestni tehnični oddelek, kakor rečeno, predvidoma pričel v najkrajšem času, enako pa tudi z uporabo površinskega katrana, ki mu je dodanega 15 odst. bitumena, za površinsko obdelavo komunikacij. SK Ljubljana v Zagrebu Včeraj je v Zagrebu gostovala SK Ljubljana, ki je igrala z zagrebškim klubam Coneordijo. Ljubljansko moštvo ni pokazalo igre 'kakor jo je pokazalo v Ljubljani, kjer je s 5 : 0 porazilo reprezentanco Zagreba. Izgubila je boj z 1 : 3. Prvi gol je zabil Tvrdič (Ljubljana), za Coneordijo pa so zabili gole Švari, Pavletič in Martinovič. Concordia pa bi bila po igri v drugem polčasu zaslužila še izdatnejšo zmajja. Krat Barometer-1 sko stanjel Tempe- ratura v 0« a*5 i: 2 S? a* 1 =7 Veter ('mer. iakost) Pada- vine : « n • XX Ot C d «5 s m/m vrsta Ljubljana 7642 20-0 11-6 80 10 mgl. Ni 8-1 dež Maribor 7622 190 100 90 10 S, 12-0 dež Zagreb 763-9 2,0 8-0 80 10 S. * dež Belgrad 7638 25-0 180 90 9 NWS — !— Sarajevo 7627 22-0 120 80 9 ssw, — «— Vis 7612 280 19*0 60 4 SE, — — Split 760-7 340 230 60 4 SSE — — Kumbor 759-7 30-0 200 50 0 SE, — —' Rab 758-2 •290 210 to 3 SE, — —- DnbpnniB 761 4 290 20-0 70 0 E. — — Vremenska napoved: Pretežno vedro vreme, temperatura se bo zopet zvišala. Koledar Danes, sreda, 16. avgusta: Rok Četrtek, 17. avgusta: Liberat. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Plccoli, Dunajska cesta 6; mr.. Hčevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta. Ambulatorij in posvetovalnica za matere v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečji dom kralj. Marije) v Ljubljani, Lipičeva ul. ne poslujeta od 16. do vključno 29. avg. L 1. zaradi 3naženja in razkuževanja poslovnih prostorov. Posestniki konj se opozarjajo, da morajo najkasneje do petka, 18. t. m. prijaviti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., soba 3, vse svoje konje, ki jih vojaška komisija še ni pregledala in ocenila. Kdor bo prijavo opustil, bo najstrožje kaznovan. Na drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta, v poslopju drž. učiteljske šole) se bo vršilo vpisovanje učenk v I. razred 1. in 2. sept., v II. razred 2. sept. ter v III., IV., in V. razred 4. septembra. Vpisovanje učenk z drugih zavodov bo dne 5. septembra od 8—11 v ravnateljevi pisarni. Otvoritvena služba božja pa bo 11. sept. ob 8 v stolni cerkvi. Popravni nižji tečajni izpiti bodo 28. avgusta ob 8 zjutraj, popravni izpiti za I. do III. razr. pa 28. avg. ob 14 popoldne, 29. in 30. avg. ob 8 zjutraj. Rešitev stanovanjskega vprašanja. Uradnik Peter Kozinc se mora večkrat seliti, ker ima preštevilno družino. Misli si: Najbolje je, da si zgradim hišo. Ko zve, da je Rdeči križ v Ljubljani počel s tombolsko akcijo z glavnim dobitkom parcele 644 kv. m v šiški, vesel poskoči in pravi: »Pet dinarjev pa bom na vsak način žrtvoval, mogoče pa le čaka sreča mojo familijo, potem pa me znajo vsi gospodarji, ki ne marajo otrok — *-J‘ --—•* - 1 radi imeti.« Umetnostnozgodovinsko društvo priredi izlet v četrtek, 17. avg. ob 2 popoldne v Nadgorico, Beričevo, Dol, Sv. Heleno in Sv. Agato. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob enajstih. Avtobus 20 din. Pozor, rejci malih živali! Na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo tudi razstava malih živali ter izdelkov in proizvodov njihove reje. Razstava bo zelo obširna, urejena pregledno in pod strokovnim vodstvom! To bo prva naša banovinska razstava malih živali, zato je razumljivo, da je zanimanje za njo tako veliko. Razstavijo lahko zlasti organizirani rejci, dalje rejska središča, rejske ustanove, neorganizirani rejci ter razne tvrdke z aparati in pripomočki za rejo malih živali. Na razstavo poslane živali bodo ocenjene. Najboljše dobe denarne nagrade, diplome, kolajne in priznanja. Jesen prinaša gobe. V prvi vrsti po zaslugi našega priznanega strokovnjaka Ante Bega je gobarstvo pri nas precej razvito. Treba bo pa še mnogo dela, preden bodo ljudje po kmetih znali razločevati užitne od strupenih gob. Večina pa še vedno nabira samo jurčke in lisičke, drugih, mnogo boljših gob pa mnogi ne poznajo, čeprav so užitne in se dajo dobro spraviti v denar. V krasnih modelih in slikah bomo videli na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra okrog 150 vrst gob. Razstava nam bo tudi pokazala, kako je treba gobe sušiti in pripravljati za izvoz. Zanimanje za gobe je pri nas še vše ptemalo. K nabiranju gob bi bilo treba navajati zlasti mladino. Namen razstave na velesejmu bo, opozoriti široko javnost na to, da nam služijo gobe enako dobro v prehrani kakor tudi kot vir lepih dohodkov. Rokovnjač Pečovnik v rokah pravice Lep uspeh mariborskih orožnikov - Pečovnik priznava zaenkrat samo malenkostne prestopke Maribor, 15. avgusta. Že v zadnjem »Slov. domu« smo poročali o lepem uspehu, ki so ga dosegli orožniki v mariborski okolici. V gramozni jami na Betnavi s6 prijeli dolgo iskanega razbojnika in vodjo velike tolovajske tolpe 29 letnega Jožefa Pečovnika. Ta rokovnjač, ki je doma iz Sel pri Slovenjem Gradcu, je odsedel vsega skupaj že 8 let v kaznilnici. Šele 30. aprila letošnjega leta je prestal svojo zadnjo kazen, pa je takoj začel spet s svbjim rokovnjaškim poslom. Pečovnika so danes pripeljali na poveljstvo orožniške čete, kjer vodi preiskavo poveljnik čete kapetan Mavrič, kateremu pomaga pri zasliševanju narednik Zorenč. Pečovnik pa se je pri današnjem zaslišanju izkazal kot izredno zakrknjen grešnik. Priznal je namreč samo nekaj manjših tatvin. Zanimivo pa je opisoval pri tem zaslišanju potek svojega življenja, ki ga je doživel, ko je spomladi prišel iz ječe. Spuščen jp bil skupaj s štirimi tovariši. V ječi si je prihranil 249 din; tudi njegovi tovariši so imeli nekaj denarja, pa so se iz Maribora odpeljali z vlakom v Celje, kjer so dobili v neki gostilni policijskega agenta, ki jih seveda ni poznal, pa so z njim vso noč prekrokali. V Celju so se razkropili. Vsi pijani so se zjutraj odpeljali v Velenje, od tam pa se je podal peš po raznih krajih do Trbovelj, kjer je izvršil prvo tatvino. Dve uri daleč od Trbovelj v hribih je odnesel nekemu posestniku 800 din denarja, nekaj kruha in mesa. Drugo tatvino je izvršil v Radečah, kjer je odnesel uro, dva prstana in 500 din. Pri teh tatvinah mu je pomagal neki Košek. Iz Radeč sta se vrnila v Celje ter od tam proti Velenju. Pri Sv. Andražu so orožniki njegovega tovariša prijeli, sam pa je ušel. Pečovnik se je zatekel v Maribor, od koder je šel preko Konjic nazaj v Ljubno, kjer je ukradel neko kolo. S tem se je peljal v Crno, Prevalje in Guštanj