Wien St/W V Gorici, 17. aprila 1885. Tedaj lg% Posanezne itevilke *«| 8 kr. V tftiakaittictli * * Mizu „treh kron", na* ^ . ._„..„ in *• nanakf ulioi ter r Trata/ vf* Ca^ «eitaa,8.r^ *' ' • ¦*'¦ .popisi naj se blagOToUno pQsujajo oredmStva Mfilo5e" vtfortei .na Trayjtfkji 16,1., nar?Lnina paopravntftvu „13ocVl Ty, della Croce it. 4. |I. ' Rotypiii se ne yratajo; dopUi,ija) te Wtgovoljno fraukuj^o. .-.pebriceji in drogim wprewoiniw ae wrotytfaft aniza, akoie oglaae pri oprftTuiltni. XJvodni dlanek je lepo brati, ako je lepo piaan, ali piaati ga, je vcasih jako tezavno. Zdaj bi bijo primerno,| piaati o nagem polozaji po SeBtletnem Taaffejevem ministrova-nji, ker se bbiajo volitve v drzavni zbor. Ako lioce-mo resnico govjriti, morarao reel, da Slovenci nismo na narodnem polji pod Taaffejevo vlado disto ttic pridobili razen onih maliU mrvic, ki ao bile dano Kranjcem, da molcijo. V mnogih ozirih smo Slovene! pod Taaffejevo vlado na slablem nego smo bili pod prejanjimi liberalnimi vladami. To velja poaebno gle-de Primorakega in KoroSkega, veciuom tudi &tajer-skega. Ako hocemo pa bolj natanke to stvar raz-prayljati, bomo najbrie zase&eni, kakor smo bili ne-davno, ko smo o tem pisali. Nam se zdi piaava tako nedolzna in mirna, da ne more nikogar draiiti in vzaemirjati, ali on, ki poatavo pozna, zapazi koj pro-tiposfcavnosfc, in po nas je. Torej niolcimo o teni. Grof Taaffe imel je gotovo dobre namene za nas in za ae, ali izvrSiti jih ni mogel. Mozje, ki me-nijo, da vidijo njegove miali, pravijo, da njemu jo ustrezono, ako ae o narodnosti malo govori in se poudarja le gmotno blagostanje kake dezele. Polen toga prepricanja piaal je neki dunajski modrijan v nefcom afovenakem listu: Ako mi vlada ponuja z eno roko kos kruha in z drugo koa ravnopravnosti, vza-mem koa kruha in puatim koa ravnopravnosti, ker brez ravnopravnoati lahko zlvim (kofc augenj ne?), a brez kruha ne. Ta nlodrost zdi se mu tako sveta, da so mu radikaiei in napetezi vsi, ki zahtevajo prime-ren koa kruha in narodno ravnopravnost ob enem, ki torej dejanaki trdijo, da elovek je v 8vojem svoj- ' stvupopolen, kadarje telesnoin dusnorazvit. SploSno je znan izrek, da elovek ne zivi le od kruha, ampak tudi od beafede, ki pride iz boljih uat, torej od gmot-ne in dusne hrane. To priznavajo vai razumni peda-gogi (odgojitelji), zato so uvedli v sole razen duSnih vaj tudi telesne vaje ali telovadstvo. Tea svet torej priznava, da je treba cloveku dvojna hrana, le nasi miroijubfiici kvasijo, da za zdaj zadostujejo ceste in mitnice in za drugo naj se molci, ter razupivajo za radikalce one, ki zahtevajo, naj se jemlje ozir tudi na du§no stran narodov. Tako je prialo, da nas imajo za nemirne^e in nepokojnezo, ako zahtevamo, naj se nam dajo narodno pravice, ter nas stavijo v eno vrsto z nemski-mi ali italijanskimi nacijoualci, ki se locijo od nas kakor nebo in zemlja. Kem§kim nacijonalccm je Bis-mark Bog, italijanskim so Italija nebesa; kaj zahtevajo pa siovenski radikalci? Ti zahtevajo slovenaki abeeednik slovenakim otrokom in slovensko pi-smo siovenskemu kmetu; pa §e to se pogosto za-nika. Ali je prav, da nas devajo y en lonec z Nemoi in Italijaru (nacijonalci) in da se nam krati naravna pravica, ker je alucajno narodna ? Kar mi zahtevamo, se ne more pametno odrekati, ker to privo§6ijo tudi divjaki drug drugemuj le nekateri zaslepljeni bratje tujih narodnostij nam to skusajo zabraniti, ker se bojijo, da bi vsled tega njih slava otemnela. AH smo mi morda radi njih stvarjeni, da povelifiujemo njih slavo se svojim stevilom? ali nimamo pravice do svojega svojstva in svoje omike? Dr^avni poslanci, katerim zaupa narod zaatop-stvo, naj utemeljijo naie tirjatve ter naj pokafcejO, kako krivo delajo oni, ki na§a narodna prizadeva-nja primerjajo prizadevanju drugih strank, ki pod imenoni narodnosti zakrivajo svoje nehvalne namene. Nase narodne teznje se popolnoma ujemajo z naravno postavo in so v prvi vrsti dtzavi v korist; drzava sama nam jih je uze podpirala, dokler ni pred dvema le-toma prevladala miael, da siovenski a b e c e in slovensko uradno p i s m o je Slovencem prevefi, da 8 tem se narod siovenski preobje narodnih pravic, Cesar ga je treba varovati. Zato nima 130 tiso6 ko-roskih Slovencev nobene slovenske ljudske Sole, zato tirja druStvo nEdinoat" zastonj slovensko solo 1429 slovenakim otrokom, zato se mnozijo in iirijo nemiki uradni ** ..pisi na slovenske kmete in delavce. Nasi drzavni poslanci naj bi pripomogli, da se to premeni; memmo, da stvar ni nemogoda. Na m e r o d a j n e m p e s t u naj razlozijo, kako re6i atoj6, potem pojde bolje. Slovensko narodno prafianje je praianje narod-nega zivljenja, ne pa preairnosti in neporodnonti kakor morda arugod._____________ Sl^vaost v Prv$6tni. 7. Fesnikov odzdrav. V zadnji Stevilki opisali amo v glavnih potezah alavnost, katero so bili piiredili Slovenci z Vipavake-ga, GoriSkega in s Kraaa ljubljencu slovenakega na-roda, narodnemu delavcu in buditalju, peaniku Simo-na Gregor5i6u * Prvaiini. Omehili smo navdusenoat, ki je preSinjala zbrano obLinstvo; ter povedali, da k temu so najvec pripomoglo beaede akromncga slav-Ijeuca. Besed aamih niamo upali zapiaati, ker amo ae bali, da bi kaj pogrobili in da bi zmanjaali one ve-ljavo, katero imajo v Beatavi, izgovorjone o tako alavnoatni priliki. Danes nam je mogooe, da podamo spoStovauim svojim i!itateljem peanikovo zdrav.joo, koiikor mogoee uatai^no. Kdor il more v duUusta-viti pred oci oni nenavadni vo6or v l'rvafiini, obfiuti vso moo peanikovih beaedij. Zdravijca slove: „ Slava a goapoda! Sr&ia hvala g. vitezu dr. Tonkliju za kraano zdravijco, sr5na hvala vai blavui druzbi, ki jo je tako prijazno vsprejelat" nGospod vitez omenil je moj rojstveni kraj, spomnil ae je mogoonega Krna, ter me laskavo ue-kako njemu primerjal. Da, slavna goapoda, tarn ob Krnu, na planinskem avetu, je tekla moja priproata zibel. A le malo 6asa sem zivel na plahinah. Ze kot majhen dec'ok zapuatil sem domaio vas, njene solntS-ne paSnike in bistre studence ter podal so v meato, da bi pil iz vira modroati