^ICA Domžale 61230 LJubl d°mžale Janška 55 MATERIALA <9.YII.90 pozdrav i/e p počitniški IZ VSEBINE: ' v- ;vVf vv;' O V skupščini pp novem • Včlanjevanje in ugodnosti SSS • Občasno delo v nočni izmeni • Upokojitve • »Kej je rekla, kva je rekla...« • Prvi Tosamovci zavzeli Jadran • Nagradna križanka v SKUPsam PO ISO VE M # Tudi v domžalski skupščini spremembe # Tovariši, poslanci, delegati - ali gospodje? Ob seznamih novoizvoljenih delegatov v občinsko skupščino sem kar malo s strahom pričakovala prvo zasedanje skupščine. Prej sestava v glavnem iz samih neposrednih proizvajalcev, sedaj kup visokih nazivov. Ali bom sploh lahko sledila razpravam na »ravneh«, kot se temu pravi, sem si večkrat postavljala vprašanja. Toda, lahko povem, da me je po prvih minutah seje strah skoraj popolnoma minil, saj smo se ob nekaterih izvajanjih kar malo nasmihali. Pa kaj hočemo, možnost govorjenja v mikrofon pa tudi ni dana vsak dan. Ob ugotavljanju, kako se bomo po novem sploh imenovali, je minilo kar precej časa. Bile smo odbornice, pa poslanke in gospe le delegatke bolj redko. Važno je, da so stvari jasne in na svojem mestu. Prvo zasedanje skupščine je bilo 21. maja. To je bila konstitutivna seja, na kateri smo izvolili predsednika in podpredsednike skupščine, ter predsednika in podpredsednike vseh treh zborov. Imeli smo možnost izbirati izmed več kandidati, toda v vseh primerih so bili izvoljeni delegati iz vrst DEMOSA, razen predsednik ZZD. Dobili so možnost, da uresničijo svoje predvolilne obljube. Vse novoizvoljene funkcionarje ste imeli predstavljene v Občinskem poročevalcu, zato jih tu ne bi navajala. Drugo zasedanje je bilo 18. junija v hali Komunalnega centra in to v popoldanskem času, kar je tudi novost. Skupno zasedanje je vodil gospod predsednik Schwarzbartl. Zasedanje se je odvijalo v znamenju postavitve nove vlade, imenovane Izvršni svet. Mandatar, gospod Anton Pre-skar, potijen na prvem zasedanju, je predstavil kandidate, s katerimi bi želel sodelovati. Volitve so bile tajne, glasovali pa smo za vsakega delegata posebej. Vsi kandidati, razen enega so dobili večino glasov. Sledile so še volitve predsednika Izvršnega sveta, ki pa so bile kar hitro zaključene. Z vsklajenim ploskanjem smo pozdravili novo vlado, z željo, da nas uspešno vodi v prihodnjem času. Ob točki o spremembah o pristojnosti in sestavi zborov, pa smo zopet pokazali svojo strankarsko pripadnost. Večino pristojnosti posameznega zbora naj bi se s spremembami prenesla na skupna zasedanja, torej pomen posameznega zbora naj bi bil vedno manj izrazit. S tdm pa vsi delegati, dovolite mi, da nas še vedno tako imenujem, nismo strinjali. Strah pred preglasovanjem, kakor ga je izrazil nek delegat, ni bil čisto neupravičen, saj vemo kam se nagiba večina delegatov. No, dali smo si možnost 30 dnevne obravnave in določene spremembe bodo še mogoče. Kaj hočemo, vse to je demokracija. Prve korake, čeprav malo nesigurne, smo naredili. Prav gotovo brez začetniških napak ne bo šlo. Navaditi se bomo morali na nov način dela, za katerega smo se odločili. Zavel je nov »veter« in izkoristimo ga, v najboljšem pomenu besede. Toda, tovariši »stari delegati« tudi mi nismo bili tako slabi, kot smo včasih mislili. Pa drugič kaj več. Danica Merlin VČLANJEVANJE IN UGODNOSTI ČLANOV SVOBODNIH SINDIKATOV TOSAMA # Včlanite se, še je čas! # Varstvo samo članom # Združeni smo močni Mnogi med vami že poznate način in potek včlanjevanja v Svobodni samostojni sindikat kakor tudi ugodnosti, ki jih le ta nudi. Vsem tistim, ki pa o tem še niste seznanjeni, pa namenjam nekaj pojasnil. Akcija včlanjevanja se je v TOSA-Ml pričela že 26. 