ter ob Dravi do Sv. Ožbolta, kjer je ob Dravi pustil kolo, na njem pa listek z napisom »kdor najde kolo, naj ga izroči orožnikom«. Tako je polagoma prišel do Maribora, kjer se je seznanil s Francem Zajcem ter 28-let-nim tovar. delaveem Karlom Kupnikom. V Mag-dalenskem parku sO naredili načrt, da bodo oropali župnika v Limbušu. Do izvedbe tega načrta pa ni več prišlo, ker so Pečovnika orožniki presenetili ter ga aretirali. Takšne so izjave Pečovnika, ki kaže veliko zakrknjenost. O vseh zločinih, ki so jih njemu pripisovali, tako o raznih vlomih in razbojniških napadih v okolici Slov. Gradca in na zapadnert Pohorju pa mož molči. Pač pa so zanimive izpovedbe njegovega tovariša Karla Kupnika, katerega so prijeli orožniki skupaj s Pečovnikom. Ta mož je po zunanjosti pravi razbojniški tip. Kupnik priznava več razbojništev, ’ ki jih je izvršil v družbi več tovarišev, za katere pravi, da ne ve za njihova imena. Tako priznava, da so ukradli nekemu kmetu pri Sv. Primožu iz hleva prašiča, katerega so v bližnji šumi spekli. Na Plešivcu so vdrli v hišo Franca Žigarta, kateremu so vzeli lovsko puško in 140 din gotovine. Pri Žigartovem sosedu so hoteli vlomiti, vendar so bili prepodeni. Kupnik je takrat zgubil klobuk, ki se sedaj nahaja pri orožniški četi v Celju. Prav tako so izvršili potem v Legnu pri Slovenj Gradcu znan roparski napad na gostilno Marije Pe-Čolar, kateri so odnesli 1400 din gotovine. Rupnikov tovariš ie takrat streljal s puško na eo-sj»0dinjo. || ■ | |g|i | p ■ -jL...-«.'. .V. Ittfr.n. * W#-j Z drugega mednarodnega gasilskega kongresa v Ljubljani: Ognjemet na Stadionu, kakor smo ga videli v ponedeljek zvečer. Najvišji zastopniki, ki so gledali veličastni mimohod gasilskih čet s slavnostnega odra ob Miklošičevi cesti. Od leve na desno: minister Franc Snoj (stoji), ban dr, Marko Natlačen, minister MaStrovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, zastopnik Nj. VeL kralja in kraljevskega doma general Dodič, gradbeni minister dr Miha Krek, gospa Snojeva, minister Branko Mil juš in minister za telesno vzgojo naroda Cejovič V ponedeljek zvečer so na Stadionu iz ognja naslikali podobo pokrovitelja jugoslovanskega gasilstva kraljeviča Tomislava. Bodoče lice mesta Celja kakor si ga je zamislil ini. Umek iz Ljubljane Celje, 12. avgusta. Mesto Celje je narodno, gospodarsko, politično, socialno in zdravstveno središče področja v izmeri 2.100 kvadr. km. To področje obsega vso Savinjsko dolino, del Paške doline približno do Mislinja, meji na Dravinjsko dolino, na vzhodni strani obsega ozemlje do meje Savske banovine, na jugu pa zaključijo to območje grebeni Pohorja. V tem širšem gravitacijskem območju živi približno 400.000 prebivalcev, za katere se smatra kot središče v vsakem oziru mesto Celje. Ožje gravitacijsko območje v gospodarskem, socialnem, političnem in zdravstvenem oziru obsega približno 600 kvadr. km z okoli 200.000 prebivalci. Za razvoj mesta eo dani vsi zemljepisni pogoji, ker se tu končuje bogata Savinjska dolina, omejena z reko Savinjo in Voglajno. Poleg tega leži mesto Celje ob važni tranzitni mednarodni progi Dunaj-Tret. Obstoječa proga Celje—Dravograd—Labud-ska dolina bo okoro gotovo v doglednem času iz gospodarskih in obrambnih ozirov zvezana z železnico