in u^enoati. In ondi se mi je srce ze rano ogrelo za dom in ndrod. BlagOaiovt Ijen bodi apomin blazega moza, ki mi je prvi iskro domovinske ljubezni polozil v srce. Ta moz je po-kojni Solar. !sTjemu se imam najveS zahvaliti za do-morodno svoje misljenje. Odkar so mi je pa v srci vzgal rodoljubja zav, zelel sem vedno, da bi mogel kaj storiti za ubogo, zapusceno in teptano ljudstvo na§e. In njemu sem pozneje_re8 4.o.ivetil svoje modi, svoja dela. Nikdar pa nisem mislii pr' tem delovanji na svojo slavo. Nikdar se mi tudi n' sanjalo, da me bodo kedaj §teli med prve delavce na leposlovnem polji, kakor se to menda zdaj godi. Goapoda, zelel bi pac, a ne zaradi sebe, zelol bi, da bi bil deset-krat bolji in plodneji pesnik, nego sem, a zelol bi tudi, da bi Slovenija zdaj imela deset, dvajset boljSih od mene. To Mjo mi narekuje iskrono domoljubje. Za osebno slavo mi ni mar. ApriSla je tudi ta sama ob sebi, in ne refiem, da me ne vesel\,: aaj sem clovek in priznanje mi daje modi za daljno delovanje. PriSla je hvala, a pri§la je tudi graja. Naravno, da tudi za to nisem neobcutljiv; yenelar bom tudi to znal prenasati mozki. Nekateri mojih prijateljev so se vstraiili ostrega napada, mened, da bom uzaljen pero zavrgel. A, dragi, ne bojte se nikar! Jaz vem, kaj sem domovini dolzan. Domoljubje ne obstoja v veselji, v uzivanji hvale in pla^e, domoljubje slovensko obstoja v trpljenji in v2rt-vah. In jaz re5em, da sem vesel, da sem ponosen na to, da mi je bila dana prilika za domovje tudi nekaj trpeti. In naj bi imel trpeti §e ve6 in §e huje, domu ostanem zvest. Ni je zemeljske mo6i, ki bi mi mogla v srci udusiti ogenj domovinske ljubezni, ki bi me mogla odvrniti od delovanja za nesrecni narod moj!" 9A, slavna gospoda, ee tudi je moje misljenje tako, 6e tudi cutim sam v sebi veliko odlocuosti in stanovitnosti; vendar mi je socutje in somi§Ijenje prijateljev najkrepkejSa podpora in najslaje krepfialo. Prijatelj je gloveku v boji bramba, v bridkosti tola2-ba, prijatelj je zlat zaklad. In jaz imam sicer mnogo protivnikov, a Se ve6 prijateljev, ki bi Sli za me in z mano v boj. To mi jasno dokazuje zopet sijajni nocojSnji ve5er. Kak6 lepa druiba od vseh strani je tukaj zbrana! In to vsi sama omikana gospoda I In vae te smem s ponoaom svoje prijateije imenovati. Slavna gospoda, in ta VaSa ljubezen do me^. ni ,.iv "i,.;,.;i;w ,„.,.. i.A,,^ o a e b n a, jo s t v a r n a, velja mojemu dela za nA-rod, izvira iz viSjega, plomemtejiega 6uta, iz ljubezni Va5e do domovine; zato je pa torn ailnejfia, .torn trajnejSa, no zatro je veaka aovrazna aapa. Tudi ta Vaialiubav ne obstoja aamo v beiodah, kaze ae tudi v dolih. Izkazal mi je to dejanako ljubezen alavni zaatop dornborSko-prvagko obfiino a podelitvijo j$ait-noga domovinstva, izkazala si. goapoda, ki nam je napravila tako kraano zabavo, izkazali ate to vai, ker ate ,ae zbr.aU okolo mene vkljub neugodnega vremona. S1- ggv jaz Vara vra&un <5ut za out, arc 6 za a roe! Iakrena Vam hvala za tak6 lop, tak6 iekron, tako navdufien izraz prijatoljetva. S6 sr^no hvaleznoatjo dvignem Yam veoin na zdravje prvo avojo 8aSo: Bog Vasijivi!* _____________ V CoriCf, 15. aprila. - Tudi v Gorici pruno-vala bo jo tiaocletuica smrti sv. Metoda, lelovouekoga apostola. nSlovonsko bralno in podporno dru&tvo", ki si jo izvolilo av. Girila in Metoda svoja nobeSka pri-proSnika, oanovalo jo dotidno slavnoat, ki ae je tyla preueBla zarad nokih ovir na belo nedeljo, 12, t. m. Fcedpoludne ob 10. uri bila je aloveana ay. mafia pri av. Antonu, katero je jluzil druatveni prodecduik dr. A. Gregorcic. DruStveni, oziroma pevci s Placujte peli so prav dobro Molitorjevo oecilijanako maSo niu ho-norem a. Fidelia a Sigmaringa, opus 12". Udelezitev druStvenikov bila je procoj dobra, mod drugimibilio navzog namestnik delelnega glavarja, vitez dr. Tonkli, so svojo heerko. Po maSi odpela se je zahvaliia pe-sem pred izpostavljenim sv. R. T. Popoludne bil jeizlet v Solkan. Dasi ni bilp yreme posebno prijetno in stanovitno in dasi so bile tisti popoldan konjske dirke na Rojicah, seSlo se je na vrtu zupana g. Mozeti5a iz Gorice in Solkana o-bilno obcinstva, ki je pazljivo poslusalo ves 2as, ko se je pelo, godlo in govorilo. Yseh dele^nikov fitelo se je nad 150; za tak dan in tak kraj 'gotovo lepo Stevilo. Slavno zupanstvo solkansko in citalnica sol-kanaka sprejela sta gorifiko druStvo prav lepo in prijazno. Yrt je bil ves okincan in olepSan z zaatavami in lepim napisom nad vhodom. Pri dohodu gostov in med izvrSevnnjem programa so mo^arji krepko odmevali. Zvecer razveselilo je Btaresinstvo navzo$e goate celo z umetnimi ognji. Citalni^ni predsednik, T. Jug, prevzel je bil vodstvo pevcev, ter je z uStvenih in solkanskih pevcev seatavil krepak pey-:i zbor, ki je prav Sastno reSil svojo nalogo. jHyala g. iupanu in vBemu atarasinstvu; hvala citalnici ter njenhn in druStvenim pevcem! Ker je bilo na vrtu nekoliko vetrovno, odprl je g. zupan tudi svojo dvorano in blizuje sobe, tako da delezniki slavnosti so bili delom v sobah, delom na vrtu pod milim nebom. Zato so se preselili tudi pevci in godci c. k. peSpolka st. 62 k hisi, da so se slisali znotre in zunaj. Mnogo udov doslo je bilo z druzinami, tako da v sobah je bilo vse napolneno. Tu so se napravljale tudi razne napitnice, ki so Be delom slisale tudi ven na vrt. Drugtvetti -predsednik je prvi pregovoril, razjasnil pomeu slavnosti ter na-zdravil spominu sv. Metoda. Julij pi. Kleinmayer na-pravil je zdravijco presvitlemu cesarju. Na to zasvira vojaska godba cesarsko pesem, katero so navzofii stoje poslukli; burni zivio so dolgo odmevali. Vitez dr. Tonkli napil je „Slov. bralnemu in podpornemu dru-gtvu.tt Predsednik solkanske ditalnice in odbor po-zdravijo bralno druStvo, tako tudi g. I. Pirjeveo v imenuJupanstva. Predsednik dr. Gregor&6 odzdravi iupanu in staraSinam, ki so bili pri slavnosti pri$u-jo6i, odbornik g. Kleinmayer pa solkanski ditalnioi in pevcem. Na to ustane zopet druStveni predsednik ter napije vitezu dr. Tonkliju, soustanovitelju in predsed-niku goriSke citalnice, ki je mati