Naročnino mesečno 25 Din. za inozemstvo +ii Din — ne-del |skn izda jo celoletno % Din, zu inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Teleloni uredništvo: dnevna služba 2050 — nočna 29% 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inseratc Saraievo štv. 7565 Zagreb štv. 59.011 Prasa-Dunaj 24.79Ï Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299£ Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniku МетсЈјм in Jugoslavija Neki X. Y. Z., za katerim se baje skriva zelo tehtna osebnost iz vrst naše višje diplomacije, objavlja od časa do časa v belgrajski »Politiki znanstvene razprave o Nemčiji, iz katerih zveni vedno tsti refren, namreč da bo naša država morala v svojem lastnem interesu revidirati svoje stališče do Nemčije. Naša zunanja politika da bo morala najti način udejstvovanja, ki ne bo izključeval sodelovanja z nemkitn narodom. i Na Slovence, ki mejimo na kompaktne mase ( nemškega naroda, katerega samo šc irenotno de- j lijo rahle politične meje, ki znajo jutri izginiti, j jugoslovansko-nemško vprašanje seveda v prvi vrsti zanima. Mi smo po stoletnem prisiljenem sožitju z Nemci nabrali mnogo zelo dragocenih ; izkušenj, ki našim bratom na jugu, podvrženim j drugim skrbem, naravno manjkajo. Tudi o tem ne j more obstojali noben dvom, da bi posledice napač- j uih kalkulacij naše zunanje politike napram Nem- ; Ci j i morali plačati Slovenci — s težkimi izgubami ! v narodnem in kulturnem oziru, se razume. Ta perspektiva nas pa ne sme zapeljati do tega, da bi potrebne dobre slike z Nemčijo a priori odklanjali ali pa se obsodili v samo opozicijo. Nasprotno nam nalaga dolžnost, da bolj kol pa drugi deli naše države skušamo pravilno gledali na Nemčijo in na vse koristne stike med njo in našo državo. Pravilno in nepristransko. 1. Glede Nemčije vlada v vseh evropskih drža-vah enotno mišljenje v dveh točkah: prvič da se j Nemčija čimdalje bolj pogreza v gospodarske, socialne in politične težave, katerih nevarnost še nihče ni izmeril in o katerih nihče ne more z gotovostjo vedeti, kaj bodo rodile. Druga resnica pa je, da je vsa Evropa, torej tudi naša država, življenjsko interesirana na tem, da se v Nemčiji na vsak način ohrani socialni red. Revolucije so kakor kužne bolezni, ki na žalost ne spoštujejo državnih mej. Ce bi nekega dne izbruhnil socialni požar v Nemčiji, kdo ve, če jc danes sploh katera evropska država zadosti trdna in zadosti zdrava, da bi se ga mogla ubraniti? Ce vlada soglasnosl v gornjih točkah, pa gredo mišljenja narazen, kakor hitro se pogovor zasuče na vzroke nemških težav. Nemci jih iščejo izključno le zunaj mej svoje domovine, inozemstvo pa jih odkriva samo v notranjosti Nemčije same. Kje jc resnica? Treba je priznati, da je nemška kriza v gotovi meri delen pojav svetovne gospodarske krize, toda nas zanima predvsem vprašanje, zakaj se je ta kriza pokazala v tako izredno strašni obliki ravno v Nemčiji in nè tudi drugod? Ce vprašamo Nemce, nam bodo enoglasno odgovorili, da je temu krivo inozemstvo, verzajski mir, reparacije... Šele dne 24. januarja t. I. se je prvič po desetih letih opogumil veliki državni kancler Briining povedati svojim rojakom, da ta bajka, v katero so deset let slepo verovali, ni popolnoma resnična in da so Nemci mnogo svoje sedanje mi-zerije zakrivili tudi sami. Kateri pa bi bili ti vzroki? Struktura ali obeležje nemškega narodnega gospodarstva je tako, da je nemški narod v veliki meri odvisen od tega, kar proda izven mej svoje države. 2e pred svetovno vojno se je Nemčija borila za velika svetovna tržišča, dejstvo, ki jc soodgovorno za izbruh svetovne vojne sploh. Od leta 1920 naprej, ko je Nemčija v verzajskem miru izgubila domala vsa zunanja tržišča, se. je napredek njene industrije razvijal v divjem tempu, kar je potrebno po novih trgih le še povečalo. Notranji konzuin se je vsled obubožanja ljudstva tudi skrčil, tako da je bilo neizbežno, da mora svetovna kriza tako usmerjeno gospodarstvo zadeti naravnost v srce. Na drugi strani je Nemčija bolj kakor Katerakoli druga država posnemala ameriške metode racionalizacije. Njeni gospodarstveniki in sociologi so neprestano učili, da bo edino le racionalizacija rešila Nemčijo iz sedanjega položaja in ji vrnila prejšnji sijaj. Na žalost se upi niso uresničili, ker se istočasno z racionalizacijo ni zvišal konzuin. Posledica je bila samo ta, da so nekateri delavci postali nepotrebni, torej brez zaslužka in brez kruha. Brezposelnost je postala stalen pojav v Nemčiji. K temu je pripomogla še inflacija pred sedmimi leti, ki jc srednje sloje oropala vseh prihrankov in prisilila stotisoče nemških žena in gospodinj, da so si morale iskati postranskih družinskih dohodkov. Tudi veličastna stavba socialne zakonodaje in delavske zaščite, ki je prav sijajno funkcijonirala v dobi ugodne konjunkture, jc v sedanji krizi pokazala svojo senčno stran, ker je stavila na obu-bož ano državno blagajno nepredvidene zahteve. Sicer je pa to usoda vseh socialnih ustanov, ki hočejo zle posledice sedanjega kapitalističnega reda samo omiliti ali korigirati, ne da bi jih mogle preprečili v njihovih vzrokih. To bi bili nekateri gospodarski vzroki za sedanje bedno stanje Nemčije. V svojem prihodnjem članku bomo poslušali nemško razlago krize, ua kar bo lažje presojati, kaj mora in more Lv-ropa storiti, kako daleč naša država mora in sme ili, da Nemčija ne postane izhodišče socialnih neredov v Evropi. D p* Korošec v Belgradu Belgrad. 17. febr. /. Včeraj popoldne je prispel i/. Slovenije v Belgrad bivši predsednik vlade dr. Anton Korošec. Na vseučilišču Im pričel - predavanji o zadružništvu v drugem leniostru. /a njegova predavanja vlada velik«) "■oiilhuinje. Španija na razpotju Sanchez Guerra odklonil sestavo vlade — Od&očitev v rokah kralja Topničarski polkH zasedli preslolsco ni kurjem, da ima kabinetno listo sestavljen«;^ Ko pu jc zapuščal grad, je dal gori Madrid. IT. febr. kk. Ob 12.50 je odšel Sanchez Guerra h kralju. Ko je ob 15 zapuščal grud. je nn največje presenečenje časnikarjev izjavil, da na skrajni levici, ni dosegel podpore in sodelovanju, knr smatra za neobhodno potrebno. Zalo je kralju sporočil, dn se odreka sestavi vlade. S lako možnostjo se ni računalo, posebno ker se je z inerodajne strani še zjutraj govorilo, dn bo Sanchez Guerra sestavil kabinet ludi brez republikancev in socialistov. Sedaj je zopet vse odi isno od kralja, ki bo na ta način snin odločni o lastni usodi iu monarhiji. Tu prevladuje mnenje, da se je kralj bruni! sprejeti vladni program Snnchezu Gue«re. Ko ;o šel Guerra v grud. je med drugim rekel časi sestavi jeutk ri naveden« izjavo. Dalje je rekel, du jc prcdlagul Alvu-rezu, tu pa nudi premuio garancij za kralji] in tako tudi on ne bo prišel do cilja. Gotov je. rezu s lavnega Tožiiiki vendarle nekoliko zgubil na svojem velikem prestižu. Španska dinastija itn« največjo garancijo v ustavi, kjer vladar lahko izvršuje svoj vpliv nn državne posle, ne da bi zato sprejemal nase kakšno osebno odgovornost. Položaj je sedaj tak. da bo kralj, naj sc /.godi karkoli hoče. ali se skliče običajen parlament ali pa ustavodajna skupščina, zgubil nekatere prorogative. Kljub temu pa še obstojajo ljudje v Španiji, ki bi radi pregovorili vladarja, da poizkusi / novo vojaško diktaturo. Kralj jih gotovo ne bo poslušal. ker sc zaveda posledic. Novi poizkusi urediti razmere s trdo pestjo, bi prikjicali še hitrejšo katastrofo. General Berenguer ni storil kralju nobene usluge s tem, da jc predolgo vlada! / metodami Primo de Rivcre; če bo kralj pogumno sprejel nauke, ki mu jih nudi političnu zgodovina španske, bo brc/, težave /bral okrog sebe vse dobro misleče Špance, ki se bojijo skoku v nove avanturo in v negotovost.