4.1990 in še traja. Do sedaj se je od 1045 zaposlenih v TOSAMI včlanilo 818 delavcev. Na ravni občine se je od 3500 zaposlenih v tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji včlanilo 2651 delavcev. Od skupnega števila 70.000 delavcev, ki smo zaposleni v tej panogi v republiki, pa je pristopne izjave podpisalo 50.000 delavcev. Sam potek včlanjevanja pa je zelo preprost. Od svojega sindikalnega zaupnika zahtevajte pristopno izjavo in pa seveda pojasnilo o prednostih člana, o višini članarine in kako se izjava izpolni. Poleg ugodnosti, ki so zapisane na hrbtni strani te izjave, pa nudimo svojemu članu še sledeče: denarna pomoč v primeru daljše bolezni, enkratne socialne pomoči, nakupi preko sindikalnih prodaj, sindikalni izleti. Vsak delavec - član sindikata - ki želi nasvet ali pomoč v zvezi kršenja delovnih pravic ali podobnega, se lahko in prav bi bilo da se posvetuje s svojim sindikalnim zaupnikom ali pa s predsednikom sindikata. K problemu bomo resno pristopili, uspeh pa je odvisen od nas vseh in ne le od članov IO. Star pregovor pravi: V slogi je moč in to še kako drži, zlasti sedaj, ko se zakonodaja menja in je po novem zakonu o delovnih razmerjih delavec v bistveno slabšem položaju, kot je bil do sedaj. Zato menim, da je prav, da se delavci med sabo povežemo z organizacijo, ki bo močna in sposobna braniti pravice delavcev v primeru, da so mu te iz kakršnega koli razloga kršene. Danica Avbelj Svobodni Sindikati Slovenije Št. 7-julij 1990 :: : OBČASNO DELO V NOČNI IZMENI Spremenjene gospodarske razmere v Jugoslaviji zahtevajo drugačen način mifiljenja in dela. Vse bolj prihaja do izraza dejstvo, da je treba proizvodnjo prilagoditi željam kupcev. Navedeno spoznanje bo vplivalo na vsa področja naSega poslovanja in marsikatero zadevo bomo morali obravnavati drugače kot do sedaj. Prvi korak v tej smeri smo storili s predlogom, da se občasno uvede delo v nočni izmeni pri proizvodnji kom-pres, mikropor obližev, vatirancev, pri merjenju tkanin in izdelavi sanitetne mreže virfiks. Predvidevamo, da bi največje število sodelavcev, ki bi delali v nočni izmeni, ob konici bilo okoli 30 sodelavcev. Delo v nočni izmeni je mišljeno kot začasno za dobo enega leta. Med tem časom pa je potrebno izdelati program, v katerem se predvidijo ukrepi, ki bi odpravili vzroke za uvedbo nočnega dela žensk. Razlogi, ki so vplivali na tako odločitev, so izključno ekonomske narave. Ob tem, da ne izpolnujemo letni plan prodaje pri vrsti izdelkov, moramo pa po drugi strani vse storiti, da pri tistih izdelkih, ki gredo dobro v prodajo, presežemo plan. Ker pa so kapacitete omejene, ni druge možnosti kot uvedba tretje izmene. Tehtna razloga, ki potrjujeta odločitev, sta tudi možnost uvoza sorodnih izdelkov in zahteve po vedno krajših delovnih rokih, saj je v tržnem gospodarstvu pravilo, da se prodaja iz zaloge, ne pa da se čaka na količine, ki bodo šele čez čas izdelane. Navedeni in še drugi razlogi so vplivali, da sta sindikat in Delavski svet podjetja sprejela pobudo in nato dala soglasje k vlogi stopajočo krizo in prilagoditi poslova-za odobritev začasnega nočnega dela nje podjetja tako, da bo sposobno žensk, ki smo jo naslovili Republiške- sprejeti konkurenčni boj z vsemi somu sekretariatu za delo. rodnimi proizvajalci v državi in v tu- Upamo, da bomo s takimi in po- jini. dobnimi ukrepi uspeli premagati na- Janez Leskovec, dipl. oec. NOČNO DELO Marija Cerar, Ani Šorn, Olga Bmja in Renata Simčič so bile med prvimi delavkami v sanitetni konfekciji, ki so sprejele nočno delo. Marija Cerar je »zdržala« kar dva tedna, ostale pa po en teden, vendar