podpornemu dru-stvu. Vitez Tonkli se zahvali in napije predsedniku podpornega drufitva. Sledile so Se druge napitnice: dr. Tonkli je napil narodnim uciteljem in u6iteljicam ter ebvenski duhovSiiini, prof. Kleinmayer navaofiemu dri ^ofia" izfaajavBak Fe^*jjn l$L do pyjfi#;prejewah,a ali.Y (Jp'nci jaa{iom po'iffltot: IVteleto.....f. 4.40 tPolkta ...... ,,,2.20 iCetrrt leta .... ,,1.10 >Pri oznanilih in tako tudl pri „po- tlanicahl" se placuj e za navadnb tristop- no vnto: 8 kr. 6e >e tiika 1 krat Zavefie 6rke po proatoru. zenskemu spolu. g. B. Eiavzar hatmoniji in slogi v podpornem drustvu. G. zapan je bit poskrbel dobro kapljico in das je jako hitro potekel. Nekatere pesmi in nekateri godbeni kesi moraU sose ponoviti. Omraku odalaje godba in razSli so se pevci, ali v dvorani oatalo je nekoliko prijateljev ie dalje vkup. Prijetni popoldan oatane v prijazneni apominu vaakemu, kdor je bil pridujod, Hvaleznhn arcem poalovili smo se od znpana ia ditalniSkega odbora ter od prijaznega Solkana. Naj bi ae vedkrat ponavljala vez bratake sloge in slovan-ske gostoljnbnoati med Sclkanci in goriSkimi Slovene!. TlUfVO* 13. 'aprila. — V aploSni odgovor na ˇae dopise s Tmovega, kteri mojo oaobo zadevajo, naj mi bo v cenjeni „8odi* proatordek doToljen, da g. ditatelji resnico "izvejo in spotnajo, kako krividno pprodajo moji naaprotaiki o meni. Ear so do zdai piaau" proti moji osobi, je vae neresnidno in napadoo. Rudedica bi jib morala obliti, da ae nad mano tako xadirajo, ko aem Tender mirna du&a, ki do zdaj 'nik-dar ni dala priloinosti pritoibam ni v BSodi« ni dru-gje. Ear pi&ejo o meni, da jaz Ijndi ernim, da ae aurovo proti obdinatvu obnasam, da sem kriv, da sta bila nek* dva brata na 5—6 mesecev obsojena, je Tae iannisijeuo. Ali Vam ni znano, da c. k. sodnija eodi, ne pa jaz, in da eden izmed tistib je od etrahu sblaznel ? Resnidno pa je, da g, dopianik' je skuial mojo oaebo odrniti pri vsaki prilozuosti bodiri fpri mojih visjih ali pri obcuu, da on in njegovi Ciceroni se surovo vedejo, da v obdini zdraibe in razpor de-lajo, tako da do aedaj ni bilo nikdar na Trnovem kaj tacega. Da je eden tistih dveh bratov zblaznel, in aedaj v noriSnici biva, je g. dopianik kriv, ker je brata 33/4 4 leta sem vsak teden po 3 krat obiskal in jima ˇ u&eaa Septal in glavo polnfl. da amrjeta in v pekel prideta. Te beaede niso oatale brez uapeha, ampak eden teh bratov je morda zblaznel iz strahu, kakor piSe g. dopianik, ki krivdo na me zvrafa. Pride iz ˇae aoaeake morejo dokazati, da je to moje trjenje reaoidno, ne pa dopianikovo, Dalje pise g. dopianik v cenjeni „Soci". dagozd-narji ne«podobno in krivicno z ljudstvoni poatopajo. fJega nismo brali v doiidnih dopiaih. Ur.) Ni v moji modi za vae odgovoriti; le kar se ttfe moje osebe, raoram zavrniti, da tnkajSnje prebivalatvo je zado-vogno z naSim vedonjena. Gotovo je, da mi bolj mirao in prijazno med aabo iivimo, nego g. dopianik *n $*&"* Cicetoni- To pncujejo vai Trnovci. in de je kaka izjema, je tega le g. dopisnik kriv. ?' doPi8nik s Tmovega mojo oaebo |tako Smo rise, da sem prisiljen gg. eitateljem povedati, da izmed svojih 46 let sluzim preavitlega cesarja in domo-vmo ze 31 let zveato in pokorno in aicer zdaj kot c k. logar I. razreda, da sem marsikedaj bridke in grenke sknsnje preatal, a zraven svojo mnogoitevflno drniino poSteno prezivil. Stejem si v poaebno 6aat, da sem ze 15 let obcinaki tajnik, ktero alulbo oprav-ljam isto tako zvesto v zadovoljnost obiinstvu in visji gosposki. Za to cast in zanpanje sem avojim soro-jakom trnovsbm iz vsega area hvalezen. To festno aluibo mi {e sknaal g. dopisnik ze ve6krat iz roke izpulite, pa vsak krat mu je izpodletelo, zafcorej iz-pulca avojo 2ol5 v „So6ofc, da bi se ohladil. §e kra-tek eaanaj po«aka in naj se potolaK, ker to aln2bo jas v kratkem aam oddam. Opominjam ga, naj mojo oaebo v prihodnje v mirn pusti, ker ma nisem nikdar nic zalega storil, sicer bom moral svojo torbo izpraz-nib ter g. dopianiku in njegovim Ciceronom tiste poti pokazati, po katerih so ze neradi hodili. Ke delajte Wco z vaSo ubogo Eevedno, 2e na pol blazno zrtvo, ktera mora Vase dopise s Tmovega podpisovati, da je ne apravite t nesreco kakor Slicarja, ker potem bi znali zopet meni krivdo naloJiti. Vincene Bartos, c k. logar I. razreda in obcinski tajnik. CepOVan, 10, aprila. — (0 gorenje-tribaSkej dreyesmci.) S palico v roki napotim se pred nekate-nmi dnevi k delavcem, ki so nad vasjo sadffi „dre-vored*. Potom srecam kopo mozakov; vsak ima na ramena cno ali dvoje dreves, teiko breme. Pozdravi-mo se in kmala zvem, da mozje z bremenom so z UamSic ,n wBat doma. Mnogiso n2e m pred njimL nekaten pndejo §e za njimi. PriSli so iz Gorenje Tri-ftnSe, nose5 divjake, jabolka in hragke. Ta so pofii-vali in okrepeevalt se za daljno pot proti doma. Jaz sem Wi2e Tribose nego ti mozje, pa nisem vedel, da ima Gor. Trib. zalogo sadik eadnega drevja; «f mnogokrat aem je kupoval v Gorici, a zdaj zvem da najboIjSa zaloga je?Gor. TribuSu Nol pakakSno j«a*a , Tie'.Samosevci so, ali pa so pastirji pred golcA Stebla, ved ali maoj krnljeva, so grobo obse-kana, bijzu po 3 metre visoka, korenike, s pikonom ^IL8 ?°^?. ^- Pa*"edno -.za dm na ogenj. W J»ajSk«ja,ki je moral z bremenom vsaj dvakratpo- *om vred bhzu eden goldinar, in zamude Sasa eo dan. Se li ta drvjak tadi prime ? ako se prime in ga gospodar srecao poilabtni, bo li dobro uspeval? No, ce je bil »p«mve hme vsejan* in nut bo srefaa roka zalivala, zraste ia divjak rec>so v mocno dravo, a zdravo gotovo ne bo. Smrtno kal trobnobe v ko-renikah in v debla pod cepom v sklad bo imeloved-no v sebi. Mozje! koiiko trpite po nepotrebnem. Pomila-jem vas! Emetijska sola v Gorici vam ponuja zdra-va, cvrste, zlahtna dretesca po 10 kr. kos, vi pa hodite kopat tako starikaste a§toreK v triboike gol-ce. Vidi se pa5, da inate dobro voljo in zeljo, va§e razprostrane goliiave nsaditi z nkusnim sadnim drev-jem. ZaI, da vaa^poduk profesorja kmetijske Sole ni obmil v Gorico. Cojte! TribnSarji sami naroiujejo si sadna drevesca iz Gorice, vi pa leto za letora hodite potribnske kole, ta katere domacini pravma-lo marajo. Ako se vam posamicnim zdi nevkretno naroievanje v Gorici, zdroiite se. En voznik vam lebko vefi stotin cvrstih sadik pripelje v vas na dom za majhno plaiilo. S tritaSkimi kolt si ne bote dosti pomsgali; z zlahtnimi drevesci iz goriSke kme-tijske Sole si pa prav lebko vsie obSirne pa§nike spremenite ob kratkem Sasn v krasne sadunosne vr-tove. Trobico k temu pripomoci, je namen teb vrstie. 