demokraciji f e rešltevPrejšnji in sedanji predsednik čehoslo/aške države, gospoda dr. Masaryk in dr. Beneš, sta velika propovednika demokracije (ljudovlade) in demokratične ureditve držav. Njun nauk je ta-le: ljudstvo naj odloča v politiki, gospodarstvu in prosveti samo o svoji usodi. Ljudstvo imej pri ureditvi države in vseh javnih zadev prvo in glavno besedo. Tako bodo posamezne države najboljše urejene v notranjosti, tako bo pa tudi z besedo in naporom pravih Ijudskih zastopnikov najboljše zavarovan mir med narodi. Žal, da je propoved Masaryk-Beneševa ostala v precejšnjem številu evropskih držav glas vpijoeega v puščavi. Rdeči diktaiuri proletariata (prav za prav nekaterih maloštevilnih neproletarcev-voditeljev) v Rusiji je sledila diktatura črno-srajčnega fašizma v Italiji in rjava diktatura narodnega socializma v Nemčiji. Več primerov nam ni treba navesti, ker omenjeni dovolj jasno dokazujejo, kakšna sreča cveti ljudstvu, posameznikotn in celim stanovom in slojem pod avtokratičnimi (samovlastnimi) režimi. Kako pa se takšni režimi trudijo za ohranitev miru na svetu, dokazuje sedanja vojna v severo-vzhodni Afriki. V tem času je vsem propovednikom in braniteljem demokratične ideje v veliko zadoščenje in hkrati v potrdilo in bodrilo sodba predsednika Zedinjenih držav Sev. Amerike g. Roosevelta, ki jo je izjavil na seji ameriškega kongresa (poslanske zbornice in senata) in k* jo je sporočil vsemu kulturnemu svetu, posebej pa evropskim državam. Njegov poziv se glasi: Nazaj k demokraciji v tistih državah, kjer so zavladale diktature! Izpopolnitev demokratične ureditve v državah, ki imajo to obliko vladavine! Demokracija imej prvo besedo v odnošajih naroda do naroda, države do države! Narodi, tako je poudaril g. Roosevelt, niso prežeti napadalnega duha, toda nimajo prilike, da bi izrazili svojo voljo, nii^ajo možnosti, da bi si izbrali demokraticen režim, marveč so prisiljeni, da slepo sledijo vsemu, kar jim ukažejo oni, ki ima>o nad njimi avtokratično oblast. Nevarnost za mir, ki svetu preti od takih vlad, je g. Roosevelt tako označil: Vlade teh narodov so v svoji slepi nestrpnosti prišle tako daleč, da verujejo v neki zakon meča wi pesti ter da širijo fantastične pojme o nekem svojem namišljenem poslanstvu nad drugimi narodi. Priznam, da te moje tesede, ki jih tukaj dobro premišljeno izgovarjam, ne bodo popularne med narodi, ki -3e zavedajo, da govorim o njih. Toda enaletela na simpatije in razumevanje pri vseh narodih, ki resnično in iskreno žele miru. L. 1933 sem izjavil, da je do 90 odstotkov narodov zadovoljnih z mejami svojih držav in da so vsikdar pripravljeni še bolj zmanjšati svoje oborožene sile, ako bi na to pristali tudi drugi narodi. To je tudi še danes sveta resnica. Mir sveta in dobro voljo med narodi ovira samo 10 do 15 odstotkov vsega prebivalstva sveta, kar je tudi glavni razlog, zaradi katerega so doslej propadle vse akcije za razorožitev. Nastopilo je baš nasprotno, v veliki meri se danes oborožujejo vsi narodi na vodi, na kopnem in v zraku. To je tudi vzrok, da napori za omejitev oboroževanja na morju vsa ta leta niso dovedli do nikakega večjega uspeha. Predsednik velike demokratične države v Ameriki je spregovoril svetu obrambne besede za demokracijo in obsodilne za diktaturo ter se tako dvignil do višine zastopnika svetovne demokracije, ki hoče svetu ohraniti veliko dobrino miru. Fašizem je nasilje na znotraj in prenos nasilnih metod v zunanjo politiko. To pa je zanikanje načel in metod Zveze narodov, ki se trudi ohraniti človeštvu mir. Iz demokratičnih načel nekdanjega severoamerišega predsednika .W. Wilsona je ta Zveza vznikla, besede sedanjega predsednika pa učinkujejo na njo spodbujevalno in bodrilno. Čim prej pride obračun s fašističnimi in drugovrstnimi dikaturami, čim prej dobi povsod na svetu žezlo v roke demokracija, teiu boljše za narode in države.