« KraV obvlada po'ožai Pariz, 17. febr. AA. Le Journal« poroča, da je španski kralj Alfonz podpisal listino, s katero se obvezuje, dn bo do odločitve ustavodajne skupščine opustil vsako inicijativo glede sestave ministrstva in da v tem času ne bo izdajal novih narodi). Madrid, 17. febr. kk. Sanchez Guerra se je včeraj v zaporih razgovarjal z bivšim ministrom Zamorro. delavskim voditeljem Cabulcrom in vseučiliškim profesorjem Fernandoin do los Itios. Razgovor je bil zelo kolegialen, vendar |>n so voditelji decembcrsko revolucijo odklonili sodelovanje. Zahtevali pa so absolutno volivno poštenost in popolno nevtralnost kralju. Dekanu madridske odvetniške zbornice je Snnohe/ Guerra ponudil notranje ministrstvo, ki pu jo to odklonil i/, razloga, du smatra odstop kralja za neizogiben. Dosedanji komentarji liberalnih in nestrankarski h listov so prav ugodni za Guerro. Zaplenjen je bil neki revolucionarni večerni list, ki je pisal o dvojni smrtni kazni, ki je bila svojcčnsno predlagana proti Beren-guerju. Pri aretaciji nekega prodajalca časo-jiisov v cent rumu Madrida jo velika množica ljudi napadla policijo, tako da je morala nastopiti policija nu konjih. V Valcnciji so bile včeraj zvečer velike manifestacijo zu republiko, pri katerih je množica kričala po ulicah. Pariz, 17. Iebr. kk. Kral jica Viktorija jc na jiotovaiijti iz Londona imela kratek razgovor v Parizu liberalnim voditeljem Snntiagom Albo. Razgovor pa je bil samo čin vljudnosti. Kovolucijonarui letalec Franco je hotel včeraj predavati v Parizu o položaju v Španiji. Ker nui jo pariška policija delala sitnosti, jo od-jxjtovnl v Bruselj. Izjavil je, da l>o za gotovo še to s|X)tiilud v Španiji ustanovljena republika. Snnchc/, Guerra jc španski Gambetta. Tooničarii v Madridu Madrid, 17. febr. kk. Poljski topniški polk. ki je nastanjen v Gctaleu, 55 km južno od Madrida, jo opolnoči zasedel glavne ceste. Ko se je to zvedelo ol> 4 zjutraj v Madridu, so se časnikarji z avtomobilom odpeljali v Golote, pa so iili ustavile vojaške straže ' nasu ienimi ba- joneti. nakar so ,t- morali vrniti. Od podčust- | njkov niso časnikarji dobili nobenih vesli, v o- ! jui.i pn su samo pripovedovali, da se nekaj god i j / vlado iu da so jili častniki opolnoči /budili. ! f> zjutraj ni bilo nobene dejanske vesti o j v s 'in iem. Splošno se domneva, da je izbruhnila nova vojaška révolta. Vendar je Vaš do- ' jiisuik dunes dopoldne našel lafeti in oko- lici v s., mirno. Pred državnim udarom Madrid. 17. Iebr. Nocoj nameravajo izklicati vojaško diktaturo. V najkrajšem času bodo zaprli telefonski promet. У.е ob 5 popoldne je vlada zopet ' uvedla cenzuro ua.l lisli. Trdi se. da bo nocoj po j prihodu kraljico i/. Londonu proglašeno vojno stanje, obenem pa izklicnim vojaška diktatura. General Cavalcanli jo izjavil, da on iu njegovi tovariši no 1 -mojo več daljo gledali tega! Cuje so, da sla mu ; generala Saro in Barrera pritrdila. Barrera je eden : izmed najsposobnejših in najenergičnejših genora- ; lov španske vojske. Ob loj uri so vsi trije pogajajo i /. Bereuguerjom m domisioniranim kabinetom. Na nekem Irgu v notranjem mestu so žo postavljene ; štiri strojno jiuške. Danes |>opoIdne je bil ua dvoru najprej marki Alhuzemas. Priporočal je zopet Camba in Romano- j nosa. torej približno prvo kombinacijo. Pozneje je : Romanones priporočil kralju zopet ministra Alvu- ! reza, ki nuj bi pustni pri Snnchezu Guerra podpredsednik. Ko je bil Alvarez vprašan, na katere so-trudnike računa, je odgovoril: Z onimi, ki so vedno nastopali za sklicanje ustavodajnega parlamenta (to j' v bistvu on sam in ujogovi pristaši).« Kralj je odgovoril, da bo moral vprašati šo druge politike. S tem so bili brezuspešni razgovori danes končani. Nedvomno jo kralj od včeraj do danes uvidel, da so njegov načrt s Sanchezom Guerro odobravali samo njegovi lastni sovražniki, njegovi pristaši pa da sc bili razočarani. Pari/. 17. febr. kk. Posebni poročevalci tukajšnjih listov poročajo zvečer i/. Španije, da se jo položaj v zadnjih urnli tako poostril, dn je eventnelno se nocoj računati z odločilnimi dogodki, morila / ilr/avnim udarom. Posebno je v/nemiri jivo dejstvo, da je po vsej Španiji zopet uvedena brzojavna in telefonsku cenzura. Medlem so bile izvedene obsežne vojaško varnostno odredbe. General Berenguer, ki ima sloj kot prej skrbeli za mir in rod. je vse stru-tegione točke v mestu iu okolici strogo zastrn-žil. čete imajo povelje, da ostanejo v vojašnicah pripravljene. V monnrhističnih krogih su prišli do prepričanja, da je saino /. vojaško diktaturo mogoče rešiti položaj. Liberalni politiki pa /.o|iet opozarjajo na to. da jc ckstreiii* na levica, republikanci in socijalisti. že vse pri-pravila, da eventualno /. generalno stavko vso dežele spravi v nered. Pred honhotd&iiom z Grčijo? Iz ničevih razlogov več unsianih duhovnikov zaprtih V t ene, 17. 2. j. Pred kratkim je bil imenovan nadškof Margot t i za apostolskega delegata ua Grškem. Pred nekaj dnevi jo nisfr. Ma.rgotti prišel v Atene in izročil zunanjemu ministru Mihalokopulosu pismo sv. očetu in drž. rajnika kardinala PaceJliju. Mihalokoptilos je izjavil, du bo v najkrajšem času odgovoril papežu na njegovo pismo, opozoril pa je. da med Grčijo in Vatikanom ni konkordatu. Pa« pn je Grčija pripravljena pričeti razgovore glede konkordnta in loko enkrat za vselej urediti odnose do Vatikana. Dokler pa sedanje stanje obstoja. Grčija težko prizna diplomutičnega zastopnika Vatikana. Grški katoličani !>i konkordat pozdravili, ker je vlada v zadnjem času vkrenila stvari, ki jili grški katoličani smatrajo protizakonite. Odredbi- vlade so v prvi vrsti naperjene proti unirnniiu katoličanom. Kakoi /nano. je bilo uniraniiu duhovnikom /, zakonom prepovedana nošnja talarju, ki sliči onemu pravoslavnih svečenikov. I/, uičovih razlogov je bilo več unirauih duhovnikov /.n.prlili. šolski zakon prepoveduje otrokom pod 14 leti obiskovati ljudske šole. ki jili vodijo katoliški redovniki. \ su iu pereča vprašanja lii bila z konkor-«latoin urejena. Vendar pa prevladuje v v r staji grških katolikov pesimistično razpoloženje, ker je znano, da stoji sedanja vlada močno pod vplivom lože iu ui posebno verjetno, da bi s koukordatoni mislila iskreno. Mednarodne atframe konference V Ženevi sklepn o o kreditih — V Rimu bodo o prodaji žita Ženeva, 17. febr. kk. Slalui gospodarski odbor Društva narodov je danes pod predsedstvom Italijana di Nola razpravljal v glavnem o sedanji svetovni agrarni krizi, posebno pu o krizi prodaje žita. V razpravi o agrarnih kreditih jo izrazilo več članov odbora mnenje, da bi imeli Ii krediti v glavnem služiti za zboljšanje preživljanja kmetov j v vzhodni in srednji Evropi, da pa Ii krediti no bi 1 mogli dovesti do zvišanja produkcije, ker s tem bi ■ so svetovni gospodarski položaj ne /.boljšal, temveč prej poslabšal. Današnja razprava je šla lorej v glavnem za vprašanje. k:iko bi se moglo prepre-fiti zvišanje produkcijo, \ gospodarskem odboru so je naiiajul danes prvič zastopnik Argentine, ki je izjavil, da Argentina vodno bolj želi sodelovanju z Društvom narodov kot svetovno organizacijo, Uer jt> Argentina zelo interesirana na svetovni trgovini in zp.Io 4 navdušenjem pozdravlja mednarodno zbliževalno delo Društva narodov. Uolgrud. 17. febr. AA. Mednarodni institut /,a poljedelstvo v Rimu priredi novo svetovno konferenco za žito kot nadaljevanje konference maja 1029. Da so predhodno proučijo vsa vprašanja / ozirom na to svetovno konferenco jo sklical institut za 20. marec pripravljalno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o vprašanjih, s katerimi so im konferenca bavila ter pregledal inaterijni in sestavil predloge. Konferenca bo razpravljala o sledečem programu: t. mednarodna .organizacija kmetijsko produkcije, 2. organizacija mednarodnega agrarnega kredita, ii. mednarodna organizacija trgovine z žilom. Vsi delegati iu vso države lahko pri vsaki točki stavijo svoje predloge in vprašanja V zvezi s konferenco bo dalje 20. marca ob 10 dopoldne predhoden sestanek strokovnjakov, ki bodo proučili dnevni red. Kot jugoslovanski delegat bo prisostvoval s strani delniško družbo za izvoz kmetijskih pridelkov g. L. Gotllieb. rJ SS « O1 Zammivo predavanje Egrmrika W. Steeda London, 13. febr. Svetovno znani žurnali't in predavatelj srednjeevropske zgodovine Mr Hs iry W. Steed je imel pod navedeno temo na londonski univerzi pel javnih predavanj. V njemu lastnem slogu je obdelal jedrnato, jasno in precizna vprašanja 1. Vloga inadjarskega elementa v avstrijsko-nemškib odnošajih (1866 — 1914), 2. Avstrijsko-nemška alijansa s predominiranjem Hohenzollern, cev nad Habsburžani (1879—1897); 3. Bismark, Rusija in politika protizavarovanja (1887—1907); 4. Habsburška predominanca Hohenzollenrcev, (1908 do 1914). 5. Poslednje predavanje, ki nas posebno zanima, pa je posvetil klicu madjarskih propaga-torjev: -Pravičnost Madjarski« v zvezi s presojo krivde zn svetovno vojno Kot vir mu je služila najnovejša literatura 1er njegovi lastni zapiski, ki jih je sestavil svoječasno kot korespondenl The Times« v Berlinu. Knjiga Pravičnost Madjarski« (Justice for Hungary) je naposlednje deio madjarskih propa-gatorjev po reviziji triatlonske pogodbi; V njej ; proglašajo: okrnitev bivše, tako obsežne rnadjar-! slce kronovine za političen zločin, sklicevaje se j na svoje historične in zakonite pravice clo Hrva-! ške in Slavonije ter ostalih teritorijev, Ici so svoje ! dni spadali, pa ne prostovoljno, pod madjarsko • krono. Todu pozabili so omeniti: da na tem teritoriju niso živeli zgolj Madjari, temveč tudi drugi narodi: Hrveti, Srbi, Slovaki, Romuni, ki ne spadajo pod Madinrc nc v etnološkem pc v oolitič-1 nem oiiru. Ali sc naj lo naziva zločin, ki vpije po pravičnosti, če so jjostali danes ti narodi neodvisni in samostojni ter po mnogih žrtvah, ki so padale brez sodnega procesa(l), dosegli, kar jim je pripadalo: na lastni zemlji biti svoj gospodi Vladajoča madjareka gospoda se pač težko vživlja v nove razmero ter v duh demokracije, Ici vlada v Češkoslovaški, Romuniji, zlasti pa v jugoslovanski državi, kjer ni, kot bi mi rekli, več graščakov« na eni, ter robotov« na drugi strani1 Sian$e naše kmljice ze o dobro Belgrad, 17. febr AA. Poročajo iz Bukarešte, da je stanje zdravja Nj. Vol. kraljice zelo dobre in da se nahaja Njeno Veličanstvo na potu popolnega ozdravljenja. 