so prav vse zadovoljne in jim to ni predstavljalo pretežkega bremena. Le utrujenost je tista, ki jih je proti koncu tedna omagovala. Kajti spati čez dan prvič niso vajene, drugič pa so tu tudi otroci, ki nočejo razumeti, zakaj mamica utrujena. Sicer pa je ponoči delati pravi užitek. Mir, tišina, nihče ne stoji nad tabo, nihče te negnjavi, nobenega vpitja in skakanja - v tem so si edine vse. V takšnih pogojih je človek sposoben veliko več narediti. ODŠLI V POKOJ # Julijska Tosama je posvečena upokojencem # Val upokojitev ne pojenjuje # Še na mnoga leta! EMA MARČUN - tržni analitik Avgusta 1959 - takoj po končani srednji ekonomski šoli se je zaposlila v Tosami in ji ostala zvesta do zadnjih dni upokojitve. Ves čas je delala v komerciali, nazadnje na delovnem mestu tržnega analitika. Pri delu je bila dosledna, vljudna, natančna in pri medsebojnih odnosih kar se da pravična. Njena delovna doba še ni za polno upokojitev, vendar Ema pravi, čisto dovolj za žensko, ki ima poleg službe še kup obveznosti. Z možem ljubita naravo, veliko hodita in prav gotovo bosta sedaj še več časa preživela na pohodih po bližnjih in daljnih hribih naše lepe Slovenije. Namesto besede - hvala - bom zapisala znan pregovor: »Kar si v mla- dosti sejal, to boš v starosti žel« - in Ema bo imela zagotovo bogato žetev. In kaj bi porekli še za konec? Le zdravja ji zaželimo in še naprej toliko življenjske volje in optimizma! IVAN CERAR V mesecu juniju se je med mnogimi tkalkami zaključilo tudi dolgoletno delo »mojstra« - vodje tkalnice ovojev IVANA CERARJA. Njegove tkalke so mi zaupale, da je sicer zahteval red in disciplino, na zunaj deloval neizprosno, vendar je imel posluh za vse probleme svojih tkalk. Vse so rešili v zadovoljstvo, če se je le rešiti dalo, tako, da nezaupanja in nespoštovanja v tem oddelku niso poznali, Ivan je veliko svojega časa posvetil samoupravljanju, uresničevanju delavskih pravic. Srečen je bil ob vsakem Tosaminem napredku, ker je živel s kolektivom in za skupne cilje. Ponosno je v lanskem letu prerezal vrvico na novem proizvodnem objektu, rekli bi, da je Ivan predno je zapustil Tosamo naredil še piko na i. Ivan, pogrešali te bomo v svoji sredini, zato si želimo, da nas kdaj pa kdaj obiščeš, radi se pogovarjamo in posvetujemo s teboj, saj imaš vselej pripravljen pravi odgovor in dober nasvet. Želimo ti izreči hvala za vse, kar si vgradil v našo TOSAMO, z željo, da bi sadove užival v zdravju, sreči in kar z najlepšimi spomini na kolektiv Tosame! DUŠAN BORŠTNAR Prvi december 1958 je bil njegov začetek dela v Tosami. V tej dolgi dobi so mu bila zaupana različna -odgovorna dela, nazadnje pa je vodil marketinško službo. Uspešen ni bil le pri svojem rednem delu, saj ni bilo kulturne prireditve v podjetju, koder Dušanova zamisel in sodelovanje ne bi bila prisotna. Morda vsega tega niti nismo znali dovolj ceniti, a prepričani smo, da ga bomo pogrešali. Odšel je brez posebnega slovesa, vendar mu tega ne zamerimo, ker zagotovo vemo, da slovo ni bilo lahko. Tudi on bo manjkal nam, pogrešali ga bomo vsi, ki si želimo dobrega sodelavca in iskrenega prijatelja. Ob tej priliki se v imenu vseh, ki so kakorkoli sodelovali z njim, prisrčno zahvaljujemo za vse, s čimer je obogatil našo Tosamo, bodisi na področju dela, kulture ali medsebojnih odnosov. ANA GAJIČ Ana je 16 let skrbela v tkalnici ovojev za red in čistočo, da so se vsi potem lepo in zadovoljno počutili. Večkrat je že razmišljala, da bi odšla v pokoj, vendar, pravi, da so jo ropotajoči stroji vabili medse! Pa tudi s sodelavci se je dobro razumela, zato se nikakor ni mogla odločiti za ta korak. Tako je leto