12 Tolmina, 15. aprila. — Xarodna stvar na Tolminskem malo naprednje; stavijo se ji ovire, daai se nase zabteve popolnoma ujemajo z zahtevatni zdrave pameti, in bi nas moral pri nasem delu pod-pirati vsakdo, komur je mod in slava driave pri srei. Naaa razvitamodjedrlavi pomoc, nasa onemoglost in zaapanoat je drlavi v kvar. In vender delajo se nale-mn prizadevanjn zaprekw, namesto da bi a z vso modjo podpiralo. Tolitve v knpcijsko zbornico gorilko niso bile Sloveneem iigodne, demnr je treba iskaki nzroka v raznib okolia^inah, ki so ve$ ali manj znane. Nezna-no pa je morda marsikomu, kar se mi je kot po* polnoma gctovo pripovedovalo, 2eil da bi bilo slavno c. k. okrajno glavarstvo razposlalo zupanom izkaz kandidatov, razMnib od onib, katere je bil postavil goriSki volilni odbor alovenski. Ako je to res, o center ne dvomim, ptaial bi: kaj ima slavno okrajno glavarstvo pri nalib volitvab? akohoJSe za nas voliti, naj za nas So obrtnijaki davek pla5a, potem bo prav. Nismo vec otroci, da bi si ne znali pomagati; bvala lepa za tako akrb. N"a§i nradi posluzujejo se nemSkega jezika ved-no bolj. Sodnija uie tako od nekdaj nemiko pile. Pri okrajnem glavaratvu bilo je nekdaj, za fosa Aner-aperga, dnigace, a zdaj gre zopet nemifiina na dan in z njo sitnosti za nase ljndi, kateriro motika ne pnsti, da bi se zarad uradov nemi^ino ncili. Med *.e.m v^? m ^e^° «K nem§5ina, se v trgn §iri ita-lijanseina ukljub narodni (?) Sitalnici, ki uze zgnblja slovensko barvo ter se vedno bolj MHa mednarodne-mu drugtvn z italijansko-nemako kapo. Tolminci se s tern nikakor ne ujemamo. S Tolminskega, 14.4.SprejmirdragaffSo«a*, prijetno porocilo z namenom, da pripomore k zbolj-ganjtt nekib nerednostij. V mislib imam najprej tol-mipsko BCitalnicoB. Pod to alovenako firmo veje ne-kaj Lasa sem prej vse kaj druzega, nego slovenski duh. V nji ae vse preveS nemSkuje in laSketa, a po-men in namen 6italnice v smisltt pokojnega dr. Lav-ri5a je pozabljen. K tem 2alostnim razmeram pripo-mogli so neki zivlji, ki so zadnje 6ase stopili v 6i-talmco, vsled 6esar dobiva citalnica Cedalje bolj ne-slovensko lice. Med refenimi zivlji nahaja se tudi Eakulapov n«enec, ki bi se svojim somisljenikom delal rad v gitalnici propagando za laltvo. Temn ff6ital mcarju* (!!) ne ugajajo slovenske pesmi, marveS zelit naj bi se v iitalnici pevale IaSke opere. Tudi zunaj Litalnice potozevati se nam je o maraicem. Zenatvo v nasi okolici bilo je in je se vedno sramo2Ijivo. Zato se ljudstvo ne more pregu-diti, ko slisi, da dandanes se vznemirja zenstvo, ako je slufiajno samoedino. BTadejamo se, da se ljudstvu ne da vec povod krazairjanju takih veati. Kar se ne ston se ne zve, TolaH nas to, da domacme ne za-deva v tem nikaka krivda. Slavno c. k, okrajno gla» varstvo opominjamo na to zadevo ter je nljudno pro-simo, naj stori potrebne korake, da se to nikoli vec ne ponovj, ako ima pri tem beaedo. Posebne ovadbe menda ne potrebnje, ker o tej zadevi se govori javno v krfmah in na trgn. Nravnost je dragocena stvar, katero naj nam slavna dezelna oblaat varoje, Kolikor apada v njeno podrodje. Sploh bi bilo dobro, da bi kdo vzel v roko nUIikanega Slovenca", 6e se se ni prou&l laSkega ,Galatea*, ali 6e je poalednji pomanjkljiv. Ne vemo, KM bi se godilo Slovencn, ako bi med tnjci arpo gledal narod, med katerim bi Hvel. Zakaj bi Svenec na svojem domn to trpelP TakSne so razmere. Iz dna area MKemo citainici: Tzdrami ae, vzdrami! Lavrifiev duh naj veje vedno v tebi! Bodi raje ubo-ga, a slovenska, narodna, doma«a, nego pre-sirna, a nealovenaka. — Opazovalee. Z desnega brega Sofie, 15. aprila. — Do* pisnik a levega brega So2e huduje se v zadnji StevUki cenjene B8o6e" nad novim koboridskim po§tarjem, ker ne ana jezika narodovega in ker ne pozna krajevnib razmer, med tem ko domaci prosilci so v tem vse drugacni. Eaj bi pa rekel omenjeni dopisnik, ako bi vedel, da dva slovenska moza sta se trudila, da bi g. PaL'sca-i (Paliski) pridobila koboridsko po§toP In vender je tako; zalibog da je, Postar Palisca ima v Tolminn brata lekarniearja. Brat lekarnidar ima zeno. Zena ima o6eta Slovenca. Ode Slovenec ima pero, da pi§e pisma, in velikega; prijatelja v Ljnbljani. Yeliki prijatelj v Ljubljani ima znance na Dunaji. Znanci na Dunaji imajo v rokah proSnje za poStarjevo mesto. He vera in ne morem redi, koiiko sta ta go-spoda: ode (ozirom tast)in veliki prijatelj dosegla za g. Palisca-o, ali to je gotovo, da sta sknSala doseci, in da je piaal ode (oziroma tast) v Ljubljano, veHki prijatelj v Ljubljani pa g. Hotfmannu na Dunaj v zadevi koboridske polte, priporodevaje za to mesto g. Palisca-0, tujca, neveldega jezika in razmer v kraji, kjer bo imel sluziti. Lepe Slovence imamo, kaj ne, ki pomagajo Ita-lijanom y dezelo v sluibo, katero bi lahko domadini opravljali? Kolikor nam niso sedanje razmere na-sprotne, nasprotujejo nam laatni sinovi, potegujoCi se za nesposobne osebe, za svoje svake, oziroma oskrb-nike, proti sposobnim domadinora, ki so spravili ona dva Slovenca naprej, (Z Sebrelj, 10. aprila, — Kakor je bilo v /a-§em cenjenem listn naznanjeno, napravilo je bilo nale „Bra!no drugtvo* lepo veselico v spomin itisodletnice smrti sv. Metoda 6. aprila i 1. Vi& na predvefier naznanjalo je pokanje moznarjev prijetno pritrkovanje zvonov in spui^anje umetnega ognja prihodnji za vse Slovane toli znameniti dan. A drugi dan nekako ob ^esfci uri zve^er priSela se je vedelica, h katerej je doslo memo domacinov tudi nekoliko vnanjih odlidnih gostoy, med njimi spoltovani g. predsednik cerkljan-ske ditalnice in drugi. Preobfcimo bi bilo m mnogo-spostovane ditatelje „So6eu, ako bi hotel