60.000 Din za revne Zagreb, 17. februarja, ž. V mestnem socialnem odseku so pričeli danes razdeljevati denarne podpore, ki jih jc dal Nj. Vel. kralj zagrebškim sirotam. Odsek je danes razdelil 120 podpor, v zneskih 100 do 120 Din. Vsega skupaj se bo razdelilo 60.C00 Din. Zn 50 deklic sc bodo izdelale obleke. Brezposelnost na Angleškem London. 17. februarju. ЛЛ. Dne 9. febru-f i ;, je bilo v Angliji 2.657.151 brezposelnih, to jo I2S95 voe kot pretekli teden iu 1.117.157 več ko minulo leto, Gospodarski položaj Italije Informacije našega dopisnika Pari z, 16. febr. Navzočtnost angleškega delegata Craigie, ki se s Quai d'Orsayem razgo-varja o vprašanju, da-li bi se ne mogla Francija in Italija na najširši politični bazi v korist evropskega miru pošteno sporazumeti, je čisto naravno prinesla tudi do tega, da državniki obračajo pozornost na gospodarsko stanje Italije. Jasno je, da Francija ni voljna doprinašati prevelikih in nepotrebnih žrtev, da podpre režim, o katerem je vsakdo tu prepričan, da se v sedanjem pravcu ne bo mogel dolgo držati. To bi bilo tem manj opravičljivo, ker sijajne državne finance in od evropske krize le malo prizadeto narodno gospodarstvo Francijo oproščajo potrebe, da bi bila preveč popustljiva baš v trenotku, ko se Italija radi usodnih in ogromnih napak osmih let fašističnega režima bori za svoj gospodarski obstoj. Mednarodni finančni krogi so Vašemu dopisniku naslikali položaj italijanskih financ in gospodarskega stanja Italije takole: Q. Mussolini je v svojem zadnjem budii-tnem govoru dejal, da je italijanska gospodarska kriza posledica ameriške. Mi finančniki pa dobro vuuo, da se je kriza v USA začela šele 1. 1929, italijanska gospodarska kriza pa se je začela ie 1. 1927 z nenaravno, nerealno revalutacijo in stabilizacijo lire na kvoto 90 pa z nasilno konsolidacijo 18 milijard bonov državnega zaklada, ki ni bila nič drugega ko dobromišljen blulf. Za vse to jc osebno odgovoren g. Mussolini, ki pa je pokazal, da je polje financ in narodnega gospodarstva Ahilova peta njegovega genija. Njegove finančne operacije, ki so mu jih svetovale zelo temne avanturistične osebe kakor so Gualino, Volni, Beneduce in De Štefani, so bile naravnost otročje. Trditev italijanskega premijera, da je bil gospodarski položaj Italije koncem leta 1929 »zadovoljiv«, pobijajo sledeče številke: Bankerotov ie bilo 1. 1026 — 7631, 1. 1927 -10.366, t. 1028 — 10.946, 1. 1929 — 11.106. Protesfiranih menic je bilo 1. 1926 — 849.520, 1. 1927 — 1.096.447, 1. 192Š — 1.035.297. Zunanja trgovina je dala 1. 1926 — 44.544 milijard, 1. K'27 - 36.009, I. 1923 — 56.479, leta 1929 — 36.189. Tečaj konçolidiranega dolga po 5% 1. 1926 — 90.22 lir, I. 1927 — 79.79, 1. 102S — 81.00, I. 1929 — 80.50. Brezpos?!niii I. 1926 - 131.493, 1. 1927 — 414.283, I. 1928 - 439.211, I. 1929 — 489.347. Te o i i c i j e 1 n e štoviike pač ne dokazujejo, da. bi bil gospodarski položaj ilaiijc koncem leta lBfflibzadovoljiv. 'v.rtr' O. Mussolini ie v omenjenem govoru trdil dalje! da se je proračun zaključit s presežkom 65 milijonov, ki se bo moreta po reviziji računov zvišal na 100 milijonov. Toda strokovnjaki dobro vedo, ila je, začenši s proračunom za 192o '27, vsak proračun v Italiji bil deiansko deticitcn in sicer je bil jiroračun za 1926/27 deficiten za 588 milijonov, dočim so ga izkazali za proficitnsga s 436 milijoni, proračun za 1927/28 pa ie bil deficiten za 102 milijona, dočim so izračunali avans za 497 milijonov. Iz računskih zaključkov finančnega ministra od 30. junija 1930 vemo nadalje, da je znašal dejanski deficit do tistr.ca dne -99 milijonov. Kako so pa dobili ir t°«a deficita presežek? Na ta način, da so med efektne dohodke vračunali 250 milijonov, dobljenih oil Youiigovega posojila! Do zaključka, da morajo vsi proračuni od 1. 1926'27 dalje biti deficitni, moramo priti tudi, če vpoštevamo naraščanje državnega doiga, zlasti pa tekočih dolgov, ki se od 30. junija 192S, ko so znašali 1618 milijonov lir, do 30. oktobra 1930 narastli nu 4372 milijonov lir, clasi bi se po na- Nom docenti Belgrad, 17. febr. AA. Z ukazom »j. Vel. kralja je poplavljen na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani za docenta v 4/1 dr. Josip J ur kov ič, dosedanji tajnik te fakultete. Daljo je postavljen z islim ukazom /n docenta pravne fakultete v 6/T dr. Ivan Tomšič, na tehnični fakulteti pa v 61 inž. Milan Fakin, do sedaj v 8/F. Na bogoslovni fakulteti je postavljen za docenla v 61 dr. Alojzij O d a r. Verouk na učiieSjiščih Belgrad, 17. febr. AA. Prosvetni minister je l/.premenil začasni učni uačrt za učiteljišča v toliko. da se do konca tega šolskega leta poučuje verouk v četrtem in petem razredu po dve uri na leden, telovadba v četrtem razredu po dve uri na teden, v petem razredu pa "po tri ure. V zvezi s tem se v petem šolskem razredu zniža pouk živih jezikov za eno tedensko uro. Novi častni honml Belgrad, 17. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za častnega generalnega konzula kraljevine Jugoslavije v Ličgeu Лое I točk, odvetnik v Liègeu: za častne konzule naše kraljevine: v Luksemburgu Gaston Diderich, v Cann^su zdravnik Marcel Lebouchet, v Rigi pa trgovec Henrik Rajselbeg. Osebne vesti Belgrad, 17. Iebr. A A. Nj. Vel. kralj je sprejel danes ob 17 v avdienco odstopivšega ministra za zgradbe Filipa Trifunovića. Belgrad, 17. febr. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrovič je sprejel davi s strani |K>ljskega poslaništva v Beigradu diplomo velike nngrade (grand prix) ter poljsko državno odlikovanje za naše ministrstvo za trgovino in industrijo kot razstavtjalca na mednarodni razstavi za promet in turlstiko v Poznanju leta 1030. Belgrad. 17. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen pri narodnem gledališču v Ljubljani za člana v 11/2 Alojzij Drenovec, dosedaj v 3/11. silni konverziji morali sploh nehati. še več pove poglavje o davkih, o katerih je g. Mussolini opetovano naglašal, da ne bo italijanskemu narodu, ki je itak hudo obremenjen, naložit nobenih novih več. V resnici pa davčni vijak Italijanov niti za časa Burbonov ni tako hudo stiskal kakor jih danes. Vpoštevajoč narastek italijanskega prebivalstva od 1. 1913 do t. 1930, bi se davki bili morali pomnožiti za 16%, v resnici pa so se za 148%; če vpoštevamo fašistični režim, ki je prišel na vlado 1. 1922., so se davki pomnožili pod fašizmom v primeri s prejšnjim stanjem za 54%. Najhujši pa je fiskalni prilisk postal po 1. 1927. ko je g. Mussolini revalutiziral liro. O. Mussolini — poudarjajo tukajšnji mednarodni finančniki se je skliceval na to, da je tudi francoski prorn un vedno višji. To je res, pa ne zato, ker bi se Francozom nalagali novi davki, ampak zato, ker so v Franciji obstoječi davki vsled naraščajočega blagostanja več donesli. Leta 1929 je francoski finančni minister dobil 8 milijard frankov več, nego je računal! Italijanski proračun za 1. 1930/31 pa izkazuje 900 milijonov deficita, !ik >4 s sliko Mnije Terezije in Franca Jožefu se bodo prokovvli v dukate s sliko našega suverena. f«i)0^n>L(> V $~a"*!0 B-l«riwl. 17. febr. A A, Znvod '/Л tom" ""»nte zononie trgovine o^vešč-' vs" in1 r-,si"»'Q ћ'а-; go zneorini kot dn рг!,'"'Ч iz državo, s lrnlero Šm-j il'm nimn nogodbe. to ie "o soloSnih carinskih predpisih in ne po prednis'h pogodbe. |Vo»>*» I gn-f^ff *ro"fe Dunai. 17. febr. kk. Na ?e'i nvstrl'«keea zrako-plovne^a odbora se 'e poročalo o polo'nem vodnem redu, da bo brzolotna zveza Dunai—Berlin tako itre'enn. da bo "'отоРа nenrekin'ena dnevna zveza R vseh cestali, ki peljejo na kolodvor, hitele precejšnje množice gledat prihod aretiranega Lojzeta štefaučiča. Pogovori so se sukali le okrog njega. Vsak je ogibal, kakšen bo, kako in kje ga bodo peljali iti ka'j se bo z njim zgodilo. Tako se je zbrala na kolodvoru že ob pol 2 velika množica, vsa v nestrpnem pričakovanju. Malo čez poldrugo uro je pripeljal pred kolodvor ludi zeleni Henrik« in zavil ekozl vrt na desni strani restavracije na postajo. Stotine in stotine radovednežev, med katerimi so pa bila večinoma snmo moški, se je vsulo s perona na desno stran postajališča, nekoliko proti carinarnici in obkolilo policijski voz. Radovedneži so lezli na snežene kupe, samo da bi boljše videli ekskor-tacijo osumljenca. Fotoamaterji in drugi fotografi so začeli pripravljati svoje aparate, da bi ja gotovo dobili njegovo sliko. Mariborčan je pripeljal brez zamude. Potniki so izstopali. Policija je komaj vzdrževala red in potiskala množico od vozov, ki je kmalu zapazila, da ima policija prav posebno ■zanimanje za tretji in četrti štiriosni voz. :>Tain notri ga imajo nekje spravljenega. Kako. dn ga ne privedejo ven?