Poštnina platana v gotovini
Stev. 258
V Ljubljani, ponedeljek 11. novembra 1940
Leto V
Strahoten potres v Romuniji
Vse prometne zveze pretrgane - Mesta v osrednji Romuniji na pol porušena - V Bukarešti ni nobena hiša cela Delo v petrolejskih vrelcih ustavljeno
Bukarešta, 10. nov. Danes zjutraj ob 3.39 je bil v Bukarešti in severni Romuniji tako hud potres, da podobnega do zdaj ne pomnijo. Poročilo potresomerskega urada v Bukarešti pravi, da je potres trajal tri minute. Kljub temni noči in deževju je prebivalstvo zbegano zapustilo domove in so bile vse ulice polne ljudi. Na številnih hišah so zazijale razpoke S streh je padala na ulice opeka, ki je zaustavila promet. V trenutku so bile ulice podobne velikim razvalinam.^ Na vseh hišah so popokale šipe na oknih; gledališča in kinematografi, ki so tudi dobili globoke razpoke, so bili hitro izpraznjeni. Velika nesreča se je pripetila sredi neke 10 nadstropne hiše, v kateri je eden največjih kinematografov romunski prestolnici. Zgradba je popolnoma porušena. Ljudje, ki so stanovali v tej hiši, so zakopani pod razvalinami.
Hitro je bilo organizirano reševalno delo, pri katerem sodeluje vojska. Danes zjutraj še ni bilo znano število mrtvih. Prestolniški časopisi objavljajo v svojih izrednih izdajah podrobnosti te nesreče in smatrajo, da je potres zahteval na stotine nirtvih in ranjenih. Telefonske zveze s tujino so
pretrgane.
O potresu, ki je divjal nad romunsko prestolnico, še ni popolnih poročil. Sodijo pa, da je število mrtvih v prestolnici vsaj 500. Razdejanih je mnogo hiš. Še več pa poškodovanih. Med drugimi je močno poškodovano poslopje zunanjega ministrstva, ki še ni bilo dograjeno. Zdi se, da v Bukarešti ni niti ene stavbe, ki bi ne bila vsaj malo poškodovana Ulice so polne kamenja in opeke. Prebivalstvo je zajela velika zmeda.
Potres so čutili tudi v notranjosti Romunije, posebno močno pa še v Bakau in Foksaniu. Omenjeni dve mesti sta napol porušeni. Sodeč po dosedanjih poročilih je snočnji potres povzročil ogromno škodo v Bukarešti in nekaterih drugih romunskih mestih.
Bukarešta, 10. nov. o. Nove podrobnosti o silovitem potresu, ki je zajel osrednjo Romunijo, pravijo, da so hudo prizadeta tudi romunska petrolejska področja v Ploeštiju, čistilnice v Bukarešti Ih Djurdju ter drugod. Vse delo v večini petrolejskih naprav je ustavljeno, ker je potres porušil tudi glavne električne centrale, ki dajejo tok petrolejskim obratom. Koliko časa bo delo pri petrolejskih vrelcih stalo, ni mogoče reči.
Ves železniški promet v Romuniji je ustavljen, ker je potres poškodoval vse glavne proge. O usodi ducatov vlakov, ki so med potresom bili na progah, ni zaradi pretrganih zvez nič znanega. V Bukarešti je ustavljen tudi ves tramvajski promet zaradi ruševin.
Večja mesta v potresnem ozemlju so napol porušena.
Zlasti je poškodovana nova zgradba zunanjega ministrstva, ki je vsa razpokana od vrha do tal. Trpele so tudi zgradbe glavnega štaba romunske vojske, ameriškega poslaništva in številne druge javne zgradbe. Od veličastne stolne cerkve Popa Tatu je ostal samo poškodovani zvonik, medtem ko so zidovi cerkve sami popolnoma uničeni. Veliki hotel »Boulevard« se je zrušil kakor prevrnjena hiša. Njegova zgornja nadstropja so razpadla na nekoliko strani in se prevalila v sosedne ulice. Zgradba glavne pošte je tudi hudo poškodovana. Potres je bil tako silovit, da se je zrušil veliki bukareški nebotičnik z dvanajstimi nadstropji, ki je bil zgrajen iz močnega jekla in armiranega betona. Na ulicah je razbitih tudi mnogo avtotaksijev, ki se nahajajo pod ruševinami. Pri tem se je ponesrečilo mnogo šoferjev. Stolp glavne sodnije se je porušil. Veliki dimnik strojne tovarne Pauuice se je zrušil do temelja. Potres je hudo poškodoval tudi bukareška predmestja. Male delavske hišice so popolnoma izginile s površja. O škodi, ki jo je napravil potres na deželi, ni nič točnejših poročil, ker so pretrgane vse zveze. Toda piloti, ki so poleteli do nove madžarske meje, poročajo, da se vidi veliko število porušenih hiš in celih vasi.
Nastala je strahovita panika, ko se je pričelo podzemsko bobnenje. Nekaj časa se je zdelo, da hoče zemlja porušiti vse, kar je na njej zgrajenega. Na raznih krajih je zemlja počila in so nastale globoke in široke razj>okline. Kjer so stale prej zgradbe, so sedaj same ruševine. Strašni so bili prizori, ki so se odigravali po razrušenih delih mesta. Po nekaterih ulicah segajo ruševine do prvih nadstropij. Te ulice še dolgo ne bodo sposobne za promet. Okoli ruševin se razlegajo obupni klici roditeljev in sorodnikov ponesrečenih. Spravljanje ruševin z ulic je zelo otežkočeno zaradi teme. Vse bukareške bolnišnice so polne ranjencev in umirajočih. Doslej so izvlekli izpod ruševin veliko število mrtvih. Nemške čete, ki se nahajajo v Bukarešti, so pomagale ognjegascem pri reševalnih delih.
Do zvečer se je posrečilo obnoviti železniški promet na progi Bukarešta—Constanza in Bukarešta—Giongolija. Na vseh drugih progah je promet nemogoč.
Med žrtvami v Bukarešti je tudi več nemških in italijanskih častnikov. V največji bukareštan-ski jetnišnici je pri potresu našlo smrt čez sto jjolitičnih kaznjencev.
Hud potres tudi v Bolgariji
Sofija, 10. novembra. BTA. Davi ob 3.40 so v Sofiji čutili močan potres. Zidovi na nekaterih stavbah so dobili večje razpoke, hujše tvarne škode pa potres ni prizadejal. Bil je tako silovit, da so veliki zvonovi v zvoniku cerkve Aleksandra Nevskega zvonili nekaj minut. Potres so čutili tudi po vsej Bolgariji, tako v Varni, Balčiku, Ruščuku in Lomu. V Ruščuku so zaradi potresa zazijale razpoke na številnih hišah, padli pa so na tla tudi mnogi dimniki. Ni še znano, ali je bilo v notranjosti države kaj več tvarne škode.
Zaradi hudih potresnih sunkov so igle na po-tresomerskih aparatih skočile s tira, tako da ni mogoče ugotoviti, koliko časa je potres trajal. Zdi se, da je bil ta potres v Romuniji katastrofalen. Telefonske zveze z Bukarešto so bile pretrgane.
Iz Ruščuka poročajo, da so tam po potresu mogli opazovati v smeri proti Karpatom in Romuniji močan sij, kakor da bi bilo v tej smeri nekje prišlo do ognjeniškega izbruha.
Letalska vo na proti Angliji
Bivši predsednik angleške vlade Chamberlain - umrl
London, 10. nov. o. V soboto zvečer je na svojem posestvu v Odihanu na Škotskem umrl 71 letni bivši ministrski predsednik Nevville Chamberlain, med najhujšo vojno, ki jo je doživela njegova domovina in katero si je ob znanih Dogajanjih s Hitlerjem z vsemi silami . - _ prizadeval odvrniti od Anglije in Evrope. Vendar je bil on predsednik vlade, ki je hiorala to vojno napovedati, čeprav je bil prej apostol pomirjenja in je 1. 1938. z zgodovinsko pogodbo v Miinchenu, ko je bila razdeljena Češkoslovaška, prihranil svetu vojno za leto dni.
Ko je Chamberlain spoznal, da bo do vojne prišlo, je začel s političnimi in drugimi sredstvi pripravljati Anglijo na njo. Na njegovo pobudo je Anglija prvič v zgodovini dala poroštva za meje malim državam v vzhodni Evropi. Prvič izza Crom-wella je pod njegovo vlado Anglija uvedla v mirnem času obvezno vojaško dolžnost ter zaradi nemškega vdora na Poljsko napovedala Nemčiji vojno.
Chamberlain je bil angleški ministrski predsednik od 1. 1937. do 10. maja 1940., ko je nemška vojska napadla Holandijo in Belgijo. Čisto pa se je umaknil iz vlade zaradi slabega zdravja 3. oktobra.
Štirinajsti dan vojne med Italijo in Grči,o:
Grški protinapadi pri Korci in F.'orini
Nov vrhovni poveljnik italijanske vojske v Albaniji
Nekje v Italiji, 10. nov. Stefani: 156. italijansko uradno poročilo pravi: V Epiru je sijajen napad ogledniške konjenice omogočil uničiti en so-
Govor predsednika vlade v Zaječaru
svobodni domovini moremo svobodno in dobro
f,Samo v živeti"
Zaječar, 10. nov. Danes so tu svečano odkrili spomenik narodnim mučenikom, ki so padli v timoški vstaji. Pri slavnostnem odkritju spomenika so bili navzoči tudi predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič, minister dr. Markovič, finančni minister dr. Šutej, minister dr. Krek, ministra Pantič in Beslič, zastopniki vojaških in civilnih oblasti in veliko število ljudstva.
Predsednik vlade je imel pri tej priliki govor, v katerem je dejal med drugim:
Pred skoro šestimi desetletji so vprav v tem času, v mračnih jesenskih dneh, peljali tod mimo borce za narodne pravice in narodne svoboščine, radikalne veljake, ki so bili jx>no6ni, da da,jo svoje življenje in uniro za splošno narodno.. Tem junakom je postavljen veličasten spomenik. Uresničena je njihova velika zamisel, da samo v svobodni domovini morejo svobodni državljani, ki se zavedajo svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic, graditi njeno bodočnost. Z razgaljenimi prsi stoji tu zvezanih nog ponosni kmet iz Krajine in kliče: Streljaj! Jaz umiram, toda po moji smrti bodo prišli številni nasledniki, ki se bodo borili za svobodo in za boljšo bodočnost svojega naroda. Po njihovi smrti je prišla 1883. leta po spremembi reakcionarne vlade do najbjlj zlate dobe v zgodovini našega naroda, prišla *je doba Petra Osvoboditelja, Petra Karagjorgjeviča. Tu je bila doba, ko se je duhovno, moralno in tvarno zidala naša domovina za svoje bodoče velike ci-lje.
Domovina namreč ie tisto, o čemer čutimo, da je naše, da je dobro in da je ono, kur moramo varovati.
Nasledniki junakov iz Kraljeviče, združeni z velikimi narodnimi borci iz bivše avstro-ogrske monarhije so v Nišu sprejeli veliko geslo, da meča ne bomo prej potisnili v nožnico, dokler vsi bratje Srbi, Hrvati in Slovenci ne bodo zedinjeni v skupni domovini. Vse to ie ustvarilo Jugoslavijo,* ustvarilo z voljo in upanjem, da ho res skupno ognjišče Srbov, Hrvatov in Slovencev, domovina, v kateri se bo vsak počutil kot doma, domovina, ki io bo vsakdo ljubil.
20 let je minilo, odkar smo se zedinili. Danes, v teh težkih in temnih Časih imamo duhov-
V Združenih državah je umrl senator Pitman, ki
se je zavzemal za neizprosno nastopanje proti Nemčiji in Italiji, za brezpogojno in čimvečjo pomoč Angliji, češ da je tako imenovana pomirjevalna politika v sedanjih časih zločin. Pitman je s svojo ugledno besedo podpiral vse akcije predsednika Roosevelta za pomoč An-tfliii.
no zedinjeno, složno skoro vso našo domovino, da se postavi na branik onih vzorov, za katere so se ti možje, ki počivajo tu, borili in tudi umrli. Danes v teh motnih časih, v teh težkih razmerah, je naša prva dolžnost spomniti se, kaj za našo svobodo in za našo domovino dolgujemo tem možem. Na današnji dan se zaobljubi jamo, da bomo našo neodvisnost, našo svobodo in našo domovino varovali. Le v svobodni domovini pa morejo biti zagotovljene državljanske pravice in svoboda. Samo v svobodni domovini moremo doseči boljše življenje in boljše razmere, in samo v svobodni domovini more človek ohraniti ono, kar mu na tem svetu pripada.
Zato se na današnji dan .zaobljubimo, da bomo svojo dolžnost do domovine izpolnjevali vestno in vdano, kajti ni je večje dolžnosti za državljana, kakor služiti svojemu narodu in svojim velikim narodnim vzorom!