Ljubljana—Kamnik in z železnico Zreče— Konjice—Poljčane čez Vitanje ter priključena s progo Konjice—Vojnik—Celje na glavno progo Maribor—Ljubljana. S hitrim razvojem avtomobilizma, katerega gospodarski vpliv na celjsko kotlino kot na letoviščarsko središče je zelo velik, je vprašanje izključno avtomobilskih cest v lokalnem in v prvi vrsti mednarodnem prometu zelo aktualno. V regionalnem načrtu je projektirana mednarodna avtomobilska zveza iz Nemčije v Italijo preko Slovenije in zveza iste ceste z avtocesto Zagreb—Belgrad. Glavna ovira za razvoj mesta je železniška trasa Celje—Velenje—Dravdgrad, ki reže mesto z dokaj zazidano severno okolico v območju današnje industrije v Gaberju in na La-novžu. V projektu je trasa Celje-Velenje v dolžini Celje-kolodvor—Petrovče prestavljena in sicer teče po obronkih gozdov Zg. Hudinje, Ostrožnega, v smeri proti Arji vasi. Ker je trasa nove prestavljene proge višinsko diferencirana, odpadejo vse železniške zapornice in pa neposredni prehodi v višini proge. S to rešitvijo je zagotovljen enoten razvoj mesta v zahodno in severno smer. Na imenovani progi je v načrtu novo postajališče na Ostrožnem. Poleg prestavljene savinjske trase je projektirana tudi nova zvezna železnica Celje-Konjice z vmesnim postajališčem v Trnovljah. S tem postanejo celjske železniške naprave pretesne. Radi tega je tovorni promet od osebnega oddvojen na ta način, da se za osebni kolodvor obdrži reguliran prostor današnjega kolodvora, tovorni kolodvor pa se prestavi na prostor med Voglajno in traso sedanje železnice proti Mariboru. Kurilnica je projektirana v zveznem trikotu železniških tras Maribor—Ljubljana, Celje—Konjice—Poljčane—Velenje in Celje—Dravograd. Kot glavne ceste, tako imenovane izpadne radialne ceste so v načrtu sledeče: na prostoru današnje savinjske proge je projektirana nova cestna zveza Savinjske doline z Mariborom, katero je smatrati kot eno najbolj frekventiranih. Te radialne ceste pritegnejo k Celju naselja izven širšega gradbenega okoliša in sicer Medlog-Lopato, Zg. Dobravo, Lokrovec, K očnico,- Pečovnik in Pristavo. Projektirana trasa od strani državne uprave po sedanji Stritarjevi cesti v tlakovani širini 7 m Je smatra kot glavna zveza proti Mariboru in Ljubljani, dokler se ne realizira cesta na prostoru . današnjega železniškega tira proti Savinjski dolini. Ob imenovanih cestah že obsoječa in nastala naselja so v širšem gradbenem okolišu povezana med e«boj z lokalnimi cestami. V ožjem gradbenem okolišu 60 projektirane tri krožne zveze z mostovi preko Savinje. Kje in kaj bodo v bodoče gradili Celokupna zazidava bodočega Celja se bo razvijala iz današnjega središča tangeneiomalno v ožjem gradbenem okolišu, ter radialno ob že navedenih izpadnib ceetah. Naselja, povezana v širši gradbeni okoliš ob ceetah Babno-Medlog, Ostrožno-Lopata, Zg. in Sp. Dobrova z Lokrov-cem, Šmarjeta-Tmovlje, Čret-Teharje, ob cesti proti Laškem, so projektirana kot odprt sistem kot prehod iz strnjenega mestnega značaja starega, obstoječega dela mesta Celja preko projektiranega polstrnjenega eksterna na odprt sistem, ki prehaja na prvo navedeni odprti sistem na poljedelstvo. Ta prehodna naselja so mišljena kot kolonije delavskih enodružinskih hišic z mini nnlno ekonomijo od 2000 