< Medtem pa jo odpihala lokomotiva, ld je pripeljala vlak, in pustila vse vozove na mestu. Kmalu pa so jo priklopili na zadnji voz vlaka in potegnili vse vozove, razen tistih, ki so bili preti vagonom, v katerem je sedel aretiranec, nazaj proti skladiščem. Radovedneži zopet niso vedeli, kaj bo. Kar naenkrat pa je z neverjetno naglico potegnil zeleni Henrik s postaje in v diru zapeljal pred izhod pri carinarnici. Množica je seveda lakoj razumela, da bodo odvedli aretiranca skozi izhon pri carinarnici, in je vdrla proti njej. Medtem so pa stražniki in orožniki odprli vrata voza in hitro prepeljali vklenjenega osumljenca, ld je bil vklenjen s svojim bratom, in ju peljali skozi izhod pri carinarnici v policijski voz. Za množico se nista zmenila. Na obeh straneh pa so ju spremljali orožniki in stražniki. Hitro so ju spravili v policijski voz, ki je takoj nato oddirjal z največjo naglico na policijo. Ljubljana, 17. februarja. Takoj po umorti župnika Franca Kušarja v Mengšu je pričelo avtomatično zasledovati morilca tudi ljubljanska policija, čeprav ni bil umor izvršen na njenem teritoriju. Po raanili okolnostih je skušala dobiti sledi za morilcem. Ena najvažnejših sledi je bil suknjič, ki ga je morilec pusti! v župnilšču v Mengšu. Po rajnih opisih je policija osredotočila svoj sum nn delavca tvrdke inug. Dukič, 27 letnega Lojzeta Štefaučiča. Za ta suni so govorile razne okolnosti. Predvsem je Štefančič v petek izginil iz Ljubljane, v delavski baraki v Vodmiat-ski ulici, kjer je prenočeval, pa je pustil svojo delavsko obleko, razne cunje, uin«,zano perilo in rojzne ratzglednice. Nihče ni vedel, kam je izginil. Tudi po opisu morilca, ld so ga policiji dali razni ljudje v Mengšu in v Ljubljani, jc policija sklepala, da je zločin izvršili on. Glavni trud policije se jc v nedeljo in v ponedeljek usmeril na to, da bi tega iskanega štefančiča čimprej našla. Obtoži Ino za Štefančiča je bilo )x>lcg zgoraj navedene okolnosti tudi to, tla je Štefančič površno poznal okolico Mengša. Bil je namreč lani zaposlen pri gradnji misijoni-šča v G robi ja h pri Domžalah. Veljalo je torej dobiti predvsem njega. Oblasti so gu izsledile v Strnišču pri Ptuju, kjer jc prebival pri svojem bratu. Lojze štefančič je imel stalno bivališče sploh v Strnišču. Samo kot sezonski in stavbinski delavec je iskal delo v času stavbenih sezij po drugih krajih. V noči na danes jc bil Lojze Štefančič v Strnišču aretiran in prepeljan v Ljubljano. Poleg Štefančiča je l)il aretiran tudi njegov brat. Lojze štefančič jc srednje visok mož, gladko obritega obrarza in malih gostih brčic. Lojze je zgledal precej mirno in nekako pripravljen na vse. Njegov, za glavo večji brat, pn .je sedel poleg njega in mrko strmel predse. Očitno*ne vedoč. za kaj gre. Lojize Štefančič jc bil oblečen v šc dokaj čedno obleko, • Lojze štefančič ni izgledal prav nič eleganten na policiji. Ni imel niti kravate. Policija je zaslišala številne Duiki- cevc delavce, ki so sicer poznali štefančiča, vendar pa niso mogli izpovedati nič novega, kar policiji žc no bi bilo znano o štefančiču samem. Lojze štefančič sam pa jc odločno tajil vsako udeležbo pri unnoru in je zotrjeval celo. da šc nikoli ni bil v Mengšu. Navedel je policiji tudi kraj, kjer se je od od petka na soboto nahajal, ter priče za to. štefančičev alibi je baje zelo tehten, seveda ga pa mora policija še preizkusiti in predvsem zaslišali priče, ki so štefančiča v petek «večer baje videle. Dokler pa ni Štefančič svojega alibija povsem dokazal, je šc vedno dvomljiva njegova nadaljnja usoda. So indicije, ki govore proti šte-fančičevi krivdi, so pa zopet indicije, ki govore malo drugače. Predvsem jc aretirani 1лјге štefančič nekoliko večje postave, kakor opisani morilec. Dalje pri Štefančiču niso našli oro-panega denarja __ Kakor smo že omenili, je oblačilo, ki ga jo ifnel Štefančič na sebi, Za štefančičevo krivdo pa govori zopet to. da je tako naglo izginil iz Ljubljane, da je pustil svojo staro obleko v delavski baraki, sploh, da je naglo zapustil delo. štefančič je ostal v zaporu in ga bo policija šc zasliševala. Na visak način, — čc nc pridejo vmes kake nove okolnosti — bo štefančiču malo težje dokazati krivdo ua zločinu. Policija in druge oblasti sc vneto trudijo, da bi nekoliko razjasnile vlogo, ki naj bi jo Štefančič imel pri tem zločinu, zdi sc pa, da si oblasti niso povsem nu jasnem, ali je štefančič pravi, ali ni. Dejstvo je, da so ga oblasti tri dni iskale in p« končno neSle. Dejstvo je tudi, da jc oni suknjič, ki ga jc morilec pustil v župnišču v Mengšu, štefančiču prav. To, pa še ne more govoriti zu štefančičevo krivdo, zakaj tak suknjič, kupljen v konfekciji, je lahko prav tisočim in tisočim moškint. Le v slučaju, da ga je kdo videl v takem suknjiču, potem bi nastal zopet nov, vendar pa nc povsem določen dokoz proti štefančiču in za njegovo krivdo. 1 rgovec g. Svetozair K oser, pri katerem jc bil najdeni suknjič kupljen, nas prosi za ugotovitev, da ima on 24 lakih suknjičev v zalogi in da se ue more spominjati, kdo bi tak sukn jič kupil pri njem. Blago suknjiča je dobro kvalitete, ker on blaga slabe kvalitete sploh nima v zalogi. Radio postaja v Trstu Trst, 17. februarja. Prometno ministrstvo v Rimu je te dni sklenilo. da radiofonično mrežo države znatno razširi. Zgradila se bo druga radiopostaja v Milanu s 50 do 00 kw, v Firenci z 20 kw, v Bariju z 20 kw, v Palermu in v Trstu, kjer bo dograjena junija meseca I. 1. Radio-postaji v Genovi in v Bolcanu se ojačita. FOODOOzavitkcv ELIDASHAMPOO PRODAN IH V ZADN J E M LETU ! DOKAZ NJEGOVE KAKOVOSTI! Ako bi teh 700.000 zavitkov položili zaporedoma eden za drugim, bi tvorili 83 km dolgo progo, kakor Beograc' Novisad. t m m x IP^ ranroisro д negovanje ms MPOO Smrt v zametih Sv. Rupert n. Laškim. IG februarja. V nedeljo, dne 15. februarja je našel Janez Pertmač, posestnik v Sv. Petru na potu cul službo božje v Sv. Rupertu kakih 200 m višjo od vasi Sv. Peter proti gozdu globoko v snegu mrtvega cer-kvenika od Sv. Petra. Janeza ltozmaun. Rozman je kot cerkvenik že več dni hodil po žilni biri. V petek proli večeru so je mudil v gostilni Franca Kocniana v Sv. Rupertu ter se potem napotil skozi ! oleško hosto proti domu. Ravno takral jc tu divjal silni snežni vihar, ki je vrgel nepopisno velike ] množine snega šc na stari sneg. Utrujen od celo-i dnevne neizrečno težavne poti po visokem snegu ! brez gazi je ubogi Rozman cisto blizu vasi Sv. Pe-I 1er padel; mogoče se je pri tem onesvestil; novi j sneg, ki je padal po njem celo noč, ga .je popolnoma pokril. V nedeljo zjutraj ie Sin <■«'• Oleščanov rogreb umorjenega župnika Kuiarja v Mengšu. uu potu v cerkev v Sv. Rupert čezenj, celo snežni plug s konjem, ne da bi ga bili zapazili. Sele omenjeni Pertinač je na povratku k Sv. Rupertu zapazil kos suknje, ki je nekoliko molel iz snega. Rozman je bil 70 let star, a je bil še čvrst m krepak; 19 let je vzorno, vestno opravljal svojo službo kot cerkvenik pri Sv. Petru. Bil je dober, zaveden mož, rad prebiral naše dobre slovenske 1 liste, pa tudi vzgleden kristjan; vestno je drial! j vsak prvi petek v mesecu, in tudi v nedeljo, dne S. februarja je še bi! pri sv. obhajilu. Vrli mož. ! počivaj v miru! Po hribih v laškem okraju je v noči od petka J na sObolo dne 14. februarja padla nepopisno ve-j lika množina snega; snežni vihar je vrhu tega na-! pravil žamete, da je na mnogih potih in cestah i sploh zaprt vsak promet; večinoma je sneg po 1 ni ! visok, v zametih pa tudi po 2 m in še več. Kako i težavna je v teh krajih pot, se vidi med drugim iz j tega, da je nek mlad gospodar iz Sv. Jurija ob i juž. žel., ki je s svojo ženo šel na njen dom v Sv. i Peter v rupertski župuiji na koline, rabil za to ' |jot. ld meri kakih 7 km celili 10 ur. V šolo v Sv. ! Rupertu in na Svetini pri Celju ne more noben ! otrok. Veliki zameti v Prekmurju Murska Sobote, 16. febr. Pretekla noč jc bila v vsej Krajini grozna. Vso noč je divjal vihar in snežilo je tako silno, kakor žc dolgo nc. Zjutraj so bile vse ceste za-sipane s snegom. Promet jo bil lakorekoč popolnoma onemogočen. Avtobus, ki vozi na progi D. Lendava—M. Sobota—Rogaševci stoji. Ves promet se vrši s sanmi, a je tudi zelo otež-kočen in nevaren. Obcestni jarki so popolnoma zasuti s snegom. Ponekod je sneg tudi nn cestah visok tlo dva metra. Od več strani poročajo o nesrečah. Več sani se je prevrnilo v snegu in so se potniki le s težavo skobacali iz snega. Snega je tolrko, da povzroča hude skrbi. Ima tudi hude gospodarske posledice. Radi visokega snega in onemogočenega prometa, st: propadli vsi sejmi, ki bi se imeli vršiti te dni. Cas pokore Se brne strune, ki so spremljale predpustue veselice, plese in maškerade, ko stopi danes v zgodnji jutranji uri duhovnik — v spokornem oblačilu — pred oltar, da oznani smrt in za njo zaznamuje vse, prav vse: bogate in revne, ošabne in ponižne, grešnike in pravične, mogočne in preproste. Vsakemu