Govor predsednika vlade so navzočni pozdravili z navdušenim in dolgolrajnim odobravanjem.
vražni top ob reki Vuvoz, do kamor so ti ogled-niški oddelki prišli. Zaplenjenega je bilo tudi nekaj drugega orožja.
Vrhovno poveljstvo nad četami v Albaniji je prevzel pomočnik šefa generalnega štaba general Sodu. (Prejšnji poveljnik je bil odpoklican.)
Atene, 10. nov. o. Atenska agencija: Grško vrhovno poveljstvo poroča, da je sovražnik izvedel samo, krajevne napade na obmorskem bojišču,
Berlin, 10. nov. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Naši letalski oddelki so nadaljevali včeraj in ponoči z napadi na London. Snoči so bili zadeti mnogoštevilni vojaški cilji. V smelih strmoglavskih poletih so naši letalci bombardirali naprave orožarn in letališč, zaradi česar so izbruhnili požari in eksplozije na več krajih. Na raznih točkah so bule' bombardirane prometne zveze, železniški promet pa je doživel ponekod motnje. Na južni obali so bile bombardirane pristaniške naprave, strojne tovarne in taborišča su-hozemske angleške vojske. Ponoči so bili izvedeni razen na London tudi napadi na Birmang-ham in Liverpool. Na več krajih so nastali požari-
London, 10. nov. Reuter. Izdano je bilo uradno poročilo, da je danes več sovražnih oddelkov izvedlo napad na londonsko področje, da so letala zagnala bombe težkega kalibra in da je bilo porušenih nekaj zgradb v središču Londona ter da je bilo tudi nekaj človeških žrtev. Sicer pa so bili danes manjši napadi na Walles in na vzhodno Anglijo.
podprte s topništvom. Ti napadi so bili odbiti. Drugi boji na različnih točkah so se končali z našim uspehom, kjer so izgubili Italijani 80 vojakov, ki so padli v naše roke.
Grška vojska je ustavila italijansko prodiranje na epirski obali. Na drugih predelih bojišča so grški oddelki prešli v protiofenzivo in na več krajih ženo sovražnika nazaj, zlasti pri Korči in pa Florini.
Vojaški krogi v Atenah pravijo, da 60 popolnoma zadovoljni z vojaškim stališčem na albansko-grškem bojišču. Nasprotno italijanskemu poročilu, v katerem Italijani trdijo, da so sestrelili 15 grških letal, sami pa so jih izgubili 8, poročajo iz Aten, da so Grki sestrelili 18 sovražnih letal, 11 od teh jih je bilo sestreljenih s protiletalskimi topovi, sami pa so izgubili 4 letala.
Vojaški krogi zatrjujejo, da je bila v Grčiji izvedena mobilizacija v popolnem redu in da ima Grčija na bojišču nad pol milijona vojakov.
Angleški uradni obračun o letalskih napadih na Nemčijo in Italijo s
V Nemčiji je bilo bombardiranih 261 mest, v Italiji 17
London, 10. nov. o. Reuter uradne poroča, da so v 14 mesecih angleška letala bombardirala 261 mest v Nemčiji in 235 mest v zasedenem ozemlju ter 17 mest v Italiji. Berlin je bil napaden v tem času 26 krat, največkrat pa je bi! obiskan Hamm, kjer je najvažnejše železniško križišče v Evropi. Napaden je bil 80 krat. Na vojaške objekte, na luke, ladjedelnice itd. je bilo 18 napadov v Nemčiji in 63 v zasedenem ozemlju Petrole jke rafinerije so bile bombardirane na 37 mestih v Nemčiji in 22 na zasedenem ozemlju, oporišča za morska letala in druga letališča na 84 mestih v Nemčiji in 115 v zasedenem ozemlju. Železniška križišča in železniška skladišča ter druge slične objekte na 87 mestih v Nemčiji in 15 v zasedenem ozemlju,
tovarne na 50 mestih v Nemčiji, kjer pride v glavnem v poštev mesto Hamburg, kjer so izvedli Angleži 53 napadov. Na Bremen je bilo izvršenih 42 napadov, na luke Boulogne, Calais, Flushing in Ostende, je bilo izvedenih 40 do 50 napadov. — Skupno je bilo napadov na luke, doke in ladjedelnice 545 na petrolejske rafinerije in skladišča pa 277. Gelsenkirchen je doživel 30 napadov. Napadov na skladišča, železniške postaje itd. je bilo 475, na tovarne 218 in na letalska oporišča 641. Po teh številkah se lahko razvidi, kaj je morala Nemčija do današnjega dne pretrpeti, ko je pričela Anglija z letalsko ofenzivo na nemško ozemlje. Od 10. maja, ko so se pričeli najmočnejši napadi, je angleško letalstvo izgubilo 211 letal pri napadih.
Uradni obisk rdečega zunanjega ministra v Berlinu
Pomeni naj: okrepitev zvez med Nemčijo in boljševiško Rusijo, demonstracijo proti Ameriki in pripravo skupnih načrtov glede Turčije
Moskva, 10. novembra, o. Reuter poroča: Predsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov je danes ob 18.50 po moskovskem času s posebnim vlakom odpotoval iz Moskve v Berlin, kamor bo dospel v torek. V njegovem spremstvu je 32 oseb, med njimi: rudarski minister Tevosijan, pomočnik zunaujega ministra Dekanozov, pomočnik notranjega ministra Merkulov, pomočnik trgovinskega ministra Krutikov, pomočnika ministra za letalsko industrijo Balandin in Jakovljev, načelnik oddelka za Srednjo Evropo v sovjetskem zunanjem ministrstvu Pavlov, načelnik tiskovnega oddelka Kulganov in drugi. Številno spremstvo raznih strokovnjakov kaže, da bodo pri Molotovem obisku v Berlinu razpravljali važne politične in vojaške zadeve
Moskvn, 10. nov. Tass: Na povabilo nemške vlade ter da vrne obisk, ki ca ie lani naredil v
Moskvi nemški zunanji minister v. Ribbentrop, bo predsednik zveze sovjetskih ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov v kratkem obiskal Berlin, da stopi v osebni stik z nemškimi državniki in nadaljuje z razgovori v okviru sedanjih prijateljskih od-nošajev med obema državama.
Berlin, 10. nov. DNB. Obisk Molotova v Berlinu dobi posebno v tem trenutku poseben pomen, ker prihaja po sestankih, ki jih je Hitler imel z Mussolinijem, maršalom Petainom in generalom Francom. Cilj vseh teh razgovorov, ki jih je imel vodja rajha, je bil, da se najde podlaga za sporazum glede preureditve nove Evrope brez an-gleškega vpliva. Obisk Molotova v Berlinu mora biti znamenje, da je s temi razgovori sklenjen krog, da je v okviru evropskega kontinenta prišlo do načelnega sporazuma med poediuimi silami.
Istočasno ima ta obisk tudi demonstrativni značaj proti Združenim državam, zlasti po zopetni pomoči Združenih držav, ki jo bodo Angliji nudile. Obisk Molotova v nobenem primeru ne pomeni, da s tem Moskva opušča svoje dosedanje nevtralno stališče, ki ga je tolikokrat naglašala, ampak prej to, da demonstrativno poudari nemško-sovjetsko sodelovanje.
Moskva, 10. novembra. DNB- Novica, da bo Molotov v torek odpotoval v Berlin, je vzbudila v sovjetski javnosti globok vtis, ker se bo zdaj prvič zgodilo, da bo predsednik sovjetske vlade in zunanji minister odšel na uradni obisk v tujino. Poudarjajo, da je to novo potrdilo sovjetsko-nem-škega političnega sodelovanja ter pripominjajo, da so s tem uničeni vsi poskusi, da bi se s spletkami in raznimi drugimi poskusi kalili nemško-sovjetski prijateljski odnošaii
£t©v. 258.
»Cigani« -- ali v Drami se je že začel predpust
Ljubljana, v novembru.
V naši Drami je v zadnjem času začelo škripati tako, da nas kar boli spomin na vse tisto, ,<ar smo si obetali za letošnjo sezono ob tako obe-ajočem začetku. Letos se je občinstvo bolj kot Adaj koli prej odzvalo vabilu uprave 'm obisk v ,iaših gledališčih je tak, da bi bilo vse to še bolj .azveseljivo, če bi tudi spored del na odru pre-
eval tak zagon in takšno veselje. Toda dozdeva -e nam, da se prav hudo zavira in da ne gre delo >rav nič od rok. Tako smo pred kratkim dobili na ,iaš oder šibko komedijo »Skrivalnice«, nato smo e vsi spoštljivo poklonili Funtkovemu spominu in johvalili njegovo »Tekmo«. Sedaj pa smo dobili na >der še Milčinskega veseloigro »Cigane« in hvala iSogu lahko vsaj nekoliko zadihali — iz arhiva so potegnili delo, ki vsaj ni dolgočasno.
V tem času prihaja redno na spored delo lažjega značaja. Namesto da bi posegali po tujih veseloigrah, je prav, da je prišlo na oder zdravo n živahno delo dobrega in razsipnega slovenskega Humorista. Dasi so motivi že precej zastareli in jbrabljeni, bo to delo vsaj v tem času prav spo--obno, da bo polnilo dvorano našega osrednjega gledališča. Kdor se po hierarhiji svojih let in službenih časteh še spominja obrazov in postav iz te komedije, se bo hitro znašel v blagoslovu tega :dravega humorja, mlajši rod pa bo tudi z zanimanjem gledal, kako so se obnašali uradni ljudje
tedaj, ko se je pisalo leto 1900 po Kr. Mogoče bo ta rod opazil, da smo bili pred štiridesetimi leti v humorju že kulturnejši kot pa v današnjih časih; tedaj nismo toliko gledali čez meje, slikali in krohotali smo se že nad samimi seboj.
Prva uprizoritev v našem gledališču je šla gladko in je tokrat režiser imel zelo srečno roko pri vodstvu igre. To ni bilo lahko, ker se čez oder razpodi skoraj ves ansambel. Nekateri prizori so bili odlično podani, kadar pa bi poplava dogodkov grozila, da se tok igre razblini, pa se je gibanje na odru tako lepo usmerjalo, da je tako podana režija gotovo mnogo pripomogla veseloigri do lepega uspeha. Če se pri ponovitvah ohrani isti zagon in si igralci ohranijo isti srečen ton v podajanju besedila, ni izključeno, da bo v teh tednih delo lahko še često polnilo gledališče in se uveljavilo zlasti kot ljudska igra. Delo se bo znalo ohraniti tja v tedne predpusta in bo svoj namen gotovo tudi izpolnilo.
Igra je bila dobra in dobro podana v celoti. V posameznostih pa so izvrstne osebe postavili na oder zlasti Daneš — na njegovi izvrstni igri sloni ves uspeh veseloigre — Cesar, Lipah, odličen pa je bil tudi Presetnik kot sodni nadzornik. V celoti ie ves ansambel zaigral delo z veseljem in zagonom. Zdi se nam, da je izborno vigran in da si lahko želi lepših in večjih nalog, kot pa se mu zastavljajo že nekaj tednov.
Protituberkulozna liga v Kranju
Slaba udeležba na liginem občnem zboru je pokazala, da Kranjčani ie niso posvetili dovolj pozornosti boju proti ietiki
Preskrbovalni uradi v mestnih občinah in industrijskih podjetjih s 50 ali več uslužbenci
Belgrad. 10. novembra, j. Vlada je podpisala 11 včeraj objavila besedilo uredbe, s katero se ustanavljajo občinski preskrbovalni uradi v večjih občinah in industrijskih podjetjih. Po določilih te uredbe bodo morale od slovenskih občin v desetih ineh urediti te nove preskrbovalne urade sledeče: Ljubljana, Kranj, Maribor, Trbovlje, Celje, Škofja l oka in Jesenice. Ostale občine ne morajo, pač pa ?mejo ustanoviti podobne urade po navodilih te uredbe, oziroma sme ban ustanovitev preskrbovalnih uradov raztegniti tudi na druge občine.
Naloga preskrbovalnih uradov je v tem, da bodo organizirali pravilno in nemoteno preskrbo prebivalstva z najpotrebnejšo hrano in kurivom, vsak urad v svojem področju. Preskrbovalni uradi 'odo kupovali, vskladiščevali in prodajali živila n kurivo po trgovcih, po zadrugah in po svojih astnih prodajalnah. Ti uradi smejo ustanoviti tudi iudske kuhinje. Ce bi katerega predmeta zmanjkovalo, smejo uradi uvesti enakomerno razdelitev potrebščin, s katerimi razpolagajo. Ti uradi so ■amostojne poslovne ustanove tistih občin in imajo =vojo upravo, ki obstoji i? predsednika — ki je 'merom župan — in treh do šestih članov. Pred-ednikovega namestnika določi mestni svet oziroma občinski odbor iz svojih vrst. V odboru bodo za-topani tudi predstavniki potrošnikov. Prizadete ibčine bodo same izdale potrebna navodila za se-tavo, poslovanje in nadzorstvo nad poslovanjem ireskrbovalnih uradov. Nadzorstvo nad preskrbo-alnimi uradi v mestih ima ban, v drugih krajih pa lrvostopna upravna oblast.