za letom vztrajala »zdaj pa je čisto zares dovolj«. Rada bi se nekoliko odpočila, v miru pogo-spodinjila, pa vrtnarila in še kaj drugega počela, za kar mi je do sedaj vedno zmanjkalo časa, pripoveduje Ana. In res je tako, vsake stvari je enkrat konec, pravimo, in začelo se bo novo, drugačno življenje, katero ji želimo, da bi bilo čim bolj prijetno, zdravo in veselo. Srečno, Ana! MARI RODE Ker ni pričakovala benificirane delovne dobe, si je za delo na kmetiji »kupila« leta, a z uveljavitvijo benificirane dobe, ima Mari že kar preveč let za redno upokojitev. No, kar je, je, upokojitev je tu in Mari je prav zadovoljna in srečna pričela uživati zasluženi pokoj. Mari se bomo spominjali kot vestne, pridne, disciplinirane in tihe sodelavke. Veliko let je tkala ovoje, zadnja leta pa je delala kot pletilja v istem oddelku. Lepo so se razumeli, se spoštovali, delili včasih neprijetne trenutke, vendar pravi, da je bilo tistih prijetnih in srečnih več. Veliko njenih sodelavk - tkalk je te mesece odšlo v pokoj. Zaslužile so si predčasni odhod, saj je bilo njihovo delo naporno, lahko bi rekli prenaporno. Zato ji toliko bolj želimo, da bi se sedaj odpočila, pa ne od dela, ki ji ga tudi doma ne bo zmanjkalo, ampak od hitenja na delo in stoječega dela. Mari, želimo ti predvsem zdravo in dolgo uživanje z delom prislužene pokojnine. In hvala ti za pridnost in dobre medsebojne odnose, ki si jih gojila v kolektivu! Srečno! Milena VRENJ AK - knjigovodja Po 31 letih dela v Tosami se je te dni poslovila naša sodelavka iz eko-nomsko-računovodskega sektorja, Milena VRENJAKOVA. Spominja se, da je bila ravno takrat končana prva rekonstrukcija tovarne - delali so obračune in na koncu ugotovili, da lahko izplačajo celo »dobiček«. Milena je v računovodstvu takore-koč opravljala vse faze dela - od materialnega, stroškovnega, knjigovodstva tozdov in pred upokojitvijo vodila knjigovodstvo podjetja. Ne pozabi povedati, da so se tako s sodelavci kot »šefi« vselej izredno složno razumeli, si pomagali ob nakopičenem delu ali novih predpisih, ki jih je v računovodstvu kar naprej na pretek. Zato tudi odhaja v pokoj s težkim srcem, enostavno, pravi, »dolg čas mi bo po mojih vsakodnevnih obrazih, pa tudi delo, ki sem ga opravljala, sem imela rada. Neštete inšpekcije, ki so stalne pri knjigovodskem delu, so minile brez nepravilnosti in zapletov, tako, da sem resnično z veseljem hodila na delo!« Čeprav je 31 let dolga doba, Milena pravi, da ji je kar prehitro minilo. Da bo ostala doma, se najbolj veseli njen mož, saj mu bo tako delala družbo, njej pa še trije živahni vnuki, tako, da ji resnično ne bodo mogle misli uhajati v Tosamo. Urejala bo vrt, nasajen z rožami, ki jih posebno rada goji. Skrbi za naprej si Milena ne dela, čeprav si želi resnično le zdravja. Pravi, da ni nikoli imela velikih želja, vendar ima vse! Lepa misel, ki si jo je vredno zapomniti! Milena, še naprej s tako vedrim obrazom v življenju in bodo, četudi kakšni problemi, mnogo manjši! Srečno in lepo uživanje zaslužene pokojnine! MAJDA IVANETIČ Bilo je leta 1957. Mlada, komaj 18-letna, takrat že žena in mati majhne punčke, si je močno želela zaposlitve. Skrivaj je opazovala srečne obraze delavcev, ki so hiteli na delo ali z dela. Ta močna želja se ji je uresničila in dobila je delo v naši - še takratni Vati. V tkalnici ovojev, za ropotajočimi stroji je preživela 18 let. Ker ji zdravje ni več dopuščalo dela za stroji, je z delom nadaljevala v otroški konfekciji, kjer je ostala vse do današnjih dni. Velike vrednosti ji je bila bližina tovarne, saj le nekaj minut hoda in žeje bila za stroji, za delovno mizo. Majdi je