potrese glavo s pepelom, ki je simbol prsti, iz katere je človek, in mu oznani, da ne bo večno živel. Pa ne samo tem, ki spokorno pokleknejo predenj, duhovnik oznani smrt, temveč tudi oni, ki se šc vrte pijani predpustnega veselja po balih, tudi oni so zapisani smrti. Vsem kliče duhovnik Kristusov: Pomni o človek, da si prah in da se v prah povrneš! Ali nam hoče Cerkev res prinesti smrt, ki nam jo danee tako pretresljivo prikazuje? Ne! Ravno obratno. Ona nam hoče dati v tem času življenje, ono božje življenje nam hoče dati, ki ga je priboril s svojim lastnim trpljenjem sam Kristus — Bog. fn to življenje nam tnora biti tem dragocenejše, čim dražje kupljeno in čim trši je bil boj zanj. Kupljeno je dovolj drago, če je dal božji Junak svojo lastno kri zanj. — Deli se pa to življenje v sv. krstu in se v drugem krstu pokori zopet obnovi. Glavna misel sv. Cerkve in njene liturgije v postnem času je: Trpljenje Kristusovo — krst — pokora. Trpljenje Kristusovo se jasno izraža že v li-lurgiji predpostnega časa, a od danes naprej si Cerkev vsak dan še bolj živo predstavlja pred oči (a veliki misterlj krščanstva: Kristus sam Sin božji slopi za nas v boj s knezom teme. V prvi polovic postnega časa se veliko boli, kot zunanja poudarja notranja stran tega boja. Motiv trpljenja se veliko boli naglaša v drugi polovici in doseže višek na veliki teden, zlasti veliki petek Pa ta boj se ne vrši samo med Kristusom hudobnim duhom in mi nismo le hladni gledavci tega boja, ampak boj divja tudi v nas — v naših dušah. Tuše bojujeta ista dva junaka: Kristus in satan. In tia nas samih je ležeče, komu pomagamo do zmage. Ce hočemo na velikonočno jutro vstati s Kristusom in zopet veselo alelujo, tedaj se moramo na to pripravljati. Tedaj moramo s Kristusom doživljati trpljenje postnega časa, z njim mora biti križan iu mora umreti v nas stari grešni človek, da bomo mogli na veliko noč z njim tudi vsi čisti vstati. Za prvo Cerkev je bil postili čas še posebne važnosti tudi zato, ker je bil določen za ožjo pripravo na krst katehumenov. Tem so glavne verske resnice razlagali do sedaj vsak dan pred mašo, ker pri celi tnaši niso smeli biti navzoči, ampak le pri takozvani »maši katehumeiiov,« V vse skrivnosti so jih pa uvedli šele na sredo po 4. postni nedelji. Tedaj so jim razložili tudi apostolsko veroizpoved. Dasi se je kol omenjeno, vršil ta obred šele na sredo po 4. nedelji v poslu, se vendar izraža-veselje nad tem dogodkom že v liturgiji imenovane nedelje, ki se tudi po prvih besedah vstopne molitve imenuje ^Laetare- (Veseli se). Pa tudi danes ima spomin na to pripravo za nas svoj važni pomen: Smrt starega človeka in rojstvo ter krst novega, ki bo ves prenovljen v Sv. Duhu. Še bolj kot v predpostnem času povdarja Cerkev danes in potem ves postni čas resni pomen in potrebo pokore. Zdaj je čas, da postrgamo stari kvas in oblečemo novega človeka, kot nam kliče sv. Pavel. V prvih časih krščanstva (4.—10. st.) je bila v Cerkvi v navadi takozvana javna pokora, za katero je bil določen vprav postni čas. Med javne grešnike je bil prištet, kdor je zagrešil kitko veliko javno pregreho in zato jc moral opravljali javno pokoro. Obstojala je v tem, da so morali med sv. mašo zunaj pred cerkvijo stati v spokornem oblačilu, ki so ga na današnji dan prejeli iz rok duhovuika. Obenem jih je duhovnik potresel v znak spokornosli s pepelom. Tako so morali svojo grešnost javno priznati. Ves postni čas pa morali tudi sicer opravljati zadostilna dela za svoje grehe: moliti, postiti se in se v splošnem zatajevati. Ta običaj je bila pač resna pridiga za ostale vernike. K pepelenju so prvotno samo ti pristopali; pozneje se je pa uvedla navada, cla so tudi drugi verniki spokornega duha pristopali k temu obredu. V vsej postni liturgiji se kaže tudi ta tretji motiv — motiv pokore. Ne samo za one čase sreči- | njega veka je bil ta motiv aktualen, ampak je tudi danes poleg vseh drugih najvažnejši. Saj mi novodobni kristjani nismo nič manj potrebni pokore kot oni, ki so javno pričali: grešniki smo! Stopimo danes resnično ali vsaj v duhu pred duhovnika in prosimo Gospoda, naj nam da vsaj malo duha — s pokornosti. In postni čas, kako ga bomo preživeli? Maš-ria liturgija v tem sveteni času nam jasno pokaže smernice, kako prenoviti svoje življenje in kako se skušati vglobiti v skrivnost odrešenja. Berila pri sv. maši so vzeta iz prerokov, zlasti iz preroka Jeremije, ki je po svojem mukapolnem življenju sam predpodoba trpečega Odrešenika. Njegova prerokovanja polaga Cerkev v usta Irpcčega Zveličarja. Evangelijev je največ vzetih iz Sv. janeža Ev., ker ravno ta evangelist najbolj nazorno slika judovsko sovraštvo in grde nagibe, ki so Jude gnali, da so umorili - Boga. Prav (ako skušajo perikope pokazati milost odrešenja, ki so jc Cerkev in njeni verniki po Kristusovi smrti deležni in ki se kaže v sv. Krslu i:i presv. Fvharisfiji. Tako postni čas ni važen le za krščencc in javne spokor-nikc, ampak je čas odrešenja tudi za navadne vernike. Zakaj včasih rudarje odpuščajo Senovo, 16. febi. Za delavca je že vsaka malenkost usodna in čeprav ni vredno, da bi se človek bavil ž njo. Tukaj je bila odpovedana služba petim rudarjem, ker so prodali svoj deputatni premog. Nobena prošnja, da bi jih obdržali v službi, ni našla milosti, ker povelje se jc glasilo: stran morajo!« Premog so prodali, ker stanujejo v takih krajih, kjer je dovoz skoraj popolnoma nemogoč, da si potem za tisti denar kupijo drva. Prej je bila navada, da so rudarju, ki je prodal deputatni premog, odvzeli pravico šest mesecev prejemati premog. Danes ga pa za tak velikanski »zločin* vržejo na cesto, brez ozira na njegove razmere. Ker je po vsej logiki deputatni premog del rudarjeve plače, nikakor ni umestno, da ne bi ga smel rudar uporabiti na način, kakor mu največ zaleže, vsaj danes, ko je tako slabo plačan. Zato sc zelo čudimo, da zaradi take malenkosti odpuščajo ljudi iz službe. Za volitve v drugo skupino so bile tri kandidatne liste. Pač slabo spričevalo, ker se delavci v najvažnejših vprašanjih ne morejo ali nočejo zc diniti. Nesreča pri hepaniu Mengeš, 17. februarja. V Kančevi tovarni v Mengšu so so delavci danes kepali. V razposajenosti je nekdo sunil delavca Miho Škofica tako nerodno, da je ta padel s ô m visoke strehe fn si zlomil roko ter se tudi drugače težko poškodoval Strašnat smrt družinskega očeta Železniška nesreča pri Trebnjem Trebnje, 1". febr. Nocojšnjo noč se je na dolenjski progi blizu tukajšnje postaje pripetila nesreča, kako ršne že dolgo tie |K>mni liaiša sicer n< sreč bogata kronika. Žrtev te nesreče je postal žel. uslužbenec premogar Drenik Franc, star 45 let, oče šestih otrok, katerega jc lokomotiva dobesedno raztrgala ter posamezne kose telesa puščala ob progi od Trebnjega do Novega Mesta, kjer se je nesreča pravzaprav šele ugotovila. Kako se je to zgodilo? Po dosedanjih ugotovitvah in po izjavah posameznih prič se je grozna nesreča pripetila takole: Dolenjski vlak, ki odpelje iz Ljubljaaie zvečer ob 7 proti Novemu mestu, jo nu odprti progi zunuj postaje Trebnje zadel ob nekega človeka. Strojevodja vlaka jc takoj čutil, da je uekaj povozil, vendar se mu pa o kakšni večji nesreči niti sanjalo ni, zakaj na progi pred seboj ni bil opazil nobenega človeku. Zaito strojevodja tudi ni takoj ustavil vlaka. Na postaji Mirna peč je pa vendarle stopil iz lokomotive ter sikupno s kurjačem pregledal vlakovni stroj. Kljub skrbnemu iskanju pa nista ničesar sumljivega opazila na kolesih, zato je vlak redno nadaljeval svojo vožnjo proti Novem mestu. Po prihodu v Novo mesto, okrog 10 zvečer, eo po končani vožnji lokomotivo odipregli ter jo odpeljali v kurilnico. Pri obratni vožnji in vsled močnih sunkov, ki jih je povzročala vožnja čez kretnice, pa je nenadoma izpod kolesja lokomotive padlo golu moško truplo brez leve roke in leve noge in z močnimi poškodbami ua glavi. Strašna najdba jc globoko potrl« \.sc železniške uslužbence na postaji. Takoj so se zavedli. da se je morala nesreča »goditi med vožnjo. Strojevodji se je zdaj posvetilo, da bo dozdevni sunek, ki gu je občutil i>ri vožnji i/, po-stujc Trebnje, vendarle resničen in strašen vzrok in povod nesreče. Pri iskanju so našli odrezano levo roko v bližini kretnice v Mirni |>eči. Točno mesto, kjer bi naj bil ponesrečenec povožen, še ni znano. Najbrže je ponesrečenec šel petš po progi domov. Radi snega pa na jbrže ni slišat prtiiod« vlaka ter je na ta način prišel pod stroj, ki gu je potegnil med kolesa, gu vlekel po progi do Novega mesta ter satoma vsled vlečenja trgal od telesa posamezne ude, ki so jih potem našli raztreseno najlephaiztrgajo iz njenega morda urejenega, dasi skromnega življenja ter jo za nekaj časa dajo tia razstavo ter obdajo z vsemi krasotami. In potem? Če izgube loterijo — bili res najlepša —, jim je letko vrnili se nazaj в skromne razmere vsakdanjega dela in truda, kjer ni avtomobilov in sa-lonov in soarej. In če zadenejo glavni doliïekv Kaj potem-' Nenadna sreča jih uniči. Naj vzgledi govore! Meksilcanska kraljica lepote Marija Terezija de Landa je ustrelila svojega mota; »miss Anglija* je bila I. 1923 obsojena na :} mesece zapora radi tatvine. Njen oče je objuvil obtožnico proti vsem, ki so dobro dekle med 50.000 drugimi izvolili za nej-lepšo ter ji nakazali razkošje bogatinov. To jo je privedlo na pot zločina. Leta 192» so agentje nekaj takih »kraljic« odpeljali v Ameriko in jih tam pustili na cedilu. Miss Nemčijo* je nemški konzulat rešil in jo poslal domov. »Miss Rusijo« so zaprli radi dolgov, ki jih je lam naredila. Miss Palonia< pa je izginila brez sledil... Te kraljice lepote so doživele svoj kes in s vojn pokoro. 