Finančno poslovanje uradov je popolnoma ne-ulvisno od poslovanja občin ali od finančnih predpisov, ki veljajo za poslovanje občin. Preskrbovalni -Jas^radi bodo vodili poslovne knjige. Denarna sredstva bo dala uradu na razpolago občina; če bi pa ->a ne imela sredstev, pa bo dobila posojilo od ravnateljstva za prehrano. Ta izposojena sredstva pa preskrbovalni urad ne bo smel porabiti za nobene Iruge namene, kakor so določeni. Občine pa lahko kot jamstvo za dobljeno posojilo zastavijo brez redhodnega dovoljenja notranjega ali finančnega linistrstva svoje dohodke ali davke, v kolikor so 'rosti.-
Preskrbovalni uradi bodo smeli prodajati blago >o nabavni eeni, prištevši režijske stroške. Smejo r»a tudi priračunati največ 1% kot prispevek za -ezervni sklad, iz katerega bi se pokrile morebitne poslovne izgube. Osebje za te preskrbovalne urade bodo dale občine iz vrst svojega uslužbenstva, sme-o pa najeti tudi druge uslužbence proti nagradi. Uprava vodi posle po svojem poslovodji. _Ce dobi preskrbovalni urad posojilo od ravnateljstva za
prehrano, ima ravnateljstvo neomejeno pravico nadzorstva in vpogleda v poslovanje urada. Člani uprave in osebja v preskrbovalnem uradu so za svoje delo odgovorni kakor javni uslužbenci. Vsa gospodarska podjetja, ki zaposlujejo več kot 50 oseb, morajo prav tako v 10 dneh ustanoviti svoj preskrbovalni urad, ki bo skrbel za živila in kurivo tovarniških delavcev in nameščencev. Obratni kapital bo dalo podjetje. Dvoje ali vež podjetij v istem kraju smeta ustanoviti sporazumno en sam preskrbovalni urad, če to odobri prvostopna upravna oblast. V takih industrijskih preskrbovalnih uradih bo podpredsednik uprave oseba, ki jo bo določila uprava tovarne iz vrst obratnih zaupnikov, dva do štirje člani pa bodo iz vrst delavcev, odnosno nameščencev, ki jih izbere predsednik. Če pa pri zasebnih podjetjih nabavljalne zadruge že obstojajo, se ta podjetja niso dolžna preosnovati po dolčilih te uredbe.
V primeru, če bi občine (ki so to dolžne) ne ustanovile svojih preskrbovalnih uradov, bo pristojna drugostopna oblast na predlog ravnateljstva za prehrano postavila komisarja, ki bo urad ustanovil in vodil, plačevala pa ga bo občina. Prav tako lahko drugostopna oblast postavi komisarja v industrijska podjetja, ki bi ne ustanovila svojih preskrbovalnih uradov. Ta komisar bo imel isto nalog, kakor v prej omenjenem primeru. Občinski preskrbovalni uradi lahko odrečejo dobavljanje živil in kuriva tistim osebam, za katere se ugotovi, da so s temi živili špekulirale in potrebščine ku-pičile.
Kranj,. 9. nov.
Včeraj je bil redni letni občni zbor Proti-tuberkulozne lige v Kranju na gimnaziji in ga je vodil njen predsednik g. dr. Bežek Josip. Navzočna sta bila tudi zastopnik zadržanega okrajnega glavarja dr. Vidic in okrajni pod-načelnik g. Lojk.
Kljub tem, da šteje krajevna liga preko 500 članov, je bila udeležba na občnem zboru tako malenkostna, da je za Kranj prava sramota. Vsekakor to kaže, da še ne znamo ceniti pomena protituberkuloznega dela in da se ne zavedamo, da je ravno jetika tista^ morilka, ki izpodjeda in uničuje korenine našega naroda. Želeli bi, da bi se javnost nekoliko bolj začela zanimati za tako ustanovo, kot je protituberkulozna liga in znala ceniti pomen njenega velikega in nesebičnega dela.
Iz obširnega predsednikovega poročila posnemamo: Liga vzdržu je lastni proti jetični dispanzer, ki ga sedaj vodi dr. Grujič mesto šefa zdravilišča Golnik dr. Neubauerja. Jasno je, da je vzdrževanje take ustanove silno draga stvar, kar vidimo iz števila bolnikov. Število obiskov v 1 1939. je n. pr. znašalo 3067, kar pomeni, da je bil pregledan vsak deseti Kranjčan. Liga nudi tudi pomoč bolnikom, nekaterim daje stalne mesečne podpore v živilih, obenem pa sestra obiskuje domove. Ni čudno, če znaša vsakoletni proračun lige preko 70.000 dinarjev. Vzdržuje se liga iz članarine, ki znaša letno za vsakega člana 12 din, iz prispevka kranjske industrije, in nabiralne akcije protituberkuloznega tedna, OUZD in občine, med katerimi je najlepše zastopana kranjska mestna občina, ki da na leto 10.000 din za ligo.
Obširnemu predsednikovemu poročilu je sledilo še poročilo vodje dispanzerja dr. Grujiču, nato tajnika in končno blagajnika. Raz-rešnici so sledile kot naslednja točka dnevnega reda volitve, pri katerih ie bil izvoljen ves stari odbor s predsednikom dr. Bežkom na čelu.
Sklepi Protiluberkulozne zveze
Protituberkulozna zveza v Ljubljani je na seji upravnega odbora dne 23. oktobra sprejela naslednje sklepe:
1. Problem o tuberkulozi na vasi. V tem oatru naj bi se razširila aktivnost dispanzerjev v vaseh. Zate je PZ sklenila prirediti tečaje za zdravnike. Razen tega je odobren sklep, da 6e vpeljejo sestanki učiteljev, ki bi na podlagi strokovnih Teferatov pri teh se6tankih uspešno pripomogli k propagandi in svoje delo na socialnem polju še bolj poglobili. — Protituberkulozna zveza bo poživila svoje delovanje v zimskem času s propagandnimi predavanji, razpečavanjem razglednic, brošur itd.
2. Odbor je nadalje sklenil nabavo božičnih razglednic dveh vret, in sicer vsako vrsto po 7000 komadov.
3. Odbor 6i je osvojil pravilnik o skladu za socialno pomoč revnim jetičnim bolnikom in je sklenil,
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Vesti 11. novembra
•ri angleškem nočnem napada na Miinchen v petek zvečer je sodelovalo toliko letal, kakor še nikdar ne. Angleški napad na to nemško mesto ni imel vojaškega cilja, ampak naj bi bil motil slovesnosti ob proslavi obletnice prve narochiosocialisfične revolucije. V njem vidijo Nemci napad na življenje svojega voditelja, toda ta napad se ni posrečil, pravi nemški tisk danes.
Vngleško pomorsko poveljstvo sporoča, da je jx>d-mornica št. 849 izgubljena.
V treh letih vojne so Japonci na Kitajskem izgubili
v bojih čez milijon mož, poroča ameriška agencija »United Press«.
'a obisk sovjetskega zunanjega ministra v Berlinu so protiletalsko obrambo v nemški prestolnici podvojili, da bi preprečili vse angleške napade med Molotovem bivanjem v Berlinu, poroča agencija Reuter iz Ziiricha.
V soboto so bile v Miincbenu na grobovih prvih
padlih narodnih socialistov velike slovesnosti, pri katerih je kanclerja Hitlerja zastopal njegov namestnik Hess.
r)an zahvale božji Previdnosti, da je Ameriko obvarovala vojne in dan molitev za ohranitev miru bodo praznovali v Združenih državah 23. novembra. Tako je določil predsednik Roosevelt.
eliko tekmo v rugbyju (neke vrste igra z žogo) so imeli sredi Londona v soboto popoldne, brez ozira na nemške letalske napade. Tekmi je prisostvovalo 40.000 ljudi, kar dokazuje izredno športno zanimanje in hladnokrvnost angleškega naroda.
ladar Transjordanije, emir Abdulah, se je dalje časa mudil v Egiptu, kjer si je ogledal angleške vojaške postojanke in se udeležil tudi velikih vojaških vaj v puščavi. Abdulah je imel več posvetov z angleškim vojnim ministrom Fdenom in angleškim vrhovnim poveljnikom Wawelom,
aneoska vlada zavrača ameriške vesti o tem, da bi mislil podpredsednik vlade v kratkem letovati v Rim na važna pogajanja z italijansko vlado.
ojno v Grčiji bi na korist Orčije odločila lahko samo vstaja v Albaniji, piše turški list »Jeni Sabah«, toda ta želja turškega lista se ne bo uresničila, pravi neko poročilo agencije Stefani.
redsednik Roosevelt ima namen prilastiti si diktatorsko oblast. Najprej bo omejil tiskovno svobodo, potem pa izdal še druge uredbe o odpravi sedaniih ameriških svoboščin, poroča agencija DNB.
Kaj malo časa smo uživali blagodejno sonce, Sicer je kazalo, kajti noč je bila jasna, da bo nedelja vsaj takšna kakor je bila sobota, pa temu ni bilo tako. Jutro je bilo megleno, pusto in precej mrzlo. Prijatelji hribov so ostali doma, kaj pa naj bi tudi na višinah, ko pa niso imeli nobenega razgleda. Oblaki se tudi čez dan niso dvignili in tako je bila današnja nedelja res pusta. In prav zaradi vremena so bila gledališča, kinematografi in druge prireditve zelo obiskane. Tudi velike konjske dirke na igrišču Hermesa so bile deležne obiska, ki ga zlepa ne doživi kakšna prireditev. Dirke so bile zelo zanimive in so prav gotovo pridobile precej novih prijateljev tega športa.
V ostalem pa je bila današnja nedelja ena takih, kakršnih bo v jeseni še precej.
Nepotrebna hitrost
Kakor je vsem Ljubljančanom znano, zidajo palačo Pate že neznansko dolgo. Res, da so imeli graditelji pri delu nekatere zapreke pri dobavljanju materiala. Nikakor pa n« moremo razumeti, zakaj so kar naenkrat začeli s tako naglico, da še v nedeljo ne morejo počivati. To nedeljo namreč so delali, da je bilo videti, kakor da bi morala biti palača dodelana v najkrajšem času. Ako so delali do sedaj a tako [sočasnostjo, potem je tudi povsem odveč, da še na Gospodov dan premetavajo opeko in drug stavbni material. Torej, dajmo vsakomur, kar mu gre. En dan v tednu je namenjen počitku in v druge višje namene, ne pa težaškemu poslu. V drugo več uvidevnosti!
»Na] živi bruc major...«
V soboto zvečer je bilo po Ljubljani kaj živahno. Po ulicah je bilo kakor na semanji dan. Po Wolfovi ulici so ob tej uri prišli študentje, ki jih je bilo okoli sto. Bili so to »bruci« ljubljanske medicinske fakultete. Trije harmonikarji na čelu dolge kolone so krepko pritiskali na mehove. Za njimi so šli trije po trije drug za drugim fantje in dekleta. V sredi številnih dijakov sta konjiča vozila kočijo, v kateri je bila »častitljiva« komisija, ki je imela še ta večer nalogo sprejeti »bruce« v svoje društvo. Za kočijo je zopet šla skupina študentov. Vsi so imeli v rokah goreče plamenice. Med zvoki harmonik so prepevali znano študentovsko himno: »Naj živi bruc major...« Ko so jo primahali na Marijin trg, so začeli krožiti okoli prometnega otoka. Še stražnik je moral zapustiti svoje službeno mesto in se jim za kratek čas umakniti. Kake trikrat so šli naokrog med petjem in vriskanjem. Takoj se je zbralo na trgu številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo vsej ceremoniji okoli otoka. Nato so jo pa živahni študentje mahnili po Prešernovi ulici proti Aleksandrovi cesti, ki so jo premerili gor in dol, nato pa krenili proti kavarni »Evropi«, kjer so jih čakali trije vozovi cestne železnice, ki so jih odpeljali med petjem proti gostilni »Martinc« v Zgornjo šiško. Tu je namreč zasedala izpitna komisija, kakor nam je znano, precej pozno v noč. Sprejemne izpite so »bruci« uspešno prestali in se pridružili tako svojim tovarišem — starim bajtam.
Zmaga katoliških akademikov na pravni fakulteti
V ntrtek popoldne je bil občni zbor Društva slušateljev pravne fakultete v veliki zbornični dvorani. Ponovno je bil izvoljen za predsednika društva že lanski predsednik Vil/an.