kvadratnih metrov in pa mala posestva od enega do enega in pol hektarja. Za zgradbe z olajšavami po gradbenem zakonu 6e določi večji kompleks v naselju Košnice. Naselja severno od 6edanje projektirane državne ceste Celje-Maribor-Ljubljana im prestavljeno Koprivnico, južno od sedanje železniške proge Velenje-Celie, ob potoku Ložnici, Lisce, Polule, Hrib sv. Jožefa, Zavodna s Skalno kletjo, z izjemo okoliša Zelenega travnika in ozkega pasu do projektiranega stadiona, od prestavljene regulirane Hudinje im projektirane industrije in pa spojni pas vzporedno ob državni cesti Ljublja-na-Maribor, od kurilnice proti Teharju, severno od zelenega pasu v Gaberju proti Žg. Hudinji med potokom Hudinjo in novo projektirano cesto vzporedno z mariborsko so projektirana kot odprt sistem eno- in d vo‘d nižinski h vil. Kolodvorska zgradba se umakne od današnjega stanja proti Voglajni in s tem nastane prostor med novim kolodvorskim objektom in obstoječimi objekti prometno minimalno 32 m široki, deljen s prometnimi pasovi in otoki v hitro frekvenco, to je cesto Laško-Maribor ter v dovozno frekvenco z vozili in dohodi za pešce na osebni kolodvor teT avtobusno postajo, projektirano poleg kolodvora. Preureditev celjskih trgov In ulic Slomškov trg je popolnoma ohranjen v svoji današnji okusni obliki. Razširi se dostop z Glav- nega trga, ki ostane popolnoma neizpremenjem. Na Dečkovem trgu se današnja zaprta trapecna oblika na ožji strani odpre in podaljša preko Savinje v park, tako da dobi trg zeleno ozadje. Prav tako se podaljša Vrazov trg v severno za-padni smeri. Trg v Gaberju^ med novo projektirano cerkvijo in nasproti ležečemu Domu je zaključen bočno z zelenimi pasovi ter povezan s telesno kulturnimi in športnimi ustanovami. Ostali novi trgi so rezultat križanja frekvenc ter večinoma poudarjeni z monumentalnimi javnimi zgradbami. Ulica dr Gregorja Žerjava ee preuredi s tem, da se razširi cestišče v današnji celi širini 8 m, hodnik za pešce pa adaptira v obliki arkad v obstoječa poslopja. Aškerčeva ulica se razširi na 20 m. Strossmajerjeva ulica ee podaljša do Grofije, ob kateri 6e vzporedno z Gosposko ulico razširi obstoječa ulica Na okopih. Samostanska ulica se podaljša na eni strani do Vodnikove ulice, na drugi strani pa vse do promenade Ob Savinji. Slomškov trg se zveže s Trgom Kralja Aleksandra v podaljšku Vrvarske ulice. Kocenova ulica se deloma ohrani, deloma pa opusti. Iz iste ulice je projektiran prehod na Glavni trg. Prostor Za kresijo se porabi kot tržnica. Samostanska ulica odnosno tržnica je povezana 9 Kralja Petra cesto s pasažo za cesto Ulice lokalnega značaja so projektirane v minimalni širini 12 m v polstmjenem sistemu in v odprtem pa minimalno 7 m s 4meterskimi predvrtovi. Današnji park na levem bregu Savinje je ohranjen v celoti. Ob desnem bregu Savinje, tako-zvanem Masarykovem nabrežju pa je v načrtu sprehajališče od današnjega Kapucinskega mostu pa do izliva regulirane Koprivnice v Savinjo z razširitvijo istega do obstoječih blokov vzdolž obrežja. V trikotu, ki je nastal med glavnimi komunikacijami Lažko-Maribor-Ljubtjana in Ljub-Ijana-Mari bor-Rogaška Slatina je predviden obsežen javni nasad z razstavnim paviljonom. V podaljšku severozaipadne osi Vrazovega trga je projektiran