2elim pa, da bi nobena Slovenka nikdar več ve bila deležna take usode! In zalo bi kot Slovenec ielel, da bi slovensko časopisje s svojimi poročili ne mešalo glav ubogih slovenskih deklet. Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim Jemalt je zlato rmen prašek prirejen s o00'0 ribjega olja in suhim sladnim ekstraktom čegar redilnost je obče znana. Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 42-— za veliko škatljo in Din 25-— za malo škatljo. — Pri trdovratnem zaprtju, napetost: v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabo-počutju in utrujenosti pospeši naravna Fran z Josef« grenčica brez napora in bolečin lahno jzpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef« vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. Vlom h ptujskim kapucinom Ptuj 10. februarja, v'elik -aeg je povzročil tudi lakoto. Posebno lačni so morda tisti, ki se jim ne ljubi delati. Ker pa je živeli vsekakor treba, je včasi treba suniti tudi >kaj za pod zobe«:. S tem namenom, ki je prav dobro uspel, je te dni nekdo obiskal oo. ka-pucinc. Po snegu jo prišel od železniške strani. Na samostanskem oknu je ujx>gnil želeano omrežje in smuknil v klet. Dobro se je obložil. Odneeel je več šunk in sploh raznih dobrot za ueta, po ne v majhni količini. Ljudje pravijo, da bi bilo dobro kaj ukreniti v varnost Ljutomerske ceste. Isto noč je namreč nekdo lazil okrog hiše v bližini. Sledovi kažejo, da jo dotičui preskočil že ograjo pri vrtu. Res je, da je mestna policija preveč obložena. Res pa je, da bi bilo vendar dobro kaj storiti. Izgleda tudi, da so cerkveni zavodi zadnje čase zelo priljubljeni v gotovem oziru. V poldragem mesecu se je iz-vrAil vlom v vse tri podružnice: v minoritsko cerkev, v proS1ij»ko cerkev in v kapucinsko klet. — Nobenemu ni Wlo prizanešono. Ljubljana Licitacija za Ljubljan co hončnoveliavna Ljubljana, 17. februarja. Pred nekaj tedni smo poročali, da je ministrstvo za gradbe odobrilo drugo licitacijo za regulacijo Ljubljanice. Danes pa je prišel v Ljubljano ministrski odlok o končni veljavnosti te licitacije. Licitacijo je dobil edini ponudnik to jc tvrdka ing. Dukič za ceno ca. 4,135.657.92 Din, ne kakor smo včeraj pomotoma poročali 4,305.000 Din. Za licitacijo se je zanimala še neka druga tvrdka in sicer iz Belgrada, ki pa je zamudila pravi rok. Cena, za katero je tvrdka ing. Dukič dobila delo, je mnogo nižja (ca. 2,000.0CK)), kakor j>a jc bila predračunska vsota. Ka bo danes Drama: Zaprta. Opeia: Madame Butterfly. Red A. Prosveta Krakovo-Trr.ovo, Karunova ul. 14: XI. prosvetni večer. Film »Zvezda Sahare«. Ob 8. Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Knralt, Gosposve ska cesta 10. Danes Slonihov VBČeP v restavraciji »Z v e z d a«. Razstnva jestvin je p. n. občinstvu od 17. do 19. ure na vpogled. — Priporočata se F r a o in R o z i Krap e š. © Postne pridige bodo vsak petek ob p o 1 osmih zvečer (19.30). Predmet: bkiivnosii k.iža. Govori stolnični pridigar kanonik dr. Mihael Opeka. 0 Nov regulacijski načrt za Dunajsko ccsto, počenši od Truinove ulice naprej, je ministrstvo za gradnje odobrila. V petek je banska uprava dobila odlok ministrstva iz Belgrada. Po novem regulacijskem načrtu bo cesta iU metrov široka. Vprašanje nad- ali poavoza, je ostalo v toliko nerešeno, v kolikor je to v zvezi z glavnim kolodvorom v Ljubljani. S tem je rešen dolgotrajni rpor, ki jc trajal med mestno občino ljubljansko in ostalimi zasebnimi interesenti. Sedaj ima mestna občina možnost, da regulira in razširi Dunajsko cesto, kakor hitro ji bodo dopustila finančna sredstva. V doglednem času pa najbrže to ne bo izvršljivo. V tem času pa bo treba preudarno in pametno upoštevati gospodarske interese posa' meznih zasebnikov. O Prva senzacionalna razprava pred velikim senatom. V torek 3. marca ob 8.30 dopoldne se bo pričela pred velikim senatom ljubljanskega deželnega sodišča prva kazenska razprava proti pripravniku finančne kontrole, ki je 5. septembra zjutraj lani s službeno puško ustrelil svojega tovariša, pripravnika Janka Maloviča, doma iz Novega mesta. Svoječasno je ta tragični dogodek na Jesenicah in na Gorenjskem sploh vzbudil veliko senzacijo. 0 Ljubljanski gasilci prirede »Divjega lovce«. Po lanskem gasilskem kongresu se je pri Prvem prostovoljnem gasilnem in reševalnem društvu v Ljubljani ustanovil dramatični odsek, ki je pod vodstvom člana Narodnega gledališča gosp. Bojana Smerkolja naštudiral Finžgarjevega »Divjega lovca«. Gasilci ga bodo igrali prihodnji torek, dne 24. t. m. v dramskem gledališču. Pisatelj gosp. Fran Finžgar se bo, kakor zatrjujejo, sam udeležil predstave ter se je odrekel običajnim tantije-mam. Upali je, da se bo ljubljansko občinstvo udeležilo v lepem številu te predstave, da tako podpre akcijo ljubljanskih prostovoljnih gasilcev. Narodno gledališče je dalo oder gasilcem brezplačno na razpolago. 0 Pregled in plombiranje motornih vozil razen avtobusov za mesto Ljubljano in za okraj Ljubljana-okolica se bodo vršili nepreklicno zadnjikrat v soboto dne 21. februarja t. 1. od 9 do 12 dopoldne in od 14 do 17 popoldne pred poslopjem uprave policije v Ljubljani. Nepregledana vozila se po 1. marcu tega leta ne bodo smela uporabljati za promet, zato se vabijo vsi lastniki, da pripeljejo svoja še nepregledana motorna vozila pred komisijo. Za pregled avtobusov se bo določil poseben termin pozneje kar bo pravočasno razglašeno v listih. 0 Prosvetno druStvo Krakovo - Trnovo v Ljubljani priredi drevi ob 8 v društvenem domu Karunova ulica 14 XI. prosvetni večer. Na programu je predavajannje filma -Zvezda Sahare«. Film je posnet v Sahari. Vljudno vabimo vse obiskovalce prosvetnih večerov, da so tega udeleže v čim večjem številu. Vstopnina malenkostna. — Odbor. 0 Večerna predavanja za obrtni naraščaj, ki jih prireja Zveza obrtnih zadrug, so dobro obiskana in so prireditelji pri tem gotovo imeli najboljši namen za vzgojo in izobrazbo vajencev. Pripom- nili bi, da ta ideja večernih tečajev in šol ni nova. Svoječasno smo imeli večerne šole za vajence, a so jih morali ukiniti, ker je nočna pot v šolo in iz šole storila več slabega vajencem kakor jim je šola mogla nuditi dobrega. Tudi sedaj mnogo vajencev pot k tem predavanjem porablja za svoje nočne ekskurzije, kar mladini nikakor ni v prid, posebno ker pohaja ta predavanja mladina obojega spola. Zato tudi mnogi mojstri svojih vajencev ne puščajo k tem predavanjem. Skrb za dobro vzgojo izročene mladine jim narekuje take ukrepe in ne malomarnost za njihovo izobrazbo. To je treba ugotoviti na namigavanje nekega ljubljanskega lista, ki mojstrom zatnerja, ker ne puščajo vajencev k tem predavanjem. Kdor hoče biti odkrit in iskren ter mu je za dobro vzgojo mladega naraščaja, iim tega ne bo zameril, ampak jim bo jrav. Noč ni za mladino, ne za lante, še manj dal P' za dekleta, najmanj pa za oboje skupaj! O Samomor delavca. Vratar Franc Vovk na mestni pristavi na Kodeljevem ie v ponedeljek ob 11 dopoldne sporočil policiji, da so našli na podstrešju hleva obešenega mestnega hlapca Antona Rijavca. Rijavec si je skušal vzeti življenje že v nedeljo zvečer, ko se je vrnil pozno z nekim svojim tovrišem domov. Najprej se je skuhal obesiti kar na ročaiu kolesa, pntem pa si je hotel prerezati vrat z britvijo. Oboje mu je preprečil nje- ШBV DC ingote Uninn[,?ubijana nudi danes veliko izbiro i«srn :n s.sdHih rib Priporoča se K. RIST gov tovariš. Nato je Rijavec izginil in se ni več prikazal, dokler ga niso našli obešenega v podstrešju. Rijavec je bil rojen leta 1Г01. v Ljubljani. Vzrok njegovega samomora ni znan. Na lice mesta je prišla policijska komisija zdravnika dr. Avramo-viča in dežurnega uradnika Lušteka Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. 0 Ukradene smuči. Smuči so sedaj, ko imamo dovolj snega in prijateljev zimskega športa, -zelo čislano orodje. Ni čudno zato, da so se pričeli tudi tatovi zanimati zanje. Knjigovezu Stanku Jenku je te dni odnesel neznan tat iz veže njegovega stanovanja na Miklošičevi cesli št. 3 dva para kompletnih smuči, vrednih okoli 600 Din, Tat bo skušal smuči najbrže kje prodati — zato pozor! 