Društvo je plodovito delovalo za svoj pro I speh. Ugodno je bilo sprejeto dejstvo, da je med
meceni društva tudi dr. Anton Korošec, ki ie dal društvu že znatno podporo. Tudi odvetniška zbornica ie izdatno podprla naše študente. — Odbor je dobil razrešnico s pohvalo, kar je občni zbor soglasno sprejel.
Živahna debata se je razvila pri vprašanju univerzitetne avtonomije. Z zgledi je bilo dokazano, da so vprav komunistični akademiki tisti, ki izpodjedajo korenino univerzitetni avtonomiji. Poudarjeno je bilo, da ti akademiki zlorabljajo akademsko svobodo v svoje razdiralne in protidržavne namene.
Spontano so narodno zavedni akademiki obsojali zlorabljanje akademskih privilegijev za razdiralno delo komunističnih akademikov na univerzi. Prebrana je bila posebna resolucija katoliških akademikov, ki zahteva odločno bor bo proti zlorabi avtonomije. Borili pa se bodo tudi proti oni peščici komunističnih izdajalcev, ki po belgrajskein zgledu terorizira ostale akademike in onemogoča resno učenje. Resolucija je bila sprejeta z ogromno večino.
V soboto dopoldne so bile pod predsedstvom dr. Tomšiča in ob navzočnosti zastopnikov vloženih list volitve, pri katerih so katoliški akademiki dosegli sijajno zmago. Nosilec liste ie bil cand. iur. Fr. Mihelčič.
Slovenska lista katoliških akademikov je pri volitvah dobila 168 glasov (61%), lista Jugo slavije 70 glasov (25%), lista marksistov pa le 38 glasov (14%). Ce primerjamo uspehe letošnjih volitev, vidimo, da so katoliški akademiki prepričevalno zmagali, dočim so marksisti padli za 25 glasov. Jugoslavija« pa je nazadovala kar za 50 glasov
Izid nepobitno dokazuje, da so slovenski katoliški akademiki na ljubljanski pravni fakul teti daleč najbolj močna in vodilna skupina.
da votira za socialne sklade pri protituberkuloznih dispanzerjih 50.000 din.
4. Sprejet je bil tudi sklep glede razpisa nagrad za higienska stanovanja.	.
5. Končno je odbor določil V6oto 10.000 din, k* naj 6e razdeli med najpotrebnejše šolske kuhinje v naši banovini.
Ko to objavljamo, se obračamo na našo javnost z živo in nujno prošnjo, da te naše akcije vsestransko in učinkovito podpre tako v moralnem kakor tudi materialnem oziru, kar bi zagotovilo zadovoljiv uspeh našemu prizadevanju.
Plombiranje odjavljenih ih pokvarjenih radijskih aparatov
Ljubljana, 10. nov. Vsi lastniki oziroma Pf>' sestniki odjavljenih ali neuporabljenih radijskih sprejemnih aparatov morajo do 15. decembra t 1-dati te aparate na pristojnih poštah plombirati (zapečatiti). Plombiranje se mora izvršiti na način, ki bo onemogočal nadaljnjo uporabo radijskih aparatov brez vednosti pristojnega poštnega urada.
Vse radijske sprejemne aparate, uporabne in neuporabne (defektne), ki do 15. decembra 1940 ne bodo bodisi prijavljeni bodisi plombirani (japeča-teni), bo po tem roku pošta smatrala, kakor da so brezpravno instalirani.
Pošta bo v smislu £1. 8 pravilnika o radijskih aparatih vse take aparate zaplenila, lastnike (po-sestnike) pa kaznovala s triletnim zneskom naroc-nine za uporabo sprejemnih radijskih aparatov.
Prav tako bo pošta ravnala proti vsem lastnikom (posestnikom) plombiranih oziroma zapečatenih radijskih aparatov, ki bi brez vednosti pošte odstranili ali poskušali odstraniti plombo (pečat).
Plombiranje radijskih aparatov se bo izvršilo brezplačno. O vseh podrobnostih plombiranja dobe prizadeti podrobna pojasnila pri pristojnih poštnih uradih oziroma pismonošah. — Ravnatelj pošte in telegrafa.
Cesta Ježica-Domžale od 11. novembra dalje zapita 1
Kraljevska banska uprava sporoča: Med gradnjo državne ceste št. 50 v odseku Ježice—Domžale se bo ta odsek ceste za vsak promet zaprl od dne 11. novembra dalje do preklica. Promet se bo vriil od tega dne dalje v smeri proti Mariboru in obratno po teh-le cestah:
1. Za promet do teže 4 tone smer Ljubljana— Sneberje—most čez Savo pri Sv. Jakobu—Dragomelj—Domžale, kjer se priključi na državno cesto štev. 50.
2. Za težak promet pa v smeri iz Ljubljane proti Št. Vidu po drž. cesti št. 2 iz Št. Vida po banovinskih cestah v smeri na most čez Savo v Tacnu—Šmartno pod Šmarno goro—Vodice—Moste—Mengeš—Jarše—Domžale, kjer se priključi na državno cesto Ljubljana—Maribor. Na vseh važnejših križiščih bodo postavljeni vidni znaki, ki bodo označevali smer, in sicer z belo puščico na modrem polju z označbo smeri Domžale—Celje, odnosno v obratni smeri z označbo Ljubljana. Za lokalni promet v smeri Ljubljana—Maribor je tudi mogoča smer Ježice—most čez Savo v Črnučah, odto(| jjroti Šmartnem pod šmarno goro, kjer se priključi na prejšnjo smer. Vendar se javnost opozarja, da cesta Črnuče—Šmartno ni sposobna niti za močnejši dvosmerni promet, niti ne ustreza nosilnosti mostu v Sp. Gameljnah potrebam za težki tovorni promet. — Po poblastilu bana, načelnik tehničnega oddelka.
Dremljev „Prešem”
Ljubljana, 11. novembra.
»Akademska založba« je svoječasno izdala mi' niaturno izdajo Prešernovih poezij, ki je bila kaj kmalu razprodana.
Nič čudnega ni, da so tudi naši likovni umetniki poskušali prikazati obraz nesmrtnika Prešerna. V koliko odgovarja Prešernova podoba tega ali onega umetnika resničnemu obrazu pesnika-klasika, ne moremo soditi, ker v Prešernovi zapuščini ne najdemo niti ene pesnikove podobe. Vsi likovni umetniki so se pri upodabljanju Prts-šerna držali Goldschmiedovega portreta- Tako tudi naš kipar-medaljer Stane Dremelj
V »Salonu Kos«, v prehodu nebotičnika, razstavlja namreč S. Dremelj plaketo dr F. Prešerna. Plaketa je izdelana kot broša-	F Presf!
na je napravljen iz slonove kosti Obdaja tfa zlat lovorjev venec. (Zlatarska dela je opravil zlatar
Milan Košak.) ......	..	,	,. ,
Prešernovi plaketi, ki počiva na rderi drape-riji, drugujeta Primož Trubar in Ivan Cankar, Tudi ti dve plaketi sta izdelani v slonovi kosti.
Navedene plakete, kakor tudi ostal, najnovejše umetnine (R. Jakopičev »Sejaiec», F Pavlo^j' čevi »Motivi z Dolenjskega, »Cameljnovo« in korena«,, I. Vavpotičeva »Podgorica« in » Rožni.
F. Smerdujeve »Figurine«) bodo razstavljene sp>n0 nekaj dni, pa priporočamo cenj občinstvu, naj ne zamudi prilike, da si jih ogleda
V Skoplju po bombardiranju Bitolja
Vse je bilo složno in pelo bojne pesmi
Balgrad, 10. nov. j. Strašna vest o bombardiranju Bitolja po letalih neznane narodnosti je kot blisk preletela vse južnosrbske kraje, posebno pa se je ljudstva v Skoplju lotilo ogorčenje, Belgraj-ska »Politika« prinaša v svoji nedeljski številki pestro in zelo zanimivo poročilo o odmevu bitolj-skega dogodka, ki ga v odlomkih dobesedno prinašamo. Sprva so se poročila o bombardiranju vrstila drugo za drugim, vsako pa je bilo strahot-nejše od	prejšnjega. V hipu so si	bili ljudje	edini,
pa najsi	so bili Slovenci, Hrvati	ali Srbi,	ali	pa
katere koli vere. V hipu jih je prevzela zavest o resnosti položaja in ni ga bilo več razloga, ki bi vseh teh	ljudi ne povezal v eno	skupnost,	v	ljubezni do	domovine. Poročilo pravi nato:
»Vsi Skopljanci so zvečer hiteli na domove ali pa v javne lokale, kjer so imeli radijske aparate. Ze po sedmih zvečer so bile vse mestne ulice skoraj prazne. Mnogi lokali, gostilne in lokali z godbami so zaprli svoja vrata mnogo pred običajnim časom. Godbe so onemele v znak pietete do bi-toljskih žrtev. Toda okrog radijskih aparatov, po hišah in y redkih restavracijah, ki so imele radijske aparate, so čakali tisoči Skopljancev na poročila belgrajske radijske postaje Toda na ta poročila so morali čakati precej dolgo Med tem pa je ljudstvo z nestrpnostjo poslušalo prigodni program, ki ga je ta večer dajala belgraj«ka radijska postaja. Pri prvih zvokih četniške himne »Pripravite se, pripravite ...« pa je ljudstvo kakor na neviden ukaz dajalo izraza svojemu notranjemu za-
nosu, polnem nacionalizma in priyi'“’'i0" žrtve. Začelo je ponavljati zvoke Pe*af‘.,m Pe“Jla' nosne in bojevite besede himne srbskih četnikov. Prav tako se je to ponovilo potem prt himnah Lepa naša domovina in Naprej zastava slave Slučajni in stalni gostje javnih lokalov m zasebni h stanovanj, ki so čakali na razjasnitev pohttaja, Srbi, Hrvati in Slovenci, pravoslavni, katoličani in muslimani, so složno in skupno peli. V zbor so strnil« svoje glasove, da so pripravnem jutr, pomešati se med seboj pod skupno zastavo slave in dati svojo kri za svobodo in obrambo domovine. To so bil morda najbolj ganljivi in naibolj zgovorni zgledJ našega narodnega edmstva, ki ga je bilo ta večer v vsem Skoplju mogoče videti. Neke vrste bojnf razpoloženje je prevzelo vse ljudstvp ob zvok® teh simboličnih himen, kakor nekoč v dneh nase slave.«
List poroča nato, da so vsi z zadovoljstvom sprejeli uradno sporočilo vlade, posebno pa so ji® bile všeč odločne in moške besed* komunikeja-Naslednjega dne pa je ljudstvo s hvaležnimi očmi spremljalo številna lovska in bombna letala, k* letela nad mestom in drugimi južnosrbskimi kra|i in vlivala ljudem zaupanje v našo oboroženo si o in v bojni duh naše vojske. Ljudstvo je odlo no stališče vlade odobrilo in potrdilo svojo voljo miru, katerega si je naša država že odkupii a mnogimi legitinmini koristmi, katere je Jf vo , da bi mogla ohraniti svojo nevtralnost. <-> °P bilo 5. t. m. ponoči prvikrat zatemnjen«*
tu in tam
Bombardiranje Bitolja po bombnikih neznane pripadnosti je zlasti v Srbiji povzročilo veliko ne-voljo in obenem sočustvovanje do nedolžnih žrtev, ki so ali utrpele veliko škodo ali pa izgubile življenje. Belgraiski dnevnik »Politika« je začel zbirati prostovoljne prispevke za nesrečnike in je v treh dneh že nabral čez pol milijona dinarjev. Poleg tega se je tudi več srbskih občin priglasilo in darovalo za Bitoljčane večje denarne zneske. Oglasile pa so se tudi razne patriotične organizacije in zbrale med svojimi pristaši visoke denarne podpore. Kolikor je uradna komisija doslej ugotovila, znaša škoda po bombardiranju nad pet milijonov dinarjev.
V veljavo je stopila uredba vlade, da se omejuje zanaprej potrošnja določenih predmetov v prodaji. Uredba je bila potrebna zavoljo tega, ker so se ljudje iz neutemeljene zaskrbljenosti čezmerno zalagali z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami in so tako sami sopovzročali pomanjkanje tega blaga na trgu. So namreč nekateri predmeti, katerih naša država nima v takih količinah, da bi jih mogla ob vsakem trenutku in v sleherni količini vreči na trg. Zato bo trgovinski minister v kratkem izdal pravilnik in točno določil, katero blago bo treba pri prodaji omejiti, da se bo naš trg normaliziral in da se bo s tem omejila draginja. Urejeno bo tako, da bo trgovec dajal svojim odjemalcem le tiste količine blaga, kakor jih je dajal 1. septembra lani. Trgovci pa bodo dobivali blago od prodajnih central spet v istih količinah, kakor so ga dobivali pred lanskim 1. septembrom. Trgovci pa ne bodo smeli prodaje določenih predmetov vezali na prodajo drugih predmetov. Uredba določa stroge kazni za tiste, ki bi se ne držali določil uredb.