vse natanko porodati; le ob kratkem uaj omenim, da smo bill z izbornim petjem vrlo zadovoljni. Res fiuditi se je, kdaj so mogli pevci z v. d. g. pevovodjo gledd cer-kvenega in uarodnega petja toliko doseci, kolikor se je uze vefikrat in pri tej veselici zopet pokazalo. Tudi govor o sv. Cirilu in Metodu bil je navduSeno spre-jet; v njem je vrli g. govornik ob kratkem narisal delovanje, in trpljenje sv. bratov, kakor tudi njih kruto preganjanje in ljuti drfc, s katerim so poaebno sy, Metoda preganjali. Dodal je ob konci Se nekoliko krepkih stavkov gledd slovenske bo2je sluzbe in slovenskih sv. obredov, kar se v6 v sedanjih okoli-sdinah ostane le zelja, a se morebiti Se kedaj urea-nidi. — Pohvalno moram omeniti deklamacijo, ki se je dovolj dobro sponesla; poaebno pa je dopala todka sDramatidni prizor". V njem se je pokazal domael mladenid, ud pevakega zbora, pravi talent, in smeba ni bilo ni konca ni kraja. — V duhu spominjali smo se tudi svojih bratov, v daljni Prvadini zbranih, in 2 njimi zdruzili smo aetudi mi v proslavljanji veleduho-vitega pesnika Simona Gregordida, kateremu smo za* klicali trikratni gromoviti „2ivio!" Po kondani veselici zapeli so domac! zenski zbor in pevci zdruzeni z vnanjimi gosti pevci nekaj tako lepih pesem, da bi take clovek vedno posluSal. Konefeo vsem vnanjim gostom preardna hvala, da so ae potrudili do naa in nam mnogo pripomogli k lepemu vederu. Na mnoga leta! S CerkljailSkega, ll. aprila. — Mnogo se je 5e letos v vaSem velecenjenem listu pisarilo in pre-piralo o loli, kaka da bi morala bid, da bi bolje do-sezala svoj namen. Za nai okraj se najbolje prilega poludnevna Sola, kakerSne sa nase slole za silo.* Zoleti bi pa bilo, da bi se v naSih Solah udilo prav temeljito tudi sadjarstvo, in sicer vaaj v 9pravih Solah", de tudi bi ne ikodovalo, ako bi se moglo nekoliko poucevati tudi v tako zvanih 8§olah za silo* Kjer so prave sole, na primer: v Cerknen, Otalezi in drugod, napravile naj bi se drevesnice; a gg. uditelji naj bi poudevali teoreticno in praktidno 8adjarstvo, da bi tako ndenci zapamtili vaaj pravi pojem o oskr-bovanji aadnih drevea. Gg. uditelji naj bi za marljivo ponSevanje v sadjarstvu dobivali posebne nagrade, za ktere naj bi poskrbel slavni okrajni iolski svet. Po tem potu bi se dalo za nai okraj (pa tudi za dru-ge) mnogo dosedi za povzdigo sadjarstva. NaS okraj je do malega ves ugoden za sadjarstvo, a mnogi je zelo zanemarjajo, del, da sadje ne rodi ved tako kakor vdaaih. Ali, dragi moj, kako bo rodilo staro, vae zanemarjeno drevo? Zi\ioa se bolje oskrbnje nego prejSnje daae, polje ae skrbneje obdeluje ko prej; le aadje naj bi leta in leta rodilo, pa naj bi se nid ne 08krbovalo, ko se vender ne di tajiti, da je zemlja po sto- in stoletni rabi ze mnogo opeSala. Mnogi go-apodarji bi radi tudi v tej zadevi kaj zboljlaliv pa se jim ne aponeae, ker se mao- nikjer ni teoreticno ni praktidno ndili Potem, ae vd, kmaln rgub^ veaelje do atvari, deS, Skoda dasa in trada, de tudi je gola isttaa, da se..z malim pa. razummm deleft! nikjer to- | liko ne doseze ko prav v sadjarstvu. Vse bolje pa I bi bilo tudi v tej zadevi, ako bi se v Solah pouce-valo tudi sadjaratvo, da bi decek zapustivSi solo imel kaj znanja o gospodarstvu in bi prinesel iz |o!e razen lepih tudi koristnib naukov, Mozje razumniki, obSinski zastopniki, krajni in okrajni Solski svetovalci, kaj pravite k temu?__________ Izpod Kma, 14. aprila. — Dopisnik izpod Krna v-IS.'it. cenjene „SoSea trdi, da KoSinarji ho- | dijo se svojimi cedami na kuhnjarski svet. To pa ni res. Kar KoSinarji poznamo in priznavamo kot kub-njarsko Iastnino, tudi spostujemo kot tako. Svet, 0 katerem je zdaj pravda, ni kubnjarski, ce tudi Kuhnjarji mislijo, da je. Sodnija je tisti svet priso-dila vrsenski obSiui, in ker pravijo, da je Kuhinja obclnska planina, zato ga prilastujejo planini. Mi pa pravimo, da svet naj ostane obdinski in naj ga sme-mo tudi mi uzivati. Kot Kosinarji, t. j. kot lastniki pianino KoSine smo res pravdo zgubili; pa ostali emo se vedno obcmarji in zdaj Hrjarao kot obeinarji, naj se nam da uiitek tistega sveta. Ce smo presli se sodnijske na politiSno pot, nam tega nikdo ne more zameriti. ker vsakdo se brani, kakor move in dokler more. Ne vemo, zakajjbi smell uzivati ta svet le zunaj planinskcga dasa. Ce imamo o planinskem easu zmno na svoji planini, menimo, da nismo jenjali za tisti cas biti obeinarji, ampak da smemo §e vedno pasti: na svojem kot KoSinarji, na ob^inskem kot obcmarji. Ako obcina Vrsno o planinskem ea8U ne puSfo na omenjeni svet druge /.ivine razen tiste, ki je ˇ planini Kubnji, je to njena stvar, ali pravico ima pulSati tudi ono zivino, katera pase doma, in ta pra-vica, hoeemo, naj se za nas izpolni. Ce mi kedaj prodamo naSo pianino ljudem, ki ne bodo obeinarji, tedaj naj se jim brani na obSinski svet, ali nam bi se ne smelo braniti. (Taki dopisi morejo menda le odvetnikom in doticnima strankama dopadati; da bi imeli obiirnejo veljavo, skoro dvorairao. Ur.) IZ toga, pod Mangartom, 14. aprila. — Sprej* mi, draga p8o6att, iz nalega kraja te vrstice, pisane I pri gorki peel, med tem ko zunaj prav po decem-borsko snezi. I Ce tudi smo v podnozji Predela in toraj vajeni I Bnegu, je vender nekaj nenavadnega, da ga pade o J tem casu eel meter. Mi se nad to prikaznijo le cu-dimo, ne pa jezimo, ker pri tem si nekaj -zasluiimo. I Tudi veiikoooen! prazniki so bili kaj nirzli in I das in priloznosc je imel vsak, doma premiSljevati o J pomenu teb svetih dnevov. Le v neki hi§i blizu mi- I tnice so praznovali velikonocni dan po novi, nam 1 Lozanom Se neznani Segi. Tarn se je namrec godlo 1 in plesalo in, kar je le eudnejSe, vrtela se je tudi ze- J. nica, katera se Steje med najpoboznejSe (?) nase ob- I dine. TakSno praznovanje, mislim, da ni le bozjim, I ampak tudi svetnim postavam nasprotno (Prav imate. { Ur.). in zupanstvo bi moralo take prestopke ostro j kaznovati. j Drugih posebnosti ni tukaj; iz bliznjega Bolca j pase sliSi huda bitka zarad nekili dopisov v „Slo- j venskem Narodu.8 Doticna razsodba pokaze, kdo ima j