širok zelen pae na prostoru današnje Glazije, v katerem so projektirane reprezentativne kulturne ustanove Umetniški dom, novo gledališče itd. Imenovani park zaključi poslopje za sodne in druge državne urade. Ob izlivu Koprivnice v Savinjo in ob Hudinji je projektirano kopališče s potrebnimi telesno tulturnimi ustanovami- Stadion je postavljen v južni kot med levim bregom Voglajne in hribovjem starega gradu Predvideni so tudi trije telesno kulturni domovi za razna telesno kulturna društva Industrija je ob novi železniški zvezi s Konjicami, možnost njenega razvoja pa je severozahodna smer, to je smer lokalnih vetrov v celjski kotlini. Pokopališče je centralizirano na današnjem mestnem pokopališču v Zavodni s površinskim razširjanjem, Vsa ostala današnja pokopališča se isstematično opuščajo, odnosno prenesejo grobovi na današnje mestno pokopališče v Zavodni. Dostop na pokopališče je mirna, mala cesta z Ma-arvkovega nabrežja preko Voglajne po že obstoječi, toda razširjeni in regulirani cesti mimo Skalne kleti. Mestna klavnica naj bi bila pri Apneniku ob reki Savinji na južnem delu mesta Celja, gledališče pa med Ložnico, prestavljeno železnico prot' Velenu in cesto proti Petrovčnm. sejmišče za živino je mišljeno ob Savinji pri novo projektirani mestni klavnici, pristanišče za splavarje pa ie Avtomobilska nesreča v Zagrebu V ponedeljek ob pol 3 popoldne se je v Zagrebu blizu Maksimira zgodila huda nesreča, ki je zahtevala tri žrtve: 14-letni Vinko Greguran je mrtev, Ivica Markovič in Ivan Gune pa sta tako hudo ranjena, da imajo zdravniki prav malo upanja, da bi ostala pri življenju. Ob navedeni uri je drvel iz Sesvetov proti Zagrebu tovorni avtomobil, ki ga je šofiral Anton Blažič. Kakor se je pozneje ugotovilo, je hotel obiti neki kmečki voz, ker pa je vozil s polno brzino, se je zaletel v neko gostilno. V tem času so se pred gostilno igrali trije dečki. Avtomobil je pokopal pod seboj vse tri dečke in udaril ob zid s tako silo, da je odletel hladilnik. Na mestu je obležal mrtev 14-letni Vinko Greguran, smrtno nevarno pa sta ranjena 10-letni Ivica Markovič, ki mu je počila lo-n nie80V prijatelj Ivan Gune, ki ima zlom-desno roko in desno nogo. poleg tega pa je so tnirM notranie poškodbe. Oba ranjena dečka kier mn n avtomobilom prepeljali v bolnišnico, »mHm- pravniki takoj nudili prvo pomoč, nnSknriham ft * Bkoraj gotovo oba podlegla hudim S Lofer Anton Blažič je bil tako pre- oL v nolirtt.kf h “S” m°SU zasli?ati-»Ivi nrnpl Mpo,re’ dokler preiskava ne bo ugotovila pravega vzroka nesreče. Drobne Iz Carigrada poročajo, da so se predvčeraišniim začeli na zahodu od Carigrada veliki turški^ manevri. Udeležuje se jih 40.000 mož. Programi Radio Ljubljana Sreda, IS. avgusta: 12 DvoTakov« skladbe (plošče) — 12.45 Porodila — 13 Napovedi — 12.20 Bagatele (plo- 9.40 Naf. ura: Razvoj in organizacija pošte v Jugoslaviji (Trifun TesliS) Belgrad — 20 Ameriški pevski jazz (plošče) — 20. ifl Zgodovinski razvoj narodnoobrambnega dela med Slovenci (g. prof. Ivan Rudolf) — 20.30 Tambura&ki orkester (I Karmelj), vmes Kmečki trio - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kiitara solo. g. Stanko Prek. Četrtek, 17. avgusta: 12 Zborovske točke (ploSSe) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 18.