Uredbo o ustanovah za preskrbovanje je predpisala vlada. Uredba določa, da morajo vse mestne občine ustanoviti svoje prodajne in preskrbovalne zavode, prav tako pa jih bodo morala imeti tudi vsa podjetja, ki imajo več kot 50 delavcev ali nameščencev. Nove ustanove nimajo namena zamenjati dosedanje zadruge in podobno, pač pa izboljšati m izpopolniti dosedanji način preskrbe Prebivalstva s hrano. Tako na primer delavstvo v obratih z lastnim preskrbovalnim uradom ne bo prisiljeno kupovati blaga v tovarni. V vseh preskrbovalnih zavodih bodo imeli nameščenci in delavci svoje predstavnike, da bo delo in poslovanje teklo v redu.
Banska oblast v Zagrebu je pristojna tudi za vse posle socialnega zavarovanja, v kolikor se nanašajo na socialno zavarovanje na ozemlju banovine Hrvatske. Tako je razsodilo nedavno upravno sodišče v Zagrebu na tožbo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki se je branil dovoliti banski oblasti pravico soodločanja v stvareh socialnega zavarovanja. Upravno sodišče je reklo, da spadajo pod socialno ministrstvo le splošna načela delavskega prava in zavarovanja, vse ostalo s področja banovine pa pod bansko oblast v Zagrebu. Ta odločba upravnega sodišča bo vsekakor precej zmešala štrene centralistom v Osrednjem uradu, ki se trmasto otepajo vsakega poseganja samoupravnih oblasti v svoje delo in se otepajo tudi vseh predlogov za razmejitev in razdelitev pristojnosti Osrednjega urada.
Vsaka uredba hrvaškega bana za izboljšanje socialnega položaja delavcev in nameščencev v vseh strokah je naletela na nasprotovanje delodajalcev, posebno pa v gostinski stroki, kjer se je stara praksa izrabljanja nameščencev neovirano nadaljevala. Zaradi tega je banska oblast sporočila zastopnikom delodajalcev, da bo uvedla v kratkem posebno socialno policijo, ki bo imela le to nalogo, da bo točno pazila, da se bodo delodajalci, kakor tudi delojemalci držali zakonskih določil in da se bo tako preprečilo zlorabljanje na eni, kakor tudi na drugi strani.
Pocenitev jedilnega olja napovedujejo belgraj-ski časopisi. Kot razlog za to navajajo pritožbe konzumentov, ki vsi pravijo, da je sedanja določena cena 26 dinarjev za liter previsoka in da je enaka ceni svinjske masti, dočim je bilo doslej v navadi, da je bilo olje za 5 do 6 dinarjev ceneje kakor mast. Vlada je sklicala zato sestanek vseh prizadetih činilcev in bo z njimi uredila veno olju tako, da se bo znižala.
Tudi pri preurejanju splitskega gledališča so poklicali na pomoč strokovnjake iz Nemčije.
Dosti časa je bilo treba za to preureditev in ga bo nekaj še. V notranjščini so dela že skoraj čisto končana. Poskrbeli so med' drugim tudi za centralno kurjavo, ter za sodoben, premikajoči se oder. Potreimo aparaturo so naročili v Nemčiji, ki pa doz-daj se ni prispela in jo vneti obiskovalci splitskega gledališča nestrpno pričakujejo. Je pač v tem oziru zamuda spričo sedanje vojne in vsega, kar je z njo v zvezi. Da pa bo omenjena oderska aparatura kmalu v Splitu, bi se morda dalo sklepati iz tega, da so tja prispeli že strokovnjaki iz Nemčije, ki bodo uredili sodobni splitski gledališki oder ter potrebno r izsvet!javo.
Draguljarja Andreja Sonneberga so okradli
v Petrovgradu roparji in mu izpraznili velik del zalog zlatnine, srebrnine in draguljev. Mož ima za 300.000 din škode. Vlomilci so zgodaj zjutraj prišli v trgovino skozi strop. Morali so biti dobri strokovnjaki, ker so pokradli samo take predmete, ki so res vredni in jih je posamično lahko prodajati.
200 albumov ta otroke jugoslovanskih izseljencev v Amerik] sta sklenili narediti belgraj-sko društvo za zaščito slepih deklet in belgrajsko žensko društvo. Albume bosta izdelali čisto na svoje stroške, v njih p„ bodo slike naših narodnih noš iz vse države, popisi naših narodnih običajev in plesov ter vslike naših naravnih krasot in mest. V Ameriki živi dosti takšnih naših otrok, ki so se rodili tam in še niso imeli nikdar priliko videti, kakšna je prav za prav njihova prava domovina. Tako se bodo iz omenjenih albumov, če jim pridejo res kdaj v roke, vsaj delno lahko seznanili z lejiolami naših krajev in z običaji in življenju ljudi v Jugoslaviji. Morda bodo potem kaj bolj zahrepeneli po tem, da bi se kdaj za vselej vrnili v domovino njihovih staršev.
Tekmovanje v tem, kdo bo imel najbolj posrečeno reklamo na belgrajskih trgovinah, je razpisal belgrajeki župan Jevrem Tomič. Za prvo nagrado je določenih 3000 din, za drugo 2000, za tri tretje po 1000 in za pet četrtih po 500 din. Pri tekmovanju ne pridejo v poštev samo reklamni napisi na tablah, pač pa tudi slike, kipi in reliefi na pročeljih trgovin, obrtniških in drugih podobnih lokalih, ali v izložbi, pa naj bodo te atvari izdelane iz česar koli. Glavna etvar je, da bodo nekaj posebnega, takšnega, da bo brezdvoma v reklamnem oziru najbolj posrečeno. Ocenjevalni odbor se bo oziral tudi na umetniško plat, ne samo na reklamno učinkovitost. S svojim natečajem belgrajska občina skuša doseči brez dvoma tudi to, da bi trgovci svojim izložbam posvetili večjo pozornost kot so jo do zdaj, zlasti pa da bi e belgrajskih ulic izginili tudi takšni napisi, ki mestu pred tujci ne delajo prevelike časti.
Trije požari, nastali iz malomarnosti
V zadnjem trenutku so rešili štirimesečnega otroka gotove smrti
Maribor, 10. nov.
V Stražah pri Sv. Barbari v Slov. goricah je izbruhnil v stanovanjskem poslopju posestnika Konrada Kocbeka požar, ki se je z bliskovito naglico razširil tudi na gospodarsko poslopje in na živinske hleve. Zgorela je tudi večja količina sena in slame ter otave, vse gospodarsko in poljedelsko orodje ter ves letošnji pridelek deželnih pridelkov. Pohištvo in živino se Je posrečilo rešiti. Škoda znaša okoli 30.000 din in je le deloma krita z zavarovalnino. Ko je požar izbruhnil, sta se zakonca Kocbek nahajala na njivi zaposlena pri oranju, doma v sobi sta pustila štirimesečnega sinčka. Slučajno je šel mimo posestva nek posestnik, ki je opazil plapolanje plamena na podstrešju pri dimniku. Takoj je skočil v sobo, ki je bila že polna dima, pograbil iz postelje otr*ka, ki je še spal, in ga odnesel na prosto, ker bi drugače postal gotovo žrtev plamenov. Na krik posestnika sta priletela gospodar in gospodinja z 500 metrov oddaljene njive ter sosedje, ki so rešili iz hleva živino in prašiče ter pohištvo, vse ostalo so pa ognjeni zublji uničili do tal. Samo srečnemu naključju je pripisati, da je opazil mimoidoči posestnik izbruh požara, drugače bi postal otrok kakor tudi vse pohištvo in živina žrtev plamenov. Vzrok požara je
iskati v slabem dimniku in pa zaradi grde navade pri kmetih, da pri spravljanju sena isto nalagajo vedno tik dimnika, pa se potem hitro vname in postane usodno.
V podstrešni sobi stanovanjske hiše posestnika Antona Drea v Slov. Bistrici je zaradi malomarnosti stanovanjskega najemnika Cesarja Antona nastal požar, ki je povzročil na podstrešju okoli 6000 din škode. Zakonca Cesar sta pustila v sobi preluknjan lavor, napolnjen z žarečim pepelom. Skozi to so se vnela lesena tla in požar se je začel širiti po vsem stanovanju in podstrešju. Hitri pomoči gasilcev se je zahvaliti, da se požar ni razširil na ostalo poslopje, v katerem stanuje 30 oseb.
V leseni baraki, ki je last grofa Herbersteina v Hrastovcu, je prav tako najbrž zaradi malomarnosti izbruhnil požar, ki je barako z raznimi tam se nahajajočimi se predmeti, kakor mreže za lovljenje rib, ena železna postelja in drugimi razni-nimi predmeti popolnoma upepelil. Škoda ni tako velika in znaša samo okoli 3000 dinarjev. Sumijo, da je požar nastal zaradi neprevidnega ravnanja nekega pastirja, ki si je zaradi hladnega vremena v mali pečici, ki se nahaja v baraki, zakuril, a pri odhodu ognja v peči ni pogasil.
»N’ mav čez izaro«
Tiho razmišI]evanjo
»Koroški Slovenec« prinaša misli o družini, narodu in Bogu ter med drugim navaja:
»Moj narod! Vanj sem 6e ob svojem rojstvu narodih Iz tisočletja mi je posredoval moj narod neizmerno kitUumo bogastvo. Z njegovimi očmi sem zazrl lepoto, razlito okoli sebe. Narodovo ime nosim, kos narodnega značaja mi je utisnjen kot pečat mojemu značaja Še v kretnji, krvi in obrazu sem dedoval narodne prvine. Pa njegove dobrote sem sprejemal molče in z nehvalžnostjo v 6rcu, Mogoče sem se svojega naroda sramoval, ker je manjši od drugih, velikih narodov. Mogoče sem ga zatajil, ker se mi je drugo ljudstvo zdelo imenitnejše. Svareči glas svoje pameti 6em odrival in se predajal 6vojim osebnim skrbem. Tako se je nemara v meni zmaličila podoba narodova in po meni se je množilo njegovo trpljenje in gorje. Za boro gmotno korist sem ga izdajah Iz 6voje zlobnosti in nerazsodnosti sem ga sramotil. Neštetokrat me je srečal na mojih poteh in nisem imel zanj pogleda. Narod pa je molčal in molče trpel. Morda trpi po meni še danes.
Tiha urica premišljevanja: Tudi v narodu je upodobljena božja dobrota, tudi v narodu je razlita družinska ljubezen. Veličasten je v svoji tisočletni zgodovini trpljenja, rasti in dozorevanja. Nad vse je lep v svojem razgrinjanju življenjskih sil. Velikan je
po možeh-velikanih, junak po svojih junakih. A neštetokrat je trpinčen in zasramovaan po izneverjenih svojih sinovih in hčerah. Stokrat izdan po izdajalcih. Tisočkrat prodan po mešetarskih prekupčevalcih.
In jaz v svojem narodu? Sem mu za njegove tisočletje poklonil v6aj urico iskrenega narodnega idealizma? Sem mu za njegove tisočere dobrote vrnil vsaj drobtinico svojega imetja? Sem za njegovo trpljenje žrtvoval zanj vsaj malo zapostavljanje po drugih brez zabavljanja in hudovanja?
Pot k narodu je odprta noč in dan. Lahka je in lepa. Saj je pot ljubezni do bratov in sester, pot vedrega ponosa in možate vzravnanosti, pot hvaležnosti in zdravega idealizma, pot naravne in božje postave.«
Koroški drobiž
Pred celovškim izrednim sodiščem se je zagovarjal Janez Nasan iz Štajerske. Obtožnica je navajala več vlomov za časa zatemnitve. Izredno sodišče ga je zato obsodilo na smrt
S 1. novembrom je stopil v veljavo zakon o enotnem najemninskem redu za kmetijska posestva. Z istim dnem je bila razveljavljena odredba o zaščiti malih najemnikov in najemnikov srednjih kmetijskih posestev.
Palača Vzajemne zavarovalnice v Mariboru
- na temeljih bivšega judovskega (lghetta"
S polno paro so se pričela dela na novi zgradbi palače Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu. Na stavbišču se sedaj že vidi velik obseg bodoče zgradbe na leseni ograji, s katero so zakoličili zunanji okvir temeljev. Na Glavnem trgu so postavili visoko ograjo, ki sega precej daleč na pločnik ter so z njo zagradili pogled na stavbišče. Z dravskega mostu pa se odpira številnim radovednežem, ki zasledujejo sedaj potek dela, najlepši pogled na parcelo, na kateri je sedaj veliko pridnih rok, ki odkopavajo zemljo, katero potem odvažajo z vozovi. Potrebna bodo zelo obsežna zemeljska dela, preden bo stavbišče pripravljeno za kopanje temeljev.