prav, vsekako pa imamo prifcakovati nagrado nosov, I jcajtii ali dobijo prejSnji prirastke; ali pa dobi dopisnik nos, c"e ni resnice pisal. I (Z PliskOVlCe, lO. aprila. ~ Na veliko noc pred soln^nim izhodom imeli smo ustajenje Gospodo-vo. Cerkev bila je natlaeena ljudstva, katero je pri-§lo na vse zgodaj tudi iz blizujih obfiin. Ha zenskih glavah zapazil si tudi lepo belo slovensko peco, po-sebno pri Solski mladini. Lal, da opulcajo nase vrle KraSevke to lepo slovensko nolo. Yeseli glas Baleluja*" donel je med pokanjem topidev in glasnim pritrkovanjem zvonov prav mogo-cno iz krepkih grl vrlih pevcev, kateri so stopiii ta dan prvikrat na kor pod voditeljem Jankom Korenom. Z gladkimi glasovi peli so jako natancno. Ker Era-Sevec sploh ni pevec (Tega aismo §e sliSali. Ur.), je teSk j -obiti dobre glasove in zbrati pevski zbor, a z Je. iuo voljo vender gre. Pevci! ovir je veliko, truda tudi; a ne stra&te se, slozni bodite; pojte veselo! On, kateremu pojete, povrne vam stotero! Livilt! Pred nekoliko dasom snovali smo bralno druStvo; a zdaj ni duha vec o tem. Zdruzlmo se, ustanovimo prekoristno bralno druitvo. Otroci na&i *po preteklih Itirnajstih letih pozabljajo vse to, kar so se v Solakih letifa z velikim trudom nancili. ABralno druStvott naj bo naiim otrokom daljna izobraievalnica, ko zapu-stijo Solo. Dragi rojaki! slozni bodimo, ker sloga jaci, nesloga tlaSi 1 Z Velehratia, 12. aprila. — Sprejmi, draga »SofeaB, izviren dopis iz tega vseia Slovanom svetega kraja t Vceraj opoldne zapustil aem zadnjo ielezniika poatajo Uhr8ko Hradi&te in vsedel se v lepo tarn 6akajo6o kodijo z Velebrada, ktero je poalal slavnostni odbor na postajo. Ko poiene praznifino oble6eni vo-znik in vranca dramljata proti Velehradu, vzkipelo je moje vro5e brepenenje do# vrha; in ko so ugle-dale moje o6\ visoka zvonika^ Velebradske cerkve, zajokalo mi je sree od'velike radosti. Ustavi se voz pred visokim slavolokom, skozi kteri se stopi na obsirno planiSce pred cerkvijo, po kterem je bilo mnogo ljudstva iz pkolice v praanicnih narodnifi noSah. Moja prva pot je peljala v sveti dom. O prekrasna bi§a bozja. Ti si res vredna stati na gro-bu svetega Metoda I Zdelo se mi je, da po vseh ka-pelah in altarjib biva duh sy. Cirila in Metoda. Kako prijetno je tukaj bivati, kako laukoje tukaj moliti in Boga hvaliti! Pridite sem Slovenei, komurkoli je mogoce! Potem sem Sel v samostan, da se predstavim dastiti duhovSiSmi; govoril sem s prepozitom iz Kro-meriza, grofom Potulickijem, z dekanom Velehrad-skim, Vikidalom, in I, kaplanom, Vyohodil-om, z mno-gimi drugimi pa pri vederji, ko so spovedovanje do-koucali. Oj kaka navduSenost je med vsemi za sveto slovausko re5! 0 5. uri se je piipeljal Skof vojaSki prec. g, GruSa z Dunaja in je po slovesnom vliodu dr2al ve-tferno bozjo sluzbo. Romarjev polna cerkev. Na Belo nedeljo (danes) imel je ta Skof peto maSo (nontifi-kalno) ob 11. uri. Tihih bv. raa§ Crez 15. Tudi moji malenkosti je sreca dosla, da sem masoval v tem sveti^i. Spominjal sem se Gradeneev, BSlovenskega jeza" v Bt-diU (v 6egar imenu sem romal na Velehrad), vseb slovenskih Bticev, vseh Sloveneev, vseh Slova-nov, vseh tistih, ki ljubijo in cestijo sv. Cirila in Metodija. * Pri slovesni bozji sluzbi zve^er in ob 11. uri ni bilo niS latinskega petja razen odgovorov, ampak le eeSko; peli so lepo vbrano vsi romavji v cerkvi in okoli eeskve. Krasno I Ginljivo do aolz je bilo to petje! Storite tudi vi Slovenei tako! Ob 10. je bila pridiga, toda ne le v natlaeeni cerkvi, ampak tudi zunaj, h kratu I Toliko romat ja?! j Z Bogom! ___________ And, Znidardid. Politiesni pregled. Poslanci dunajskega drzavnega zbora sni-dejo se §e enkrat najbrze 22. t. m. v cesar-skem dvoru h prestolnemu govoru, s katerim zakljuci presvitli cesar gestietno zascdanje. V obLe se prifakuje, da bo ta govor velikega po-mena. Druzega vazuega ni v notranji politiki, povsod se marijivo pripravljajo za bli^nl volilni boj. I Ysa pozornost vnanje politike sufie se o I afganskem vpraSanji, ki se je v zadnjem Casu zelo poostrilo. Ruski poveljnik Komarov gledal je opazno ze dalje casa afgansko vojsko, katera se je, [dasi je bilo drugafie pogovorjeno, vedno bolj bli^ala njegovi vojskl. Ker so ugovori bili brezuspesni, napal je afgansko vojsko, ki muje stala nasproti, pobil jo ter razpr§il. To seveda ni bilo Anglezeia prav in zagnali so radi tega po gasnikih in v parlamentu velik krik, tako da se je bilo vsak trenotek bati, da napovedd Ru-som vojno, toda Anglezi so se nekaj pomirili in pri vsi napetosti sedanjega polozaja pricakovati je, da do vojske ne pride. S francoskega bojiSca v Tonkinu prihajajo ogodne vest! miru. Vidi se, da se bodo Kitajci in Francozi vendarle pobotali ter nehali kri prelivati. __M_____ Doma6e in razne vest! Odbor druStva BBloga° sestavil se je tako le: vitez dr. T o n k 1 i predsednik, Aleksij dr. R o j i c I podpredsednik, Andrej Jeglic denarniCar, Anton mejui grof Obizzi tajnik. V nadzoretvu za otroSki vrt so: podpredsednik dr. Rojic, denarniCar A. Jeglic in izmed neodbornikov poaebe kot nadzornik g Fr. Erjavec — V svoji seji 13. t. m. je odbor skle-uil, naj se imenik popolni, in razpoSIje se v tem o-ziru gg. poverjenikom posebno priporoCilo. — V isti I seji bil je razgovor o raznia volitvah in o postopanji, katerega naj bi se Slovenei drzali. Odboruiki so se I zjedinili o vseh refieb, ki so se sklepale, in doloCijo v nadaljnih sejah natanLoi program, po katerem bo delovati. Volitve v driavni zbor se v Got»ci uie «-vo pretresajo. Glede kandidata za slovenske obCine I menda ne bo prepira; aii v italijaoskih obcinah bi nekateri Italijani radi imeli liberalnega zastopnika. TO se jim pa najbrSe ne posre&i, ker za moasignora Valussija, dosedanjega poslaaca, bodo glasovali vsi la§ki kooservativci in kakor npamo tudi sloven-eke oWine, ki so pod gradiSkira glavarstvom. — Gro- I fa Co renin ij a bodo kaudidovali v trgib in me-Btih; nekateri Italijani bi ga pa radi imeli v velikem posestvo, kjer niso gotovi zmage, da bi potem v tr- gih in mestih postavili kandidata svoje barve. A