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Bani in rodbine Šubičev (dr. A. Dabinovič, Zngreb — 20 Charlie Kunz igra Singerje (plošče) — 20.10 6 razstavnih del Leonarda da Vinzija (g. Milan Kante) — 20.30 Harmonika igra gdč. Justi Mozetič — 21.10 Koncert _ simfonične glasbe na ploščah _ 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. zasnovano na desnem bregu Savinje ob naselju Polule. To je regionalni načrt in zamisel gosp. inž. Umeka iz Ljubljane. Mnogo je še podrobnosti, ki bi jih zaradi zanimivosti morali navajati, pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo. Lojze Pajtler: ■—a—BWBag sr.nu-r.jf teisti EM To ni bilo niti tako lahko in prepro-1 sto, kakor 6icer. Vso obleko, ki sem jo imel lepo zloženo, sem moral namreč strpati v nahrbtnik in po končanem pregledu spet zložiti. Če bi jo bil zgibal samo zunaj, bi že bilo, toda tlačiti jo v nahrbtnik in spet ven . . . Najhujše pa je pri kazni bilo, da sem moral obleko zlagati — v temi, kajti po apelu ni 6meio biti luči v nobenem prostoru kasarne. Hrana je bila kar zelo dobra. Imeli smo opoldne in zvečer po štiri jedi, poleg tega opoldne in zvečer tudi četrt vina. Pozneje, ko eno bili v Maroku, so nam dajali tri četrt. Za donašanje hrane sta bila določena, za vsako sobo dva moža, ki sta se menjala vsak dan. Kadar koli je bil kdo na vrsti za nošenje jedi, je bil vsak že dva dni preje jezen in nemiren. Tudi jaz, kadarkoli eem bil na vrsti, sem vsakokrat preklinjal Legijo, zakaj ni bolj neprijetnega dela v Legiji, kakor je ravno donašanje hrane. Hrano je treba prinesti za 25 ljudi. Za to sta morala moža dvakrat v kuhinjo in nazaj — in to vse v tretje nadstropje. Potem je bilo treba vsakomur posebej dati na krožnik, kar tudi ni bilo lahko, saj je hotel vsakdo najboljši kos. Razen tega nismo imeli opravka z ljudmi, temveč z legijonarji... Če komu nisi ustregel, se je takoj o prvi priliki maščeval in ti dal še slabši kos, kakor ga je dobil on od tebe. Jaz sem imel srečo, da sem vedno potegnil najkrajšo. Največ neprijetnosti smo doživeli v začetku tisti, ki nismo razumeli francosko. Vsak okret in povelje, katero nam je dal korporal, smo morali ponavljati z gibom in besedo toliko časa, da smo se ga naučili. Ako pa kateremu še ni šlo v glavo, tudi po daljšem času ne, tedaj je moral s polnim nahrbtnikom in puško, tekati gor in dol po razbeljenem vežba-lišču toliko časa, da se je naučil, ali pa se popolnoma izmučen in izdelan zgrudil na tla velikokrat nezavesten ... Od pol dvanajstih do dveh smo imen oddih, katerega smo bili pa malo deležni. Korporali, vsi brez razlike, nas niso pustili niti trenutek na miru. Ko smo se vrnili v sobo, je začel prvi hoditi od postelje do postelje in je vedno kaj našel. Seveda tisti, pri katerem ni bilo kaj prav, ni mogel počivati. Če ni mogel najti česa resničnega, mu je kar vrgel obleko z deske po tleh in fant jo je moral spet zlagati, namesto da bi bil vsaj za trenutek zaprl oči> zdelane od puščavskega sonca in prahu. Korporal v moji sobi je bil med prvimi zafrkanti v Legiji. Nekega dne kmalu v začetku sma ime li vaje že od zore in smo 6e popolnoma onemogli in utrujeni od hoje in vročine vrnili šele ob dveh popoldne v vojašnico. Vsakdo se je hotel samo odpočiti, še