k predčasnemu odhodu -z 32 leti dela, pripomogla benificirana delovna doba in vesela, še polna energije in življenja odhaja v pokoj... Čas, ki je pred njo, bo zapolnjevala z vsakdanjimi opravili, kot vsaka gospodinja, z gojenjem vinograda in predelavo dobre »belokranjske kapljice« in še in še bi kaj našli. Majda, ob slovesu se najlepše zahvaljujemo za dolgoletno delo in želimo lepo mirno uživanje upokojenih dni! BELILNICA ZDESETKANA... Na koncu je vedno samo KONEC, skozi življenje v zelo različnih obli-To preprosto dejstvo nas spremlja kah. Tudi tako, da se gre v pokoj. Na koncu delovne dobe sledi konec desetletnega prihajanja na delo - v dopoldansko, popoldansko ali nočno izmeno. Belilnico, ta majhen kolektiv tridesetih ljudi so zapustili trije korenjaki. FRANC KOKALJ - ki mu delovnih let sicer nekaj manjka, kar je posledica navezanosti na kmetijo v mlajših letih. (V takih primerih vidimo dejansko krivičnost pokojninskega sistema.) Pravi, da čedalje teže prenaša težke delovne pogoje v belilnici - nočno delo je še poseben problem. Menim, da je storil prav, zakaj bi se iztrošil do konca in ne imel kaj od prigarane pokojnine. Drugi (tudi korenjak) je AVGUST UDOVČ. »Prmejš« je računal, da bo sicer tudi odšel, toda s samo 35 let delovne dobe. Benificirana doba je prišla ravno prav in odhaja s polno delovno dobo. Verjamem, da se mu smeje, to je tudi prav, kajti vnukinja rabi smejočega dedka. Benificirana delovna doba je presenetila tudi NEJČETA SEVSKA. Kar naenkrat je ugotovil, da ima dovolj delovne dobe in se lahko pridruži ženi Slavki. Presenečenje je bilo zanj tako močno, da nekaj časa kar ni verjel, da »sme« v pokoj. O vseh treh »korenjakih«, iz belil-nice, ki odhajajo v pokoj bi se dalo še kaj napisati. Toda varčevati menda moramo tudi pri »cajteng papirju«. Fantje, uživajte v pokoju, kajti pokojnino ste si prigarali! Zadeva: Poročilo o gibanju osebnega dohodka v mesecu maju .:lo o 3I2ai;ju cd v zo tosa:.^ za ;.:£3£C_ ctev. poročila V 30 ;t.i2‘2£DI V .00 din - 56 PROIZVOD KI S £ K T C R r~jršr > ~6 | ”*r PICH TO |!..I 6'-* | —i-3 - ^ I' i r __i_u_u 2 i__i i i_ Ti i j“ i | Ti T i I | jz !f..:s TT '.G I ?G Tj—6 j _i_ .2..L _?S | T53 ”Q J___i IL |J_I__!__1 ______L- ' i r ’ r Ti i i ------------r ■ 'i "i . i. i’ -'r l-lGfcls,_______ •. J. I . I.. J 'i I .J05J ,________I IŽ-.1 I 1 I _ I T | i ^_‘l I 1 ' rryii i i_i 11'--' i r Vii 2 < ____L_ _i£- D 0 I^'l GG r i I g ! --J—TaJ -j. , __I___i_£i lili! '..j. j — 1----—J L..:.' ! I I i I i i .iZT______i_.li:_. I___. 5 | 5 J __ l_ 3 j _ 1 j V,XC ” CJ.\Zj 6 i 1_ ! » Vi Ti i j 2 L . _ l V 1 i j " ~l ' vi i.••' »i.......i. .a" ! n -\—-r i iia -F i .! . L J i _J—£l __(___LL , I ? i I _i_ ..i.... i. j.r .i a. I___I...I _ J_____ .1 . i a!___I__i-. I I I x ! i ZlZj.Z.1.37.1113 I aUvIJ. 1J i ‘ii :A .'-'Jl.. 'ji lO_____ITTj-A- _ Poročilo o gibanju osebnega dohodka v podjetju TOSAMA, vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih in za celotno podjetje. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas in osebne dohodke pripravnikov. Poprečni, najnižji in najvišji osebni dohodek je povzet po metodologiji obrazca RAD-1 Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije na delih in nalogah ocenjenih s 3 kategorijo, z dosegom delovnih rezultatov 100 % in faktorjem delovne dobe z 2 %. Popravek: Pri zajemanju podatkov za mesec april je bil v stolpcu PMS razreda 88 - 92 zabeležen 1 OD. Pravilno bi moral biti podatek vpisan v stolpcu MI. Albina KOSMAČ KDOR DRUGEMU MITING KOPLJE, SAM VANJGA PADE (Srbska modrost) - V prizadevanjih za slovenski jezik so vzklikali: »Napolje!!