0 Ribe lire, sladkovodne s Štajerskega, ter namočeno polenovko najboljše vrste vedno svežo, nadalje vse najboli izbrano delikatesno in sperorlj-чко blago nudi F. II. Kovačič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. Maribor •'■"'.' Of Peter Amaliettl. V ponedeljek zvečer je umri v svojem stanovanju v Einsplelerjevi ulici št. 34 upokojeni železniški uradnik Peter Atna-lietti, slar 69 let. Blagi pokoinik je bil v Mariboru obče čislana osebn, ki je radi mirnosti in poštenosti značaja užival v krogih svojih številnih znancev in prijateljev spoštovanje in ugled. Pokojui Peter Amalietti je bil vzoren kremenlt mož, ki je svojim otrokom oskrbel lepo iu krščansko ter pošteno vzgojo. Pokojnik je svojčas kot aktiven uradnik užival poseben sloves radi svojo vestnosti in natančnosti v izvrševanju svojih službenih dolžnosti. Pobričina vseskozi si je med svojimi stanovskimi tovariši pridobil veliko iskrenih in hvaležnih tovarišev. Bil Jo tudi dolgoleten naročnik tSlo venca-, ki ga je vsak dau prebiral z velikim zanimanjem; г velikim veseljem je spremljal njegov lep napredek in spopolnjevanje. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Plemeniti pokojnikovi duši svetila večna luč, težko prizadetim žalujočim naše najgloblje sožalje. □ Na jutrišnjem prosvetnem večeru v dvo-Tani Prosvetne zveze predava profesor J. Sedivy o katoliški, husitski in slovanski Pragi. Predavanje bodo pojasnjevale lope skioptičue slike. Občinstvo se prav prijazno vabi k udeležbi. □ L'udsko štetje v Mariboru. Zakon o ljudskem štetju določa, da se vrši ljudsko štetje prebivalstva, poljedelskih gospodarstev in domače živine, v mestih pa tudi popis stanovanj dne 1. ajiri-la t. 1. Da so bo moglo ljudsko štetje izvršiti točno in pravilno ter brez zavlačevanja, poziva mestno načelstvo vse prebivalce, da si pravočasno oskrbi-jo polrobne listine (krstni list, poročili list, do-movnica itd.). □ V Jugoslovanski strokovni zvezi drevi predavanja ni. Prihodnje predavanje se pravočasno obiavi. □ Tretjeredna skupšfcina duhovnikov bo jutri ob pol 10 v frančiškanskem samostanu. □ SSK Maraton. Prijavnice dobijo sekcijski načelniki pri ldubovem tajniku. Posamezni člani jih lahko izpolnijo vsak dan ob uradnih urah med 17 in 18 v klubovem tajništvu na Aleksandrovi cesti 6. □ Mariborska policija opozarja hišno posestnike na dolžnost čiščenja pločnikov ter se bodo posamezni slučaji neizvrševanja te dolžnosti strogo kaznovali. Isto velja glede posipavanja hodnikov in pločnikov. □ Zahvala, mladine. Mladinski zbor mariborske Glasbene Matice se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu v Belgradu. Zahvaljuje не predvsem predsedniku dr. Tomin-šku, ravnatelju J. Hladek-Bohinjskemu in g. Vac-lavu Kunstu za lepo uspelo ekskurzijo. Nadalje se zah\aljuje prof. V. Schweigerju za požrtvovalno delo pri izučenju zbora za »Mrtvaškega ženina ■. Takisto se zahvaljuje svojemu učitelju, vodji in dirigentu prof. V. Schweigerju mladinski komorni zbor, ki je žel tako lepe uspehe s slovensko narodno pesmijo. Slednjič se zahvaljujemo vsem, ki so tako lepo aranžirali nedeljsko čajanko, ki je tvorila vreden zaključek našemu delu. Upamo, da bomo še večkrat hvale dolžni onim, ki utnejo z nami delati. — V imenu mladinskega zbora mariborske Glasbene Malice Ante Novak. □ Obmejni promet preko severne meje. V preteklem mesecu je potovalo preko severne mejo 13.700 oseb; med temi je bilo 0121 Jugoslovanov, 5417 Avstrije ev, 1100 Čchoslovakov 1er -122 Nemcev. V teh številkah je seveda vključen promet preko Maribora, 91. Ilja. Cmureka, Dravograda, Prevalj, Radgone in llodošiL □ Brezposelnost na mariborskem delovnem trgu. V času od 8. do 16. t. ra. jo iskalo dela pri tukajšnji jiosredovnlnici dela 112 oseb; prostih službenih inesl je bilo 72. Delo je dobilo 72 oeeb in sicer 29 moških in 13 ženskih. Koncem tedna je ostalo v evidenci šc 1053 brezposelnih. □ Bilanca pametnega gospodarstva. V soboto jc imela Spodnještajerska ljudska posojilnica, najmočnejši kmečki zadružni denarni zavod v Mariboru, svoj redni občni zbor. Iz posameznih poročil je bilo povzeti, da je imela posojilnica 3242 članov. Vloge so so pomnožile zn 4.806.984 Din in so narasle na 62 911.285 Din, dočim so posojila narasla na 50.970.898 Din. Celokupni promet je naraste! na 302 463.488 Din. Zavodu načelu je /, veliko ljubeznijo, požrtvovalnostjo in bogatini izkustvom msgr. dr. A. Jerovžek, ki je po smrti bla-gojiokojnega stolnega prešta dr. M. Mateka prevzel vodstvo zavoda. Zavodu želimo tudi vnaprej najlepšega napredka. □ Vzpostavitev avtobusnega proinela na podeželskih progah. Reden promet se je uvedel na sledečih progah mestnega avtobusnega podjetja: Maribor—Selnica, Maribor—Sv. Martin. Oplotnica —Konjice in Maribor—Pesnica. Celjska proga pa se bo preizkusila danes. □ Poseben vlak pojde v soboto, kakor jc bilo že včeraj javljeno, iz Maribora k mednarodnim smuškim tekmam v Bohinju. Naknadno sporočamo, da velja lo samo za slučaj, da bo dovolj prijav. Vlak bi se vrnil v Maribor v pone'deljek dne 23. t .m. Vlak bi bil direkten, vožnja pa i>o-lovična. Prijave se sprejemajo v Potnikovi pisarni na Aleksandrovi cesti oziroma na naslov mariborske zimskoeportne podzveze v Tnttenbachovi ulici 19/1 ali pa v lrgovini Sport-Roglič. □ Pojavil sc jc v Mariboru tc dni elegantno oblečen mlajši gospod in se je izdajal pri raznih strankah za arhitekta iu umetniškega kiparja ter veščaka v izdelovanju nagrobnih spomenikov 1er urejevanju vrtov, parkov itd. v Zagrebu. Sprejemal je naročila »a nagrobne spomenike i/, švedskega granita, razen tega pa je ludi kasiral na-plačila. Strankam je pravil, da je solrudnik pri neki kamnoseški tvrdki v Celju; drugim zopel je zatrjeval, da je lastnik tvornice v Zagrebu. Ponekod je trdil, da bo dobavil spomenike in drugo od tvornice za obdelovanje granita in marmorja v Riedlingenu na Hesenslcem. Spričo nizkih dobavnih cen se je nekaterim strankam zbudil dvom iu so se obrnile za pojasnilo v Celje in Zagreb. Odgovor se je glasil, da ga (a ni kaj ne poznajo. V Mariboru je živel precej razkošno. Poleg privatnega stanovanja je imel svojo posebno sobo v nekem tukajšnjem hotelu. Mariborska policija pa mu je navzlic vsemu kmalu prišla na sled in ga aretirala. Na dau je prišlo, da se imenovani piše Maks Pavel Dilner. rojen v Auerbachu, pristojen v Gdansko in da sploh nima nobenega pooblastila za izvrševanje katerihkoli takšnih poslov v naši državi. Poznajo ga precej dobro tudi preko meja naše države. V Mariboru so mu razne slranke dale predujmu v čedni vsotlci 6000 Din. pri njem pa so našli samo 30 l)in. Izročili so ga sodišču. Šhocijesn pri Mokrottoflu Od petka 13. do 16. februarja nismo prejeli noberte jiošle in tudi 16. februarja samo od prejšnjega dne. Prosimo poštno direkcijo, da uredi reden prevoz poil c ludi v slučaju, da avtobus ne more voziti. Na cesli Novo mesto—Krško, po kateri vozi avtobus, ni nobenih žametov, zato je možen prevoz na sunek. Slovenec v tujini Pismo naših izseljencev v tujini — Žalostna resnica glasno vpije A ume t/, ii. feb r. Naše Jugoslovansko deluvsko društvo je sredi svojega glu v neg« tudi nu zunaj vidnega dolu. Buš »noči so na velikem mednarodnem glasbenem večeru sijajno nastopili naš mesnini in moški zbor in orkester balaltijk. Koncert sta priredila naše društvo in francoska -L'Harmonie«, sodelovala pu slu nu njem oba lukseni-buršku solista K renier iu 1'lccli in kot ljubka in veselo pozdravljena posebnost otročki orkester, v katerem smo tudi opazili Slovenko, Le-vurtovo Anico. Danes teden jc praznovalo v Auinetzu svojo ustanovno veselico bratsko društvo i/ Criisnes. l'reil štirinajstimi dnevi smo sumi vprizorili z največjim u«|>eliom Malijevo »Razočarano srce«, ljudsko igro \ trcli dejunjili, kateri smo pridejali še Vodopivčev Rožmarin« in Silvcstrovegu >ŽHpuua«, ki gu je lepo |xk1u1 Pogrujčev Jože. Pred tremi tedni smo imeli priprav I jen prosvetni večer, ki pa je mora« izostali zurndi pogrebu našega tovarišu Jožefa Smnk-a, domu z Vrhnike, ki se jc smrtno ponesrečil v sosednjem lioillunškcm rudniku. Prihodnjo nedeljo se Ixvmo udeležili pestre prireditve bratskega društva v Alldiin Ic Tiche. Za naslednjo nedeljo nus jc povubilo naše društvo v Boulange nu svojo ustanovno veselico, na kateri boino /, nekaterimi točkami tudi nastopili. Potem !k> inorul prti i na vrsto Domene, ki «e gu že pridno učimo. Potem enkrat Prosvetni večer. Za 15. marca so nus povabili bivši francoski vojuki in 10 km oddaljenih Mumcieulles v največjo in nujleivšo francosko podeželsko dvorano, ki inui prostoru /u 2000 gledalcev. Obljubili sino j i tu - spevoigro Rožmarin« in oba mešuiia zboru Moj očka imajo konjčii dva« in »Vabilo na ples«, obakrat s sprcniljevaiijeni tainburašev, kar imujo Francozi lu ko rudi. Združena moška zlvirn iz Auinetzu iu Aiidun le Tichc (45 pevcc\) pa lH>stu zapela judrnn-sko inorjc< in hrvaški U boj«. Jugoslovansko delavsko društvo med našimi izšel1.'lici mi/ho prosvetno in patriotično