Stavbišče, na katerem se gradi nova palača, pa je zelo zanimivo in prav zaradi tega spremljajo Mariborčani potek zemeljskih del s takšnim zanimanjem. Predvsem se pa zanimajo za rezultate izkopavanja temeljev mariborski arheologi in zgodovinarji. Na prostoru, na katerem se bo dvigala mogočna stavba našega zavarovalnega zavoda, so se namreč nahajale v mariborski preteklosti najbolj zapadne stavbe mariborskega židovskega zaključenega naselja ali tako imenovanega »ghettac. Prav v tem zapadnem del« židovskega naselja so se nahajale hiše najbolj bogatih trgovcev in bankirjev, dočim so stanovali na vzhodni strani tik
Filmi
Svečano odkritje spomenika kraljn Aleksandru I. v Ljubljani. — »Vdova«. (Kino »Union«.)
— V soboto smo doživeli premiero prvega daljšega reportažnega filmskega dela o domačem dogodku v domači izdelavi. Poudariti je treba, da je slavnostno odkritje spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani v sliki in zvoku prikazano dostojno, živo, spretno in slikovito, da za tujimi zvočnimi žurnali zaostaja kvečjemu zaradi nekaterih razumljivih | tehničnih pomanjkljivosti itd. Toda vse to prezremo, saj vemo, koliko žrtev, truda in navsezadnje izgub zahteva pri nas tako delo, tako da je treba Emona-filmu za to domoljubno dejanje dati vse priznanje, kakor ga je njegov film dosegel že pri predvajanju v prestolnici, kjer so se predstave udeležili zastopniki dvora, predsednik senata in prosvetni minister dr. A. Korošec, min. dr. Krek, zastopniki vojaških in političnih krogov. Želimo filma ves uspeh doma in po državi.
»Vdova« je v Benetke postavljena ital, filmska zgodba s preprostim, večnim vsebinskim ogrogjem: mlada človeka se staršem navkljub vzameta, bežita v tujino, živita od trdega dela, dokler nesreča ne vzame moža. Žena se vrne k njegovim staršem. Oče jo sprejme, mati ne. Snaha in mati doživljata med sabo boj za smov spomin, vsaka hoče zase vsega — dokler ne poseže življenje in mlado ženo odvede za drugo ljubeznijo.
Ce take zgodbe igrajo slabi igralci, dobimo potem nesprejemljiv filman teater, zakaj taka, recimo banalna vsebina učinkuje v filmu obupneje kakor na odru. Toda Emma Grammatica, Isa Polla, Ruggero Ruggeri in še nekaj igralcev nam ob tej vsebini igra globoko, plemenito, tu pa tam rahlo patetično umetnost brez grmečih poudarkov, pritajeno, kakor je pritajena pesem valov in strasti po zamračenib palačah nad kanali. Za današnje občutje neverjetno, čeprav večno resnično dejanje, je režiser Alessandrini odmaknil v nedoločeno, kostuinirano preteklost. Iz starinskega okolja sprejemamo otožno, mojstrsko igrano elegičnost tega filma brez pridržkov. Italijanski film je v »Vdovi« posegel po najboljših močeh z italijanskega odra in ustvaril pretresljivo, lepo in igralsko ponekod ne le močno, temveč mogočno delo — zaradi lega, ker nam zna večne človeške reči povedati tako, da nas zgrabijo in prepričujejo. Po razočaranju s »Prepovedano ljubeznijo« je »Vdova« učinkovit popravek v dobro italijanski proizvodnji, iz katere nismo dobili še kaj dosti vrednih primerov.
mestnega obzidja bolj revni židovski meščani. Ko so kopali pred leti temelje za sosednjo Bergovo stanovanjsko zgradbo, so naleteli delavci pri tem poslu na velezanimivo in bogato najdbo: izkopali so lonec s pravcatim zlatim zakladom — ki je obstojal iz 300 zlatih florentinskih goldinarjev. Kakih 200 kosov teh zlatnikov se je posrečilo tovarnarju Bergu in Muzejskemu društvu odkupiti. Deloma se hranijo sedaj v muzeju, deloma pa so v lasti tovarnarja Berga. Muzej je tedaj plačeval delavcem zlatnike po takratni nakupni ceni za zlato, in sicer je dajal za komad 170 din. Okrog 100 zlatnikov pa so delavci sami razprodali drugim osebam in zlatarjem. Tudi na stavbišču za palačo Vzajemne zavarovalnice upajo arheologi, da bodo naleteli na zanimiva odkritja. Vodstvo muzeja je v stalni zvezi z gradbenim vodstvom in podjetjem. Pri dosedanjem kopanju so že naleteli na temelje nekih zgradb, ki pa so vse novejšega datuma ter so nastale nad temelji bivšega gbetta, tako da arheološko niso zanimive. Tudi oporni zid, katerega sedaj ob Usnjarski ulici rušijo, izvira iz novejše dobe ter so ga postavili takrat, ko so pripravljali teren za novi most ter so urejali novi del Glavnega trga.
'sakdo t/e
daje
Aspirin
sredstvo proti hripi in prehladu.
Pri kupovanju treba paziti, daje vsak zavitek in vsaka posamezna tableta obeležena z „Bayer"-jevim križem. Nikoli ne pozabite, da Aspirina brez „Bayer”»jevega križa^ni!
Of}lM r*0' cxri s. br. T287 «0 tt- mam 1940.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 11. novembra: Martin. Torek, 12. novembra: Avrelij.
Obvestila*
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10: mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
L koncert klavirske mladinske glasbe. Opozarjamo na današnji koncert, ki ga priredi UJMA ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu, ki ga bo izvajala g. M. Osterc-Valjalo, so samo slovenski živeči skladatelji. Vstopnice v Matični knjigarni.
Sempetrski mladci imajo drevi ob 7 sestanek s skioptičn-im predavanjem. Vodja mladcev.
Razstava kluba »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu je zaradi velikega interesa kulturnega občinstva podaljšana do 17. t. m. Na razstavi so res visoko kvalitetna dela in je nje obisk toplo priporočati. Prostori so toplo zakurjeni in odprti dnevno od 9 do ,18.
Gledališče
Drama. — Začetek ob 2(k
Ponedeljek, 11. novembra: Zaprto. (Generalka.) Torek, 12. novembra: »Lepa Vida.« Krstna predstava. Red Rremierski.
Sreda, 13. novembra: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red B.
Četrtek, 14. novembra: »Revizor«. Red Četrtek.
Opera. — Začetek ob 20:
Ponedeljek, 11. novembra: Zaprto.
Torek, 12. novembra: »Grof Luksemburški«. Red Torek.
Sreda, 13. nov/. »Figarova svatba«. Red Sreda. Četrtek, 14 novembra: »Carmen«. Red Premierski.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 11. novembra: Zaprto.
Torek, 12. novembra, ob 20: »Na dnu«. Red A. Sreda, 13. novembra: Zaprto.
Četrtek, 14. novembra, ob 20: »Na cesaričin ukaz«. Premiera.
...ALI STE ŽE NAROČILI SLOVENČEV KOLEDAR?
Samo še danes je čas!
Ne pozabite poslovni del koledarja!
Mariborske novice čez nedeljo
Maribor, 10. nov.
Lovskega gonjača po nesreči ustrelil
V studenškem gozdu se je po nesreči sprožila nekemu lovcu lovska puška, ki je zadela 11-letnega delavčevega sina Ivana Kuharja iz Studencev, ki je bil lovcem za gonjača, v stegno leve noge. Fanta so morali prepeljati v bolnišnico, da mu bodo vzeli šibre Iz noge.
Peš Iz Belgrada v Maribor
V Belgradu je bil zaposlen skoro celih 7 let 28 letni natakar Rudolf Bič iz Lukovice pri Kamniku. Ker je bil brez službe in sredstev, se je podal peš na pot iz Belgrada v Maribor. Pri Dupleku pa je omagal in se zaradi slabosti zgrudil, pri tem pa si je poškodoval desno nogo. Vsaj tako je Bič pripovedoval v bolnišnici, kjer se sedaj zdravi.
Stekel pes po Mariboru
Na policijsko stražnico je pritekel nek moški javit, da stekel pes napada v Gosposki ulici ljudi in otroke. Pes je nekemu moškemu raztrgal plašč, drugemu rokavice, če j>a je katerega otroka vgriznil, se ni dalo ugotoviti, ker so se otroci razbežali. V Gledališki ulici se je posrečilo vodji stražnice Flakusu dohiteti mrcino in jo ustreliti. Pee je bil mešane volčje pasme, rjavkaste barve, brez znamke. Bil je tudi ves sestradan in sumijo, da je bil stekel, ker so se mu sline cedile iz gobca. Starši, katerih otroci so morda bili vgriz-njeni od psa, naj takoj pošljejo otroke k zdravniku. Da-li je bil pes stekel, se bo še točno ugotovilo.
Ukradena in na]dena kolesa
Upokojeni železničar Ivan Hobot v Kacjanar-jevi ulici je prijavil na 6tražnici, da se že nekaj dni nahaja pred njegovim stanovanjem mušico kolo, katerega lastnik ne stanuje v isti hiši. Ko-
lo je znamke »Preziosa«, brez registrirane številke in zato sumijo, da je bilo najbrže kje ukradeno. Kolo je bilo oddano na predstojništvu mestne policije. — Gradbeni delovodja Ivan Kovač pa je prijavil, da mu je bilo iz skladišča na Ruški cesti ukradeno kolo znamke »Triumf« in vredno 1300 din. — Ključavničarju Josipu Vogrincu iz Zg. Voličine pa je bilo ukradeno kolo izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti. Lastnik trpi 1000 din škode.
čigavo je platno?
Uradnica pri mariborski carinarnici Frančiška Kastner je izročila na stražnici 12 zavojev platna, ki ga je našla v Einšpelerjevi ulici ležati na cesti. V vsakem zavitku je po 30 metrov platna ter se ceni vrednost na 5000 din. Lastniku je platno na razpolago na stražnici II na Aleksandrovi cesti.
S tihotapljenjem ljudi čez mejo se je preživljal
Varnostnim organom v Slovenjgradcu je po-, stal sumljiv 19 letni krošnjar Nikola Kilič iz okraja Imotski, ki se že dalj časa zadržuje v Slovenjgradcu, dobro živi, razpolaga tu in tam z večjimi vsotami denarja, se vozi skoraj vsak drugi dan z vlakom, je lepo oblečen, ne more pa dokazati. odkod ima denar. Nima niti lastne krošnje, niti ne poseduje blaga, s katerim bi kroš-njaril, pa tudi obrtnega dovoljenja nima. Bavl se pa s tihotapljenjem ljudi čez mejo, večina Dalmatincev iz njegovega okraja, in dobi baje od vsakega, ki ga pretihotapi, po 100 din. Priznal je 6amo, da je pretihotapil 3 Dalmatince. Sumijo, da mu je to poklic ter se samo od tega preživlja. Dobro bi bilo, da bi ga oblasti Izgnale, ker ni izključeno, da ima ta moški še kake druge grehe na vesti.
V slovenski nogometni ligi danes ni bilo presenečenj
Po štirinajstih dneh počitka se je danes zasukalo tretje pomladno kolo slovenskeg nogometnega prvenstva.
V glavnem se tabela v slovenski ligi ni iz-premenila. Mesti sta zamenjala le dva kluba: Amater, ki je padel na tretje mesto. Bratstvo pa iz šestega mesta na sedmo mesto.
Kratek pregled iger iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Celja nam pove, da so v glavnem zmagali favoriti.
V Ljubljani je SK Ljubljana z lahkoto premagal jeseniško Bratstvo. Največjo zaslugo za ta uspeh ima ožja obramba Ljubljane s srednjim krilcem in prav dobrim golmanom Brunom. Napad v tej sestavi, kot ga ima danes Bratstvo, pa ne bo mogel mnogo opraviti. Ljubljana je danes dala eno najslabših iger. Ce bi pred štirinaj-
stimi dnevi tako igrala proti Amaerju, bi bila utegnila še izgubiti.
Iz Maribora je prišlo majhno presenečenje. Tehnično boljše vigrana enajstorica ISSK Maribora je z dvema goloma razlike odpravila Trboveljčane, ki so bili še do nedavna strah in trepet vsem slovenskim ligaškim moštvom. S tem svojim porazom pa si je SK Amater iz Trbovelj najbrže za končno pokopal vsako upanje za prvaka slovenske nogometne lige.
Huda borba je bila v Kranju. V boj nista posegli samo obe enajstorici SK Kranja in SK Marsa iz Ljubljane, marveč tudi občinstvo, ki je vdrlo na igrišče. Poseči je morala celo policija. To ni prav dobro spričevalo. Junak dneva je bil Grintal, ki je Marsovcem dal tri gole. Marsovci so bili v drugem polčasu v precejšnji premoči.
V Celju je bilo pač tako, kakor je bilo pričakovati. Daleč močnejši Železničarji iz Maribora so s precejšnjo številko odpravili domačine. Olimp je še kar trdno na zadnjem mestu. Najbrž ne bo imel več mnogo priložnosti, da bi se spravil kam bolj na gorko.