« - V Evropo ne pridemo po južni obvoznici. - Opravičujem se sosedovemu Tončku, ker sem ga namahal, potem, ko mu je končno uspelo, da me je s kamnom zadel v glavo. Nesprejemljivo je, da je trideset let trpel krivico in me ni mogel še naprej kamenjati. - Pravosodni minister očitno misli, da je pristojen tudi za - jezikovno razsodišče. - Je kaj čudno, če se naš premier opravičuje - saj je navajen. Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa. - Na Hrvaškem so prišli na oblast Gradiščanski Hrvati. Večina »špice« je bila na »specializaciji« v Gradiški. - Prav jim je! Obrambo in zaščito mečejo iz šol - pa jim že kradejo -naloge! - Odkrita je še ena umazana reka -Kočevska Reka. - Narodna sprava? Točno! Gospo- darstvo bomo zdaj, zdaj »spravili« - pod vodo. * Podgradiški Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom S sprejetjem poslovnika o izračunavanju osebnih dohodkov v letu 1990/91 smo sprejeli sklep, da se osnove in merila za določanje stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom, objavljajo v internem glasilu. Podlaga za določanje osnov so določila sindikalne liste in interni akti. Osnove v mesecu juliju: • Nagrade mentorjem in inštruktorjem 560,80 din/182 ur • Delo v deljenem delovnem času s - prekinitev nad 2 uri 747,70 din/182 ur • Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 248,70 din - polovična dnevnica 126,80 din - znižana dnevnica 92,00 din • Kilometrina z osebnimi vozili 2,30 din/km • Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 8,00 din/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 12,00 din/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 16,00 din/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 18,00 din/dan - oddaljenost nad 16 km 20,00 din/dan • Odpravnine nad 20 let delovne dobe 14.019,00 din • Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 0,35 din - tekoči kilometer 0,22 din - spremljevalec tovora 0,14 din Albina Kosmač ^X\vX-;-X':v:v:-:v:-:-:v;vXvXv:v:v:v:-: Št.7-juJtjl990 ^ftvoletiusUu JCakor i tre la iz neba ta novica je prišla. (firma je zašla v težave, vji držijo je za (/lave. (Brž jo je vodilni zbrali, da bi v je od jebe dali. Kako firmo bi rešili, kar na hitro jo j Id miti. (Kader, kar (ja je odveč, bomo dali hitro »preč« pa bo zopet v je lepo, (jladko, brez problemov šlo. 'Joda, Udo je ta, hi je odveč! Ki bi vrejli (ja na cejto, hi nič h(ide(ja sluteč, z delom brani jvoje mesto. (Ježha to bo odločitev, h((dih bo bejed precej, ne pO(H(((ja t(( molitev, her to ie/re jo brez mej. (Koma dano je joditi, kaj je prav in ha j ni, haj v fežhi jif(/aciji jforiti, da trpelo bi čimmanj Ijadi. (Je mar hlapec hriv za to, če h(netiji (jre j!((bo, c l/i je to (jojpodar, hi hmetije ni mn mar? (Dedno, ho je neh sistem pojlavlja, za jeboj pasti jtedi, zejodovina zopet je ponavlja, čl o v eh je ta, hi na ho n ca iz(jnbi. (Pejimijt Bolje golob na strehi, kakor... - takole bi lahko rekli za tale neljubi pogled z okna prodajne službe. V tovarni očitno nihče ni zadolžen za pobiranje trohnečih živali s streh in tako se tale ubogi golob že dva meseca (ali pa še več) »suši« in privablja vse mogoč mrčes. Bo morda tale opomin kaj zalegel? iiif; KEJ JE REKLA, KVA JE REKLA... (Kakor žabe sred' vasi) Govorice so, kar obstaja človeški rod. Vse od tlej, ko se je postavil na zadnje noge in se ponosno začel imenovati ČLOVEK. Sebe je začel imeti za nekaj vzvišenega, nekaj kar ga loči od živalskosti. Res, marsikaj ga loči: pohlep, požrešnost, koristoljubje - dolg seznam bi bil! Tudi govoričenje je vmes. Ne tisto bla... bla, ampak govoričenje s slabimi nameni - privoščljivostjo in škodoželjnosti. Take