to Be jim ne posreel;, Slovenei bodo menda za Coroni-nija v mestih in bodo hoteli v velikem posestva ta-kega kandidata, ki po svoji preteklosti daje porogtvo, dabopravicen tudi Slovencem, Tak kaudidatdo zdaj ni §e izbran. — Slovenei imamo priliko» da u-plivamo na bodofie volitve gled6 vseh 4 dr2avnih po-slancev. To moramo tadi storiti. Stenografidni zapisnik deLelnega zbora se je navadno vsako leto natisnil in razposlal obSinam, letos je pa dotiskan samo do 8. seje, do Rdjcevib govorov o goriSki bolniSnici in o doticnem Pajerjevem poro^ilu. Roj^ev govor bil je jako oster in zdi se, da zarad tega se oni zapisnik ni ie potrdil. Volilci imajo vender pravico vedeti, kaj njih poslanei govo-re; zato menimo, da se jim zapisnik ne erne veo za* drzevati. Ako se ne motimo, posiljajo se stenogra-Uni zapisniki tudi slavni dezelni vladi v Trst. Ali vi slavna vlada Se pogrefiila imenovanega zapisnikaP Naj pa ona zaliteva, ako volilci molcyo. Uditeljsko izobraJevaliSde in l njim zdru-2eno deklifiko vadnieo mislijo res prenesti v Tanco-jevo hiSo nasproti dogani. Potem bi imel ta zavod gensko vadnieo na ju^u, mo^ko na Severn in obojno pod enim vodjo, ki bi se vozil z velocipedora iz ene iole v drugo. Prej je bila Taneejeva hiSa slaba, a zdaj je naenkrat dobra; kod prihaja to P Ako eo no more danes in jutre sezidatt potrebno poslopjo, all bi se ne mogli najeti zaoasno prosffori v Badorjevl hiSi, kjer je bila do zdaj mestna Sola, vsaj za vadnioo, ki bi bila ueitepeu ie blizja nego jo sodaj deika vadniea P Merodajne kroge prosimo, naj stvas pvotnl-slijo, ker de se enkrat zabrede, ni lahko nazaj, in Ikodo bi trpeli ubogi 6 letni otroci, ki bi moral! eepe-tati po vsem mestu, da bi prilli v ono odljudao ulioo dogansko. Lep vzgled otroSko ljubezni daje otvokom milostljivi knozonadlkof gorilki, kijo bil itl proteklo sredo na rojstni dom v rrvaSino in je oslsal tarn vei dan. ker je obhajal njegov sivolasi og© svoj 81, rojstni dan. Blava sinu in oSi'tu! VzviSeni gospod baron de Pretls, cesarski namestnik v Trstu, bil je preteklo nedeljo in pone-doljek v Goriei; pretekli WikaWr ws awi*uwiBtia,-M^*aaih ato-. USiiaa aaiwpi poetareko steibo * Koboridt. .•. ifto&M a« rtartga nmeti, kakoi so nwtfi jw-paiti pro** Pilisca-i mtogi flatiaii fweilci, to *o v&eatraiisko afasobai aa poitareke meafo t stojem oktatL 'Bad*e4at amo, kako** ta atreaa razawta; toajbojje bi bilo, da bi aa itreoa ae kite, aamotala ia da bi settle gledalo ayi ^elie^anji^lttibc na^kra-Je&a mmereT ki se loqraj*ipri *ae* fcfch prihkah l||l r poSleT. Bazonujira je ne?olja Kboondcer in J^Midalih okpJifiauoT, ki so dobri apozoani, ko Je trVb* dHayi datek odrajtotatt, a -a tadi tedaj, ko Si.".» driavno aluibo. Ali bi ne bilo dobro, da bi rat tUdt blagcdejno segl* vines z oohai mwyimi pomirlJiTimi tr#ftfi, ki so jej na razpolago? Meni-mo, da za trdega ItaHjana bi bila mania bojj pri-marna thiiba * tisto iulyanskem nego v fiisto slo-Ttkikem kraji. Z driavnega sUliso* bila bi taka pre-maiaba gototo le hvale ttedna, kajti gnjet, ki pride •akrat ˇ oarod, se ne pelefe nikoli popolnoma, ako sensa a* odstraai patod. Eoleka prost je razkaz druiine iz matieaib kojig, »ko se rabi kot priloga k proSnji za oprosti-tCT od djanake slaibe, ali za poslovjjenje od vojaS-cine. — Nowcenje je dovrseao in marsikateri mla~ deals, gospodar kmetijc, bo prosil za oprostitev od djanake sluibe. Kot prikgo k tej prosnji mora dolo-m i a z k a z druiine. Nekatera glavarstva so do aedaj tiqala take razkaze popolnoma kolekovaoe. Po-znam gospodarja, ki je pred nekaterimi leti prodnji za oprostitet od djanske sluibe priloiil nekolekovan razkaz druiine, ki je bila slufojno mnogostevilna. Zato pa ga je razlagalec dotitne preistojbinske postave skpro ogulil za ceno ene krave. Da so pa praviloo v omenjenem sluiaji druzinski razkazi prosti koleka, potrjuje c. k. nameatuija v Trstu, ki s pismom od 25. jubja 1. ). St. 10.383/IX javlja, da se razkaz dru Sine brez kolekov ame rabiti kot priloga pnsSnji, s katero se na podlagi vojne postave od 5. deeembra 1868 (drfc zak. St. 151) pros* zaeasna oprostitev od novaLenja, osvobojeoje od djanske slaibe ia poslov-ljeoje od vojaStva, ako se s to proSojo zahteva v poatati utrjena pravica. Na rob razkaza pa se mora zapisati namen piama in oseba, katerej sluii v rabo. (Glej: Fol. period. 1. 1884. str. 254.) To naj bo v „SoLi* objavljeno, da se bodo doticoe stranke vedele varOTati aepotrtbnih stroSkav. B. G. A»ve Marija! PodnCljivo razlagaoje molitve nj^eScana si Harija !8 Za Smaroftoo opravilo spisal JoMKerSoo, dahovcn Ijubljanske skofije. XII, 338 str. Te 8§marnic6s se odlikujejo po posebno dobro odbrant tvariai in praktiLoi tzdeljavi. &e ime pre5. gosp. pisatelja, vnetega pospeSevatelja Marijitie slate, je porok, da ta prelepa Marijina knjiga v srcih ver-nih SloTencev na novo poiivi Ijabezea ia vdaaost do predate Device in Matere Marije ter da bo posebno dobro ir'aftla prelepi majaikovi poboioosti. Pridejana je sv. maaa, molitve po .vsaki tihl maSi, lavretanake litaoije in sv. krizev pot. Cena te knjige je nasledoja: vezana v pol asnji 90 kr.; vezana vsa v usoji I gld.; vezana vsa v asnji z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. Po poSU 1G kr. veC. Kdor jib 12 skupno naroti, dobi eno za namecek. Dobivajo se v BK a t o 1 i § k i B u-kvarni* v Ljubljani. ^WM#«I44444I Poslano.*) Ker me ima g. Aodrej EoGijanLi5, dezeloi po-slanec in na^elnik cestnega odbora goriSkega, take pri srei, da me Casti po javnih listih, prosim, naj se sprejmejo v prihodajo Stevilko te moje besede do njega: Prosim Vas, gospod, dovolite, da smeni v B5oCiB pod prisego objavitt pravicne reci proti teiuu, da mi u2e naprej obljubite, da me za nje ne bote tozili. Ear ate do zdaj pisali proti meni, posebno v dopisu iz Podgore, naj presodi sodnija, kateriv sem stvar naznanil. Anton Znidarcifc. *> Za sestaTke pod tern naslovom aprejena uredniStro le ono odgoTornost, katero mu postara naklada. tOVD.a Ft a n. e^nfVS J O Z G f O 'Vne UzrokllJe niiakih. te^av w 1 . Mm pi BA3M6B u flaaji- S3t f e XL Kl 0dela bolj uspeSno, ko Glj. j* dittge grenke vode,* otuaenec Rote-tjpgBf wm- ZaWeva naj se vedno in razlo6na: FRANC-Ji)?EF0V GRENKI STUDr^EC Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp. Onstof^itti, Girqncoli, Pontom in A. Seppenhofer. RazpoSUja se iz Pfttferpfeite. te itd^.