Tabela v slovenski ligi bo prihodnjo nedeljo tale:
1. Ljubljana
2. SK Železničar
3. SK Amater
4. Kranj
5. Mars
6. Maribor
7. Bratstvo
8. Olimp
10	7	1	2	43:19	15	točk
10	6	2	2	22:9	14	točk
10	6	1	3	28:13	13	točk
9	5	1	3	20:16	11	točk
9	3	2	4	19:18	8	točk
10	3	2	5	21:27	8	točk
10	3	1	6	18:32	7	točk
10	1	0	9	9:36	2	točki
SK Ljubljana : SK Bratstvo 4:1 (2:0)
Danes na igrišču Ljubljane ni bilo z Jeseni-<&ni vred 500 ljudi. Konjske dirke na hermežan-skem stadionu so privabile v Šiško marsikaterega navdušenega nogometnega podžigača.
V juniorski predtekmi (Ljubljana : Jadran) je Ljubljana zmagala s 4:0 — po dokaj ležerni igri. Zdi se, kakor bi bile nekaterim najmlajšim stopile preveč v glavo pozitivne kritike iz Zagreba.
Moštvi sta v glavni tekmi nastopili z naslednjima postavama: Bratstvo: Brun, Razinger, Zavrl, Ropret, Janežič, Abram, Sretenovič, Crnobo-ri, Ivaniševič. Ljnbljana: Rožič, Ceglar, Bertoncelj, Pupo, Šercer, Boncelj, Smole, Lah, Jež, Pepček, Erber.
Današnja tekma, ki bi bila lahko zanimiva, je potekla — razen nekaterih izjemnih, prav redkih minut — v veliki premoči Ljubljane in v neverjetnem packanju, ki je dolgočasilo in jezilo gledalce. V svoji nejevolji so se končno začeli hudovati celo na sodnika za vsako, še tako brezpomembno malenkost, ki ee mu je nžpak izmuznila. Pribiti je treba, da je Ljubljana dala danes dokaj medlo, zares slabokrvno partijo — in to kljub temu, da je nasprotnik igral — razen solidne obrambe — izrazito šibko. 1 napadu se Je pri Ljubljani vse sesulo, čim i». S©i Stanka statirat na levo krilo, Erber (v drugem polčasu pa Smole) pa na zvezo. Jež 9e je pomaknil na branilca. Sistem je izginil, posamezniki so se slo po trudili, halfi pa so jim nagajali s tem, da so igrali defenzivno in zagrizeno ostajali zadaj, po prismojeni navadi iz tistih časov, ko je moštvo pirtiskal BSK vso igro proti šestnajetercu. Ljubljanski napad je izvedel sicer nekaj prav lepih, pa kakor zlato redkih potez — in še te so navadno usihale v zadnji fazi, ko bi jih bilo treba izkoristiti. Moštvo je igralo mlačno, nikomur se ni bogvekaj ljubilo. Še najbolj ambiciozni so bili Smole, Šercer in Lah.
Bratstvo ima prav dobro obrambo, zanesljivega centerhalfa, dokaj spretnega centerfora in pripravno krilo, ki je dobro spravilo naprej vse, kar je dobilo, čeprav so nanj letele pikre, povsem neutemeljene in na napačnega naslovljene »prislovjce«. Njihov nogomet je čvrst, pa zazdaj še nekoliko preprost, neizdelan, Marna danes niso postavili, mesto njega je nastopil Janežič, ki pa ga je — še ne povsem »stari« — Boncelj spfavil vsako pot, kadar sta prišla skupaj, z dnevnega reda.
Goli so padali v temle redu: v 15 min. je Lah s krasnim strelom s 25 m zabil 1 :0 za Ljubljano. V 17 min. je Smole na Erberjev center z glavo sijajno povišal na 2:0. V drugem polčasu je Lah v 4 min. od blizu postavil 3 :0, v 18. min. pa je Pepček dal za Ljubljano zadnji gol — 4:0. Po tem golu je Ljubljana močno popustila, Bratstvo je nekaj časa napadalo. Vendar pa je častni gol za goste padel povsem nepričakovano, ne kot plod jeseniškega pritiska, ampak kot po Sreteno-viču prisebno izrabljena lahkomiselnost ljubljanskih branilcev. Sretenovič je v 23 min. znižal na 4 :1. Tako je tudi ostalo, dasi je bilo prilik za spremembo še precej — neglede na tiste, ki so
Radio
Program radio Uubl|ana
Ponedeljek, 11. novembra: ’ jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Pisano polie — Židane volje! (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — IV02 Opoldanski koncert Ran. ork. — 14 Poročila — 18 Duševno zdravstvo ig. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Razigrani utrinki (plošče) — 18.40 Naši kamnolomi (dr. L Dolar-Mantuini) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Mac. ura — 19.25 Nao. ura — 19.50 Hudomušnosti (c. Fr. Lipah) — 20
I.	koncert »Ujme« Inrenos iz vel filharm. dvorane). Izvaja ga. Marta Osterc-Valjalo. Slovenska mladinsKa klavirska glasba —	21.30
Pevski zbor Grafika (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radostni zvoki (Rad. ork.) — Konec ob 25.
Torek, 12. novembra: : jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do ?.*5 — 12 liolgarski odmevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi —	13.02 Ojjoldanski koncert Rad.
ork — 14 Poročila — 1415 Poročila — 14.15 Šolska ura: Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor) do 15 — 19 Vsakega malo (plošče) —
18.40	Začetki krščanstva v Ivusiji (g. Fr Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. Mra _ 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vi«la Peršuh) — 20 Godbe na pihala 'pioŠče) — 22 Napovedi, poročila — 22. i5 Due^: orglice in harmonika (g. Fr. Petan in \. Stanko).
Drugi programi
Ponedeljek, 11. nov: Belgrad: 21.10 Violina . — Zagreb: 20.30 Filh. koncert — Praga: 19.30 Ork koncert — Sofija: 20 Simi. koncert — Be-romiinster: 20.50 Izseljenska oddaja - Budimpešta: 19.20 Ork. koncert — Stockholm-Horby 1930 Vojaška godba; 21 Kabaret — Ital. postaje: 20 Simf. koncert — Sottens: 20 Zabavna
^ Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, yUB (49.18 m)t 1940 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m); 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko - VUG (19.69 m) 3.30 Poročila ▼ slovenščini za Severno Ameriko
v tej nezanimivi in kvalitetno obojestransko šibki igri ostale neizkoriščene.
Sodnik g. Ehrlich je sodil zanesljivo, čeprav se mu je tu pa tam izmuznila kakšna malenkost.
Kranj : Mars 4:3
Danes je bila v Kranju nogometna tekma med gornjima kluboma. Obe moštvi sta se takoj v začetku spoprijeli z vsem elanom. Kmalu je prišlo do knouckautiranja Božiča po Marsovem vratarju. Sledila je zelo ostra igra. Kranj je nastopil v postavi: Srakar, Žitnik, Martelanc, Vreček, Baum-kircimer, Malec, Koki, Božič, Grintal, Djukič, Pri-veršek. Marsovo moštvo pa je bilo sestavljeno takole: Pavlica, Slanina, Prijatelj, Avsec, Sočan, Zupanc, Humer, Žigon, Hassl, Perko, Doberlet. Kranjčani so bili v prvem polčasu v precejšni premoči. Streljali so na splošno več. V 15. minuti krilo poda, Grintal strelja. 1:0 za Kranj. Kranjčani so večkrat pred Marsovimi vrati, toda vse gre mimo. Mars napada. Žigon postavi v 32. minuti 1:1. Grintal dobi žogo, poda Koklu, Koki centrira in Grintal postavi v 36. minuti 2:1 za Kranj. V 40. minuti Grintal prodre in strelja 3:1 za Kranj. Takoj potem pa po krilu Koki postavi 4:1 za Kranj. V 43. minuti pride do prostega strela proti Kranju. Kranjčani napravijo zid, Žigon strelja. 4:2 za Kranj. Pri tem pride zaradi Hassla, ki se je zaletel v zid, do pretepa med Hasslom in Priver-škom. Sodnik je oba odstranil z igrišča. Pri tem so vdrli gledalci na igrišče. Hassl je bil korajžen in je skočil med občinstvo, kjer je prišlo do pretepa. Prišla je kranjska policija in napravila red, da se je mogla igra nadaljevati. Drugi polčas so Marsovci intenzivneje igrali in napadali večkrat. Kranjski napad je čisto popustil. Marsovci nevarno prodirajo. Perko strelja čez prečko. V 23. minuti postavijo Marsovci rezultat 4:3, ki se do konca igre ne spremeni. Kranjčani imajo nekaj kotov več proti Marsu, toda nobenega ne izrabijo. Igra gledalcev, ki jih je bilo okrog 500, ni mogla zadovoljiti. Sodil je g. Presinger iz Celja.
ISSK Maribor : SK Amater 4:2
Prvi nastop jesenskega prvaka SNZ je vzudil v Mariboru veliko zanimanje. Na stadionu ob Tržaški cesti se je zbralo okrog 500 ljudi, ki so bili priče zanimive in delj časa prav napete borbe. Trboveljčani so v prvem delu igre navzlic nadmoči Maribora pokazali nekaj lepih potez, v splošnem pa so nudili povprečno igro. Imajo pa nekaj zelo dobrih moči. Posebno levi branilec je bil steber moštva. Popularni vratar Plaznik (junior reprezentance Slovenije) je rešil moštvo hujšega poraza. Maribor je tokrat podal lepo kombinacijsko igro in je imel skoraj ves čas veliko premoč.
Kratek potek igre: Že takoj v začetku je moral Plaznik stopiti v akcijo. Tudi Marguč ima delo. V
5.	minuti je podal Wesnauer idealno Vodebu, ta pa je zastrelil. Maribor ima mnogo več od igre, toda tudi zrele pozicije napad zastrelja ali pa postane žoga plen trboveljskega vratarja. V 23. minuti prenese Miloš z desnega krila, Janžekovič je na mestu in doseže prvi gol za Maribor. V 34. minuti Wesnauer preteče halfa in poda Veleju žogo na nogo. Ta ostro strelja in poviša rezultat na 2:0. GosHe se samo branijo. Že v 36. minuti je Miloš pri žogi. Lep center spremeni Vele v tretji gol za domače. Nesporazum v obrambi Maribora prinese gol za Amaterja. V 43. minuti je stanje 3:1 za Maribor.
Takoj v začetku drugega polčasa so Amaterji v napadu in zaradi zmede pred vrati Maribora dosežejo v 3. minuti gol. Stanje 3:2 za Maribor. Takoj nato pa ima spet Maribor igro v svojih rokah. Wesnauerjev ostni strel lepo ubrani Plaznik, ki
ima zaporedoma priliko, da se izkaže. V 12. minuti zamenjata mesti Miloš in Wesnauer. Slednji krasno poda na sredino. Vele pametno preskoči žogo in prosti Vodeb neubranljivo zabije gol. 4:2 za Maribor. Sodil je g. inž. Mrdjen iz Ljubljane.
Železničar : Olimp 5:0
Moštvo Železničarja je danes zasluženo zmagalo. Gostje so predvajali dobro tehnično igro in so se v kombinaciji ter startu izkazali za hudega nasprotnika. Olimp je igral požrtvovalno, tehnično pa Celjani niso bili dorasli nasprotniku. Napad je igral brez sistema, zlasti slaba je bila kril-ska vrsta. Na mestu je bila le ožja obramba z vratarjem, ki je preprečil še večji poraz.
Kratek potek igre: V prvem delu je igra valovila s polja na polje, a nobena stran ni znala izkoristiti številnih lepih prilik. Tik pred koncem prvega polčasa se je levemu krilu Železničarja, Salekarju, posrečilo zabiti prvi gol.
Po odmoru je bila premoč gostov vedno bolj očitna. V 14. minuti je Lešnik iz gneče povišal na 2:0. V 17. minuti je prišel do žoge po lepi kombinaciji Pocajt in z lepim strelom potresel mrežo Olimpa. Olimp je popolnoma popustil. Železničar je bil odslej neprestano v napadu. V 33. minuti dobi žogo spet Lešnik. 4:0. Tik pred koncem je Lešnik zabil svoj tretji gol in postavil končni rezultat 5:0 za Železničarja. Sodil je zagrebški sodnik g. Kranjc. Občinstva je bilo zelo malo.