vrste govoričenje na naših tleh zelo rado kali. Ste že kdaj pomislili, da zaradi te »lepe« navade (da se pač o nekom govori) velikokrat izpeljujete načrt neimenovanega in »nevidnega dirigenta«. To »človečnost« se da krasno izrabiti za oblatenje nekoga - posameznika ali skupine. Tudi vojske to naše »človečno« nagnjenost znajo izkoristiti za način vodenja »specialne vojne«. Takale »tempirane« govorice včasih zadanejo svoj cilj, toda v kriznih časih se to zelo rado zgodi. Govorice so prisilile delavce Mure iz Murske Sobote celo v štrajk. Nekateri indici kažejo, da je šlo za premišljeno sprožen plaz govoričenja. Kaj je bil namen »dirigenta« spodnesti vodstvo podjetja ali samo kompromitirati eno najuspešnejših tekstilnih podjetij v Jugoslaviji, ki si je z dolgoletnimi napori izborila svoj prostor v Evropi in svetu? Torej, če že sodelujemo v govoričenju, se malo vprašajmo za koga se pravzaprav »borimo«. Postanemo idealni »prostovoljci« na fronti, ki se često bije proti našim lastnim interesom. Kako hitro se širijo govorice - zelo bliskovito. Govorica, sprožena v Mariboru, v dobrih dveh urah doseže Koper. Toliko smo voljni sodelovati, celo brez nagrade, brez pohvale. Kakšne posledice nastanejo zaradi naše ljube »človečnosti«. Kako se počuti tarča govoric. Najbolj žalostno je, da govoričenje navadno nima čisto nobene osnove. Kako naj se tarča brani, lahko se preko sodišča, kjer kazni niso tako majhne. Toda škoda ni nikoli odpravljena. Tudi sodno izprani madež vseeno ostaja madež. To je tudi največkrat dovolj in cilj povzročitelja govoric. Torej, dokažimo, da smo živali in se ne bahajmo s človeškimi lastnostmi, kajti te nam niso vedno v ponos. Zato tudi pravijo, da je žival imenovati s človeškim imenom, žalitev za žival, ne za človeka. Razmišljajte o govoricah kdaj tudi takole, morda vam bodo šle govorice potem »lažje« od ust. (Upam, da ta sestavek ne bo sprožil govoric, da se s tem želi koga zaščititi, opozarjam zgolj in edino le na »ČLOVEŠKO LASTNOST«.) 8 Št. 7-julij 1990 V/ TOSA^MOVCI ZAVZELI JAEPRAIS Sredi junija, ko smo se doma še »kopali« v dežju in se po poletno še dobro oblekli nismo, seje začela leto-valna sezona. Prvi naval se je pojavil takoj po zaključku šole, to je 22. junija. Čeprav smo se na pot morda odpravili z malce nejevolje, saj slabo vreme res ni obetalo nič dobrega, nas je ob moiju čakalo presenečenje. Čudovito vreme, topla voda, čisto morje, urejene plaže - skratka pravi dopust. V Vrsarju, Červarju, Izoli, Maredi, Novigradu, Medulinu, Moravcih, Atomskih toplicah, Čateških toplicah smo napolnili skoraj vse objekte. Pričakali so nas lepo pospravljeni, nekaterim se sicer že pozna zob časa, vendar smo v primerjavi z nekaterimi drugimi podjetji Tosamovci kar dobri gospodarji. Kljub temu, da stanovanja in prikolice vsako leto sprejmejo polovico Tosamovcev z družinami ali prijatelji nam jih je uspelo obdržati kar lepo ohranjene. Poletno razpoloženje z lenobnim poležavanjem, ležerno počitniško rekreacijo in lovom na zagorelo polt nas je kar hitro potegnilo za sabo. Morje še ne cvete, pred soncem pa te varuje raznovrstna paleta zaščitnih mazil in izpolnjeni so vsi pogoji za brezskrbno uživanje. Teden ali deset dni kar prehitro mine, vendar pa se domov vračamo s svežimi močmi za spopad z vsakdanjimi tegobami. Prihodnje leto pa spet nasvidenje! Frenku Ceraiju V SPOMIN Vse, kar je živelo, odhaja skozi vrata smrti s sklonjeno glavo in z belim obrazom spečih. Tedaj govorijo le misli brez glasov... Vse odhaja žalostno, pokrito z molkom, s to tančico smrti. (Federico Garcia Lorca) Tvoje in naše pričakovanje, da se vrneš v svoj kolektiv - dragi FRENK, se ni izpolnilo. Pod težo hude bolezni, ki smo jo sami slutili, ti pa je nikoli nisi priznal, si omahnil poln načrtov in delovne vneme, v svojem 48. letu. Samo dela mi manjka - je bila edina tožba, ki si jo zaupal prijatelju, ko te je obiskal. V 26. letih dela v Tosami si se držal načela: Čim manj besed, zato pa več dejanj. Hitel si skozi življenje in ustvarjal pomnike. Ti bodo najlepše govorili o TEBI. HVALA TI ZA VSE, FRENK! NAJ TI BO LAHKA GRUDA DOMAČA! ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega očeta, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Mikalnice za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Obenem se zahvaljujem tudi sindikatu Tosame. Marija Brodar Ob prerani izgubi ljubega moža, očija in brata, Frenka CERARJA, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala vsem za denarno pomoč, podarjeno cvetje, za lepo odpete pesmi okteta TOSAMA in govorniku za lepe poslovilne besede. Žalujoča žena Ivanka, hčerke Mateja, Martina in Urška Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka tkalnice ovojev lepo zahvaljujemo za poklonjena darila, ki nam bodo v trajen spomin. Obenem se zahvaljujemo tudi vodstvu podjetja za knjižna darila in izrečene besede ob snidenju. Vsem skupaj pa želimo še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Joži KREMIČ Ani BARLIČ Rezka PRAZNIK Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev ter vodstvu proizvodnje, najlepše zahvaljujem za darilo in pozornost. Podjetju Tosama pa želim še mnogo delovnih uspehov. Ivan Cerar KADROVSKE VESTI Rojstni dan v mesecu juliju praznujejo: PROIZVODNI SEKTOR Pripravljalnica Lončar Majda, Perkovič Marija, Tkalnica širokih tkanin Blatnik Magdalena, Kosmač Brane, Kremič Uroš, Sršen Janja, Črv Ivanka, Tkalnica ovojev Cipan Vesna, Kovič Marjeta, Krašovec Metka, Resnik Ančka, Zalokar Ana, Proizvodnja izdelkov osebne higiene Janjoš Tanja, Klander Franc, Korošec Olga, Kramar Lojze, Morela Stane, Rokavec Marija, Slapar Nevenka, Sanitetna konfekcija Adlešič Darinka, Burja Olga, Hrovat Helena, Klakočer Marija, Mezek Alojzija, Sušnik Ivanka, Trdina Marija. Mikalnica Bremec Ana, Frankovič Zdenka, Gerlica Ana, Jarkovič Dragica, Jere Olga, Kordež Draga, Nemec Julijana, Prašnikar Ani, Rahne Marta, Razpotnik Anica, Rožič Ani, Stegnar Alenčica, Vidovič Marija, Dragar Vincenc, Oddelek medicinskih sredstev Hribar Ani, Lukane Brigita, Prašnikar Marija, Urankar Almira, Vlaknovinski oddelek Rihtar Brane, Sankovič Robert, Belilnica Okorn Peter, Otroška konfekcija Burja Magdalena, Maček Cecilija, Pavlič Dragica, Pirnat Marija, Pod-bevšek Ani, Kočar Soka, SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR Drobne Marjan, Repac Marjana, Urbanija Cirila, KOMERCIALNI SEKTOR Cedilnik Ani, Jenič Viktor, Kocjančič Tomaž, Peterka Marjan, Zajc Branislav, Joger Peter, Kvas Ani, Razboršek Marija, Kuzmanovski Vasilije, Pejčič Dragiša, Prstec Darinka, SON Merlin Danijela, EKONOMSKO RAČUNOVODSKI SEKTOR Brnot Irena, Jemec Metka, Narobe Vera, Resnik Olga, TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Kovač Marjan, Korant Jakob, Vidergar Marjan, Poznič Edvard, Smrekar Anton, SLUŽBA KAKOVOSTI Ravnikar Karmen, k ti < -1 o P ii s,« > •3 a s ! I v il 2 JI C > s v« TT o M* O p 1 u» s ffl N 11 r i •jj •o o 1 1 M 3«t f§ o5 F fs| i M 1 I 5's f< G i 151 ii r g i i f- I P 4f P 1 oi? SSi r tt I 0 lis i - a 2» 3 Ua ct. te d pl -a | i -4 k r 1 * * * V Ii ii j j? 3 h o O O Z. 4 |if? < > 1 4 1 I sl ?i S 1F lil F S T X I Zs II ii i* . ^ 1 I i 1 1« O 5 u> >rO 5 P |f i? f! i I I 1 14 ii I i I! i? g 2 2 2 ij at Ul < 1»! 2 pt I g A. T ■«c kO v < ilf J C S 1 S f %