mar nam ni bilo do jedi. Korporal pa je imel tisti dan posebne muhe in nam ni privoščil pokoja, češ, da je bil marš, katerega smo prestali ta dan, samo igrača. Zmetal nam je vsem vso opravo na sredo sobe, potem nas nagnal, da j® moral vsakdo iskati svoje. Zmučeni in besni smo se nad iskanjem prerekali in kleli kojporala, ki je bil pa medtem časom zunaj. Nismo mogli niti za trenutek leči vzlic V6ej pasji utrujenosti. Komaj smo svoje stvari za silo spet namestili, nas je prišel iskat kuhar, da moramo krompir lupit. Takoj pa lupljenju je prišla večerja. Po večerji zbor in spet preganjanje, nato nas je spet poldrugo uro mučil korporal. Pozneje je temul pasjemu korporalu neki Belgijec izbil vse prednje zobe. Kor-porala 60 kmalu premestili v Bel-Abes, Belgijca pa pred vojno sodišče, kjer je ujel za to samo štiri leta ječe . .. Mislil sem, da bo kaj bolje, ko boimo čez prve, začetne križe in težave in bomo pričeli s pravimi vojaškimi pohodi v puščavo ter gorovje. Toda teh pohodov dolgo ni bilo, garanje v vojašnici je trajalo kar naprej, bilo je vedno hujše, preganjanje vedno abupnejše ., Kmalu sem razumel, zakaj mora skoraj sleherni legionar piti. Tega načina to-ložbe — edinega, ki je bil dostopen tudi nam novincem, nam ni nihče branil. Vi-na smo dobivali pri vsaki jedi. Nekateri so ga popili takoj, ker je bila voda slaba in nam je niso priporočali piti, drugi pa so ga hranili, da se jim ga je nabralo nekaj litrov, pa so se ga potem nažlampali do mrtvega. Svojemu vinu 60 dodali še lepo število litrov iz kantine in iz vsega se je rodilo stanje, ki so ga, vsaj pri starih legionarjih spoštovali ne le častniki, marveč cela korporali, česar bi 6i človek ne bil nikdar predstavljal. Pijan legibnar je bil bitje, 6 katerim 60 vsi ravnali obzirno in upoštevali vse njegove muhe ter ga tudi kaznovali niso zaradi njih, če ni ustrelil prav kake nore ali zganjal vraga po mestu, kar se je pa prav pogosta zgodilo. Nadelan vojak se je brž skregal in 6tepel z Arabci, katere so legionarji trezni prenašali, pijani pa so ravnali z njimi ko s p6i. Začel se je ravs, zapelo je orožje, zadonel je sloviti krik: »Legion, 4 moi!« — Legija, na pomoči« Stara nenapisana postava v zapovedovala, da mora na ta klic sleherni legionar popustiti vse in teči n« pomoč tovarišu v stiski, naj je bil zagate kriv 6am ali ne. To je bil ®vei' “°)ni klic, na katerega je vsakdo pritegnil pas, zgra- bil puško ali pištolo ter se brez ozira na vse zapodil za tovarišem ... Kaj vse 6e je porodilo ob takih prili-kih, 6i je lahko misliti- Velikokrat je moral priti, kakor so pravili, oddelek s strojnicami, da je spravil narazen legionarje in Arabce, ki so 6e stepli zaradi kakega pijanca. ... Vseh teh zabav je bila krivo vino in m čua, da je v vojašnici ail v taboru vladalo veselje, kadar smo dobili novo, veliko obetajočo pošiljatev vampastih sodov, ki so nam vžigali upanje na vesele, pozabljenja P°l«e “"••• V vojašnici je vladalo veliko veselje, kadar so prišli novi 6odi ,, • »Slovenski donu izhaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnin. 12 din sa ino.emstv. 26 din Orri-Htj., K/***«' ■»« V^JJ^oS ***' D°r“T‘8 RoD,U,rie'* °"M * Za liiRnslof misiji tiskarn« * LiuMiam Jož«* K ra mar m’ lidajatali inl Jol* Sodja UrodniB. Mirk