Svoboda : Korotan 2:0 Grafika : Jadran 2:1 Hermes jun. : Svoboda jun. 6:1 Mladika jun. : Grafika jun. 4:1
Hrvaška liga:
Gradjanski : Sašk 3:1 Concordia : Železničar 4:0 Bačka : Slavija (0) 1:1 HaSk : Slavija (Varaždin) 1:0 (0:0) Hajduk : Split 1:1
Srbska liga:
Belgrad: Jugoslavija : Bata 2:0 BSK : Gradjanski (S) 2:1 Pančevo: Jugoslavija : Vojvodina 2:0
Subotica: Žak : Jedinstvo 1:0
Tabela v srbski ligi'
1. BSK
2. Jugoslavija
5. Žak (Subotica)
6. Bata (Borovo)
7. Vojvodina
8. Slavija (Sarajevo)
9. Jedinstvo 10. Bask
• •	Bask		3	:3	
10	8	1	i	33:10	17 točk
10	6	1	3	21:13	13 točk
10	4	2	4	19:21	10 točk
10	4	2	4	18:22	10 točk
10	4	2	4	16:25	10 točk
10	4	1	5	16:15	9 točk
10	3	3	i	18:20	9 točk
10	2	4	4	27:25	8 točk
10	3	2	5	12:18	8 točk
10	1	4	5	13:25	6 točk
Uspele konjske dirke na stadionu ŽSK Hermesa
Prijateljski dvoboj med mariborskim pekovskim SK in SK Radina (Zagreb)
Rezultat 3 in pol : 3 in pol
Maribor, 10. nov.
Danes dopoldne je bil v Unionski dvorani prijateljski dvoboj rokoborcev v grško-rimskem stilu med gornjima nasprotnikoma. Zanimanje za to prireditev je bilo zelo veliko. Borbe same kot tak® so bile zelo zanimive in napete, posebno v lahkih kategorijah. Tehnični rezultati so sledeči:
Bantam kategorija: Staroveški (SKR) : Seibert (PSK). Prvi je zmagal s tušem v 10. minuti. Gost iz Zagreba je bil tehnično boljši.
Perolahka kategorija: Tudi v tej kategoriji je zmagal Zagrebčan Dekorti proti žilavemu Jezerniku od PSK v 3. minuti s tušem.
Lahka kategorija: Domačin Kozič od PSK je prinesel prvo zmago za Maribor. S tušem je premagal v 4. minuti Lumpaka.
Velter kategorija: Drugo zmago za Maribor je prinesel Šavorič od PSK, ki se je boril proti Be-djanecu od SKR. Po precej napeti borbi ga je v
7.	min. tuširal.
Srednja kategorija: Gost iz Zagreba Dokič je premagal po točkah Škrofiča.
Foltežka kategorija: S precejšnjo napetostjo se je pričakoval izid borbe Mariborčana Fišerja proti Zagrebčanu Haložanu. Po 16 minutni napeti borbi je Fišer tuširal Zagrebčana.
Težka kategorija. Spoprijela sta se dva državna reprezentanta, in sicer Mariborčan Ivan Pirher in Gerovac in Zagreba. Ta borba je bila odločilna za zmago enega ali drugega kluba. Vendar se pa Pir-hirju ni posrečilo svojega rivala premagati in je ta tekma končala po 20 minutah neodločeno, tako da je končal prijateljski nastop rokoborcev neodločen s 3 in pol : 3 in pol. Tekme je sodil ss. g. Ša-pec, član SSK Maratona iz Maribora v popolno zadovoljstvo obeh strank.
Gozdni tek ASK Gorenjca
Jesenice, 10. nov.
Alpinski športni klub »Gorenjec« je izvedel danes svoj drugi gozdni tek. Proga je dolga približno 3 km in dosti težka. Šla je po južnem pobočju Mirce in je imela dosti padcev kakor tudi vzponov. Startalo je 17 članov agilnega »Gorenjca«. Start je bil ob pol 10 izpred Krekovega doma. Zmagal je znani smučar Joško Bertoncelj v času 13.38. Drugi je bil Alojz Ravnikar, tretji Rado Ravnikar, četrti pa Oton Hafner.
Heim in Novak sta odšla k vojakom
K vojakom sta odšla, da odslužita dijaški rok, dr. Heim in dr. Novak. Naši reprezentanci se bo močno poznala dosotnost znanega alpinskega tekmovalca dr. Heima.
Včeraj so bile pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena velike konjske dirke, ki jih je priredilo Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani. Na stadionu ŽSK Hermesa se je zbralo več kot 6000 ljudi. Dlvizionarja je zastopal general F. Janež, centralo kasaških društev pa njen f>odpredsednik F. Konig iz Celja. Dirkališče je bilo odlično pripravljeno, saj so ga valjali v ta namen več kot deset dni. Število prijavljenih dirkačev je bilo precejšnje. Današnja dirka je bila samo prvi dol te prireditve, v torek ob sedmih zvečer pa bo ob električni razsvetljavi sledil še drugi del.
Prva točka prireditve je bila internacionalna kasaška dirka za nagrado 4000 din. Vozilo je sedem tekmovalcev. Prva je prišla na cilj Salta, šestletni rjavi konj, last Ivana Krušiča, v času
2.40	min. Druga je bila sedemletna rjava kobila »Krka«, ki jo je vodil Staja Bijenik v času 2.41. Tretja pa je bila 11 letna bela kobila Tilde K. v času 2.45.
Druga točka je bila velika dirka Slovenije za nagrado bana dr. Marka Natlačena v znesku 1000 din. Prva je bila Mojca, triletna lisasta kobila Ivana Lipeja s časom 3.43. Drugi je bil šestletni konj Egon, last Krušiča, s časom 3.45. Pa-lestra, triletna rjava kobila, last Franca Herica, je bila tretja.
V tretji točki je nastopil oddelek ljubljanske policijske konjenice v galopu in sicer brez izenačenja teže na progi 1200 ni. Prvi izmed šestih tekmovalcev je bil nadzornik Hudales, ki je dobil za zmago posebno darilo, pa tudi drugi stražniki so se dobro držali.
Za tem je sledil drugi heat internacionalne kas. dirke. Na cilj je prišla v krasnem teku kobila Tilde K. Ker je pri prvem heatu zmagala Salta, v drugem Tilde K., je bil potreben zato še tretji heat, ki naj bi z drugo zmago med njima odlo-
čil, katera bo zasedla prvo mesto.
V tretjem heatu je zmagala v krasnem fi-nishu Salta, ki si je s tem priborila dokončno prvo mesto. Pet častnikov je nato nastopilo na 1200 m dolgi progi v oficirski ravni galopni dirki. Za to progo je bila razpisana nagrada 1500 din, od katere je prejel prvi 700, drugi 500. tretji pa 300 din. Kot prva je prispela na cilj Lisa. ki jo je jahal poročnik Cvetkovič, druga je bila Zora kapetana Sladoviča, tretja pa je bila Ajša, ki jo je jahal podjx>r. Derenda.
Tudi »sinjska alka« je bila na sporedu današnjih dirk. Izvajal jo je oddelek policijske konjenice. Pri teh igrah so imeli nekateri pač večjo ali manjšo srečo.
Sledila je velika dirka stolnega mesta Ljubljane. Za to dirko je bila razpisana nagrada 1500 dinarjev. Kot prvi je privoziljia cilj triletni rjavi žrebec Slavček s časom 4.50. Vodil ga je Fr. Jure*. Druga je bila Katjana, triletna kobila Fr. Kodele. Tretji pa je bil Solon Josipa Kodela Edino pri tej točki današnjih dirk se je pripetila tik pred ciljem nezgoda, da se je Slavček iztrgal iz vprege, vozač pa je v saltu padel na zemljo, to pa zaradi tega, ker mu je Solon tik pred ciljem skočil na pot. Kljub tej nezgodi pa je razsodišče prisodilo prvo nagrado kot rečeno Slavčku, ker je vozač pravilno prešel skozi cili Kot zadnja točka je bila že ob svitu električnih obločnic. Spominska dirka Rudolfa Waren-Lippitta za nagrado 4800 din. To je bila vožnia z dvovprego. Prvi je privozil po šestih krojili na cilj Ivan Krušlč s konjema Dizma in Egon v času 5.54. Drugi je bil par Tilde K. in Gio-conda Kocjana in Galeta s časom 5.55, To je bila obenem tudi najlepša točka današnjih dirk, prt kateri vse do poslednjega hipa ni bilo mogoče vedeti, kdo bo dosegel prvo mesto.
Murska Sobota
Javna kuhinja v Soboti. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da se v Soboti ustanovi javna kutinja, ki bo namenjena siromašnim otrokom in delanezmožnim ljudem. Preračunano je, da bi v javni kuhinji nahranili dnevno okrog otX> oseb. Za vse to bi stroški znašali za dobo 4 mesecev okrog 200.000. Ker pa občina v ta namen nima predvidenih denarnih sredstev, namerava izvesti akcijo za zimsko pomoč. Pri tej akciji bo veljalo načelo: kdor , v,e$ jroa, naj več da. Po, tem načelu, ki' jepopolnoma pravilno, bodo največ prispevali za siromašne meščane soboški premožni krogi. Upamo, da se bo to načelo tudi praktično uveljavilo, saj je soboških meščanov precej prav »težkih«. Občina pa je s tem sprožila zelo hvaležno misel, ker bodo tudi siromaki deležni v zimskem času tople hrane.
Iz mlina so kradli žito. V zadnjem času je tudi žito postalo zelo priljublen predmet ne samo kruhaželjnim, temveč tudi tatovom. V Bakovcih ao pri posestniku in mlinarju Jožefu Lukaču iz zaklenjenega skladišča odnesli okrog 1500 kg žita. Dolgo časa niso tatovom prišli na sled, končno pa je preiskava ugotovila, da sta žito odnašala in prodajala domača hlapca.
Občni zbor pevskega društva »Zarja« v Soboti
Pretekli teden je pevsko društvo Zarja imelo redni občni zbor. Na občnem zboru je bil izbran odbor, kateremu predseduje prof. Potokar, podpredsednik upravnik pošte g. Vutkovič, tajnik g. Pevec in blagajničarka gdč. Zmavčeva. Prvi pevovodja ostane dosedanji pevovodja sodnik 2- Grm, drugi pevovodja pa prof. Močan.	,
Zbor Zarje je v letožnjem letu priredil več koncertov v Soboti in v drugih krajih Slovenske Krajine. Gostovali so tudi v Gornji Radgoni in Slatina Radencih. Povsod je zbor pokazal odlično pevsko sposobnost in slovenska narodna in umetna pesem je navdušila ter osvojila poslušalce. Prav poseben slovensko narodni in kulturno-umetniški pomen pa ima zbor Zarje na skrajnem vzhodnem delu slovenske zemlje, kjer je še posebno potreb" no slovensko pesem poživeti. Težka, vendar hva" ležna je naloga zbora, ki naj ponese 6tovensko pc* sem širom Slovenske Krajine. Požrtvovalnemu delu zbora čestitamo!
Ptuj
Prometne razmere v Ptuju. Človek, ki je količkaj vajen pravilne hoje, izogibanja, vožnje in postavljanja vozil, se kar začudi, ko vidi, kako |e vse to v našem mestu neredno in neurejeno. Ker so nekatere ulice ozke, kakršne je imel pa le stari Ptuj, bi se pravilnemu prometnemu	n10'
rala posvečati še večja pažnja. — Avtomobili, kolikor je domačih, menda sploh ne znajo dajati voznih znamenj. Vemo, da so ta znamenja različna, če naj vozi avto naravnost, na desno ali na levo. Tega pa v Ptuju ne opazite ali vsaj zelo redkokdaj. Zato često človek na takem ovinku bega sem ter tja, po krivdi avtomobilista, ki nc ve dati pravega znamenja, nazadnje pa še za las manjka, da ne pride pod vozilo. Čeprav je Ptuj bolj podeželsko mesto, bi se vendar pravilen red moral uvajati in zahtevati. V ozkih ulicah, kakor so Maistrova in Krempljeva, stojijo avtomobili in vozovi često po več ur, da ostaja za promet kvečjemu še kaka dva metra prostora. Kako naj teče promet v redu v obe smeri na tako ozkem prostoru? Kolesarji vozijo največ po sredini ceste, kakor da bi ob straneh ce6ta ne bila za vožnjo. Ce tako vzamemo, so res nekatere ptujske ulice in ceste take, da je treba želodec in glavo pustiti doma, če človek noče, da bo vse skupaj izgubil. Tudi med pešci so zelo redki taki, ki vedo, da je treba hoditi desno in se višjim osebam izogibati s pločnika. — Za pravilen red naj bi pristojni organi vsaj avtomobiliste naučili pravega prometnega redal
tu	*	-	*- -	_____ _______________ _________
„	.	,	.	...l,,..	.	I	inhltanl:	Jote Kramarič ~ Izdajatelj: Inl Jo*« SodJ* ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov n« vračamo - »Slovenski dom« izhaja vsak delamlk oh 12 ~
Za Jn*os ovans	M-sečna	naročnina 1* 14 din »a inoaemstvo 25 din ~ Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 5U dinarjev.
;unln ~U «ii: KopiUrJ«« nllea *, Ljubija«. ~ T.l/lo. 40-01 do 40-05 ~ Podr.lnl..: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, *ovo .esto, Trbovlje.