-alo *m IM^PlH P*?11^P« 1 tiganj>, k«r dokaxaje ohiteo v&nl.,ZAtw lamo .evet x«jper tr&afc vo dr. Hat Gflepi mi«p ««¦• tneliin nxam iomai* xdttTfia'bnawpefao rabih. Ko jef* boUieB Letelje kujj»prii«j^* is wfo vee duj aiso mogli •wpiti u noco, apomnim wwTiiir. MalifeT pxftiaeii Cftt f« W MX. ter mi {» neauulonis urotia. Ia rea iml je Saiavlt Tspea, fi» «> ae po krmtkej rabi •pMstUi SaioTlt boleiii. ___ S'popolmim prepridaBJem triiaavaM terej it. UiiMtel yiottaeki CTet kot i»vjwt*e idmvUo ia ga tcb. ke»u ¦ajpri«r€Kc|atl uktale. z tmbl apoito-vanjen udawi Frame Jag, poaertnik r Smarji pri Calji. ip- Planinski telittni simp kranjski, -^8 Mboren toper kalelj, hripaToat, mratobol, pnme in pljnLne bolediae; 1 stekleniea 56 kr. Koristaejii nego fai t trgorinih ae nahajajoii soki in airopi, H^r Kri *ifltilne Itrogliee, c kr. priv., 'M ne smele bi ae t nijedaem gospodinjaiTa pogreSati in so se uietiauekrat sijajno oevedotile pri xabaaanji eioreakega teleaa, gUwoboln, etrpnenibudihvakaieneaialodci, jetraihinobiatnih bolexnih, t akatvljah. a 21 kr.; jedan zavoj a 6 akatuljami 1 gold. 5 kr. RazpoSUja se le jeden zaroj. Narotila se iavr^: najhitveje s podtoim povzetjem v lekarni pri Bsamorogu" Jul- pi- lEJpZT-ji .na Ifntp tip t Ljubljaai- hMflew-Mmnost. Veliki parniki s prvim razredora te linije vozijo redno t New-York in sprejemajo blago in potnike po najnifcjih ce-nab in 8 prr.v dobro postrezbo. V NEW-YORK-Odhod iz Trstu. Parnik Teutonia. Odhod okolo 15. aprila. Kajuta za potnike 200 gld. — Srednji krov 60 gl. Zarud voinje treba je obrniti ae na J. T E R K U 1 L B, glavncga ageata za petalke, Via deH'Awienalo b. St. 13, Teatro Comunale, Trat. Kadi blaga na J^iniliano d'Ant. Foglayen, glavnega agento. Iz p r v e -------**— rok e k; prodajem t zariekih po 5 Ko. Snhe slanike (SpeckbiicklingeJ gl. , Stine ploee (Spectrftandern). . „ * JLosos slanilce (Lacbsheringe) . „ „ Prekajene ogorje cGer. 4al) . „ „ Dgor. zavijaeo (Aal-Ronlade) . „ „ jQgor en gelee (Aal.en Gelee). r v Ribjo zavijado (Piachrouladej . „ „ Sardine (Kronsardinen) . . . „ l!/4 IJIes. slaitike (Voliheringe) . Kavijar uralski (Caviar, Ur. Perl „ 1.80 2.10 2.16 6.30 4.50 3.72 2.28 1.68 1.80 8.10 4.38 2.40 Voznina je Le r cehi vraennjena. Avatrijsko carino pla5a prejemnik Hamburg. i^Iax Kreimeyer >2 —...... " HI j^| PooblaSceni od veleslavnega c. k. na- ™ m\ mestnistra y Trstu dajemo si cast naznaniti %M da smo odprli v ulici mestnega vrta m Giardina) h. St. ^4, nasproti postnemi A telegrafskemu uradu, :. na- ft aniti, [§] (Via W « in gg Vji teiegratskemu uradu, A [¦J POSUEOOVAIAO AGEN01J9 ]f] Yd pri kupovanji in prodaji poslopij, pri odda- ffi| gg janji ais in stanoyanj y naiem, kakor tudi mm j janji his in. stanovanj y najem, kakor tudi j pri posojilih, pri najemanji sluzabnikov in | | kupcijskih ageotov. j Obetaje, da se bomo poSteno tradili, izvr§iti nar^be in oprarila, ki se nam iz~~ 6ijo, priporo^amo se slaynemu obcinstru, I nas bo hotelo pocastiti se avojimi narocili, [ naj ima v nas zanpanje in trdno nado da mi I bo popolnoma zadolceno z nasim delovanjem I " ' Y Gorici, 21. marca 1885. am, | kdor kupi obleko v EEOJiCSICI I&EiCIJA v kateri se dobi ysak Cas na veliko izbiro narejena obleka po naslednjih ceoab: » S v 15 n ^AtAsi porttoki mbji » go# »8 . JO, PojsMaBilti hid »»' n 5 ^ 15 » Vrhn tega bogata zaloga vsakovrstnc ro.be ^ raznib tovarea po naroiilu vsled meie, kise iz-vrsi toCoo in kitro. Novo doSli dolraaai uajnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za gospe. Saki za goipe od ' do 15 gld. p m 1 ,. POTMKE IN BLAUO |r spravlja v Ameriko najbolje in najconeje Arnold Reif, na Dimaji, I. Kolowratring h St. 9 (Najstarejsa nrma te vrste.) Cudovite kapljice Sv. Aptona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prara dobrodejna poraoC in ni treba nmo-gih benedi, da 4e dokaSe njibova cudovita moc. te se le rabijo nekoliko dni, olajSajo ' in preienejo prav kmalu najtrdovratniSoie-lodcne bolesii. Prav izvrstno retrezajo 20-per hemorojde, proti boleznim na Jetrih in na vranici, proti cievesnim boleznim in prgti glistara, pri zenskib meseLnib nadleznostih, zopor beli tok, bojast, zoper bitje srea ter cistijo pokvarjeno kri. One ne pregznjajo saiuo omonjenih bolexni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se r vseh glavnih lokarnicab na sretu; zu narodbe in po§il*atve pa edino v lekarnici Cristofoletti V Gorici, v Trstu r lekarni C. Zanetti in Or. B. Bovis in r lekarni Alia Madonna v Korminu. Lna stcklenica stano 80 noveer. ¦i Zelodcne bolcziii flB hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljiro zelodcuo mazilo. Izbrati v raznih zelodCnih boleznih zdravilo, katero bi v resnici odgovarjalo namenu, ni labka attar dandanes, ko se prodajajo vsakorratna taka zdravila. Vecji del onih kapljic, izbokov itd itd., ki se oznanjajo in priporoLajo obcinstvu z visoko letettmi besedami, ni druzega ko prevarc, pogosto se 5kodlji?a. Samo jeruzalemski balzam, uze davno znan po svoji pripro&ti scstavi in po ozirljajoSi svoji moci na Selodcne f\vca, si je pridobil prednost pred vgeuii dra-gimi do zdaj znanimi pomo^ki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno raate. Xa balzam, bogat krepcajoce modi kineakega ra- barbarar korcnike, ki je sploh znana po svojem pre- barn em uspeLuT daje gotovo sredatvo prcti zelodCnim II slabostim, izvirajotim iz nerednega prebavljanja. Zato It se priporoca, ko jesti nc disi, proti neprijetni sapi. I» gnjusu, riganjn, zabasanju, hemorojdalnim teiiivam; pomaga tudi proti zlatenici, gliatam in boleznim t drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTTJ pri G. B. Rovis, v KORMIKU pri A. Franzoni, t TOLMINU pri C- Palisca. IzdajateQ in odgovorni; nre^mik^ SL KOBSJO- -r- Tiska: ^Hilarijarjika ti^arnas v Gorici.