poslanstvo. Tudi te/ko, bolj kukor bi kdo mislil |x> tem |кг. ršneni pregledu. Duši se je zadnji eus število članstvu razveseljivo pomnožilo, kur pomeni, du je zrasla veljava društvu, njegov ugled in pomen, jc vendar komaj šele dob iu polovica uiinicških Slovencev v njeni učlanjenili. Resnično aktivno pa se jih udeležuje društvenega življenja kakih 60. Požrtvovalnost in discipliniranost naših pevcev in igralcev pa jc treba vsekakor pohvaliti. Tudi je t robu omeniti, du jih jc nekaj med njimi lako sposobnih iu nadarjenih, du sc jim I'Ïuji-cozi čudijo in se mort; mulo iiušili domačih društev ponašati z boljšimi. Du vživuino Slo-vpnei v Aiinietzu in okolici najljoljši ugled, je v veliki meri zasluga uuniuškcga delavskega <1 rušiva in njegovih požrt vovulnili delavcev. Žal pu jih je ludi med luuni še vseeno dovolj, ki nočejo nneti smisla zu društvo, marveč še gledujo, kako bi njegovo delo ovirali, ki jim je preveč plačati tis tu dva uboga franku nu mesec in so jim ljubše zakajene pivnice, |K> katerih razsi pijejo težko prisluženi denur, zapravljajo zdravje in pripravljajo /a starost sobi revščino in pomanjkanje, drugim pa skrbi in nadlego. Tako smo površno preračunali, da zapravijo uiiuneški Slovenci eden h drugemu po gostilnah in pivnicah mesec uo po i(X) frankov. Včasih so jih veliko več, (ločim jih po drugih kolonijah še dunes po dvakrat ali trikrat toliko. Čim več- zapravi kdo |м> nepotrebnem in v svojo škodo, toliko bolj škodu se mu zdi navadno dati kakšen fruivk tudi za kuj pametnega, za društveno članarino, vstopnino na naše prireditve, zu kakšen ča-opis ali celo knjigo, ki jih kotportiramo. Brez dvomu je treba šteti društveniko h boljšim, naprednejšim in človeški skupnosti koristnejšim ljudem, ki slovenskemu i/seljeuštv u in domovini niso v čast, marveč nu svoj način tudi v korist. Žili, da se tudi / domučo sveto mašo lie moremo pohvaliti. Saj raje pridejo Fraucozi poslušat lepo petje, kaikor Slovenci udeležit sc svoje narodne biržjo službe. To jc treba ob tej priliki že priznati, da so miši izseljenci |к> -v;»ji večini nesamostojni, zu življenje v svobodnem svetil nezreli, kur jc pač /a nas tudi samo s človeškega stališču nečastno. Rudi teli naših očitnih napak propadu ogromno večina slovenskega i/sel jcn-šiv u niornlno. nucijonalno in gospodarsko tuiko, (hi jc izseljevanje naša gotova narodna škoda in ni. vpoštovajoč tudi še vse druge okoliščine. pruv nobenega upanju, dn bi sc naši izseljenci v tujini dvignili kdaj iz nujni/jih sot ijulnih p lu«.! i. Spet pa jc nelm reči. tki veli iih cerkvi niso sovražni, kur ni seveda v gotovem oziru nič boljše, marveč' stavi naše ljudi v toliko slubšo luč. kadar jim namreč to nese, nu pr. v lloiundiji. ali jim sicer kaže. na pr. v splošnem domu. pruv rudi obiskujejo cerkev in se delijo dobre in celo pobožne. Za kšrčnnske ljudi pa hočejo sploh vedno veljati, tuko pruvici povedal, du niso. Kar jih nič ne stane ali kur se du napraviti brc/, težuve, rudi nuredijo. Dit bi nc dali nu pr. krstiti otroku, to se sploh ne /godi. Kadar kdo umrje, nra napravijo pompozon krščanski pogreb, čeprav tudi v rajnem — žali-bog — ni bilo nič več krščanskega. Tudi duhovniku hočejo h smrtni |)ostelji umirajočega, lzvzeuuši te videze pa je krščanstvo miših izseljencev zelo žalostno. Nedeljsko božjo službo jih obiskuje koder nimajo domačega duhovniku približno po pet od sto. Obisk domače božje službe po večjih kolonijah |mi je različen: kukršni so nekateri vplivnejši, taika jc kolonija. V glavnem so nuši izseljenci versko nepreračunliivi, nepoučeni, neresni, nezna-čajni, boječi, torej tkalec od krščauiskih krejio-sti. Neverjetno in naravnost ogabno jc, tla so pustili versko udejstvovauje navadno tudi oni, ki jim je domu ku/ak», du so se iionušuli s članstvom izrazito katoliških orguniAicij i ti bili mordu celo med voditelji teh spoštovanja vrednih pokretov, t ii kuj p,i so kmalu |>okazali svoj resničen obruz. I/ teli ugotovitev more posneti vsak tudi zase koristen nauk: kateri vzgajajo druge, naj gredo bolj globoko, do temeljev, kateri pu imujo opravka suino s sel>oj. naj toliko bolj prisrčno molijo: in n«' vpelji nas v skušnjavo. Slovenskim izseljencem pa je prav posebno treba trojnega, kukor je Slovenec pred kratkim pruv povedal: Domačih duhovnikov, domačih učiteljev in domačih društvev. Vsegii trojegu nam muiijku. Zaenkrat najbolj dobrih učiteljev. Brezposelnosti, ki jc začela vznemirjati zadnji čiis tudi Francijo in ki meče pribli/uo po 500(1 delavcev tedensko na cesto, hvala Bogu Št; nc čutimo preveč, čeprav so skoro vsa |mhI-jetju skrčila obratovanje. Večina železnih rudnikov dela suino po pet dni nu teden. Vse topilnice so ugasnile |м» uekuj |»eči. kdor ima deli», se gu krčevito drži iu je listo nomadsko preseljevanje čisto ponehalo. N.i novo kvfgu zaposliti je zelo težko. Urediti pn komu, ki je prišel sem hrez lnt.rebnih dokunieirtov. je iiopolnoinu nemogoče in ne ka/e si4lnj listini, ki nikogar nc poslušajo, marveč še neprcsluno brez predpisanih dokumentov hodijo v Francijo. češ so bo /e kako uredilo, suino da sem enkrat v Franciji. nič drugega, kukor da se vrne domov, kakor ve in more. če nc drugače peš. kakor jih je že mnogo naredilo. Zadnja pot velikega moža Pogret» g. dekana Bnšc. M. Sobotu, 1(i. Гс1м\ Gasilska uouibu ie zapela v zadnji po-zdruv. i/, otroških grl je /udoncla iiugrobna pesem, zvonovi so še enkrat zajokali, srcu so /:i-ihteiu, nato jc /«bobnela nud krsto prst in Bo-gojiiiu je izgubila očetu. Slovenska krajina pa enogu nuj v di jih sinov. Jugoslavija pa enega najmočnejših stebrov nu rodne misli na severni meji — dekanijskega upravitelju, duh. svetniku in župniku Ivana liašu. Velik jc bil on v vsakem oziru. \clik je bil kot duhovnik, velik kot narodnjak, velik kot človekoljub. Tiiku je bila tudi njegova zud-nju pol. Slovenska krajina sc je zuvedulu, du mu dolguje zelo mnogo, radi tega se mu je hotelu tudi ob tej priliki nekoliko oddolžili. I i-soči naroda so sc /brali ne le iz domače župnije marveč od \scli strani Slovenske krajine. Otl daleč iu blizu so prišli tudi njegovi stanovski tovariši iu prijatelji. Tudi politična oblast um i jo i-/.kazalu zadnjo čast. Zastopniku jc pn-luki ! banska uprava dravske banovine. Zastopal jo ' ie višji pristuv c. Počkui i/. 1). Lendave, ki jc ! bil obenem zustopnik oliolelegu lendavskega j okrajnega načelniku. Pogrolni sc ji; udeležil ' tudi soboški okrajni načelnik g. Lipovšek. Razen teh so bili navzoči gg.: zastopnik imtronaia, upravitelj velcposeslva v Beltincih in predsednik okr. Kmet. odbora inž. Miknž, zdravniku dr. Kolurš in dr. Klar, okr. živ. ref. Samec in drugi. Pogrebne obrede jc vodil č. kanonik g. Iv. Szlepecz iz M. Soliole. Poslovilne besedo pa jc spregovoril bivši narodni poslanec g. J. Klekl, s katerim jc bil blagopokojni pri vsem svojem delu v najožjih stikih. Veličastna »Plcčllikovu cerkev« jc bila priča pretresljivega prizora. Besede g. Kicklu je zadušil krčevit jok vseh tieočev. Jokali so vsi: šolska deca, od rast lu mladina, možje in žene, starci iu starke. Vsi so objokovali svojega očetu, ki je. vodil bogojinsko Župnijo dolgih 22 let. Želimo velikemu pokojniku: Mirno spi v lepi slovenski zemlii. Dočakal si svobode dan, za katero si se boril vse svoje življenje.« Fantovska sramota Brežice, 10. februarja. Na pustno nedeljo so se vršila še številna že-nltovanja po okolici. Da pa pri vseh teh tli manj-Kaio raznih voglarjev, ni treba uiti omenjati. Žal večino teh voglarjenj zaključi potem sodišče, posebno če se zbero fantje iz več vasi, potem je sigurno pretep konec voglarjenja. Malo kdaj se pa zgodi, da bi se domači fantje stepli tned seboj. V Vel. Mraševem se je vršilo ženitovanje. Proti večeru so se začeli zbirati domači fantje, da gredo voglarit. Bila je pustna nedelja, in kdo bi si ga ne privoščil malo, tako da se je vino vsem kolikor toliko poznalo. Pa (o bi ne bilo nič hudega, če so fantje le pametni. Nekaj časa je bilo vse dobro, dokler se ni Jože, kateremu se je vino najbolj poznalo, spravil nad Krašovca, češ naj gre spat. Kra-šovcu to seveda ni bilo po volji, in prepir je bil tu. Pristopili so še drugi fantje, kateri so hoteli oba pomiriti. Toda nihče ni hotel odnehati. Vrhu-tega je pa Jože skočil na dvorišče in se vrnil s sekiro, s katero je hotel udariti Krašovca. Nastalo ie prerivanje in prepiranje, med katerim se je Krašovec umaknil, da ga ni s sekiro po glavi ampak ga je zadel samo po rami, dočim je udaril jdo glavi Franca, kateri mu je hotel vzeti sekiro, da fe ta padel na tla. Ko je videl mlajši Francov brat Martin, da je bral ranjen, je skočil k njemu. Medtem pa je priletel Jožetov brat France z vilami, sunil Martina z vilami v desno roko, nato pa zbežal. Ko pa je bil nekaj korakov proč, je pa še ustrelil iz samokresa in zadel mlajšega brata Martina v levo nogo. Jože je jiotem še grozil Martinu, da ga bo že še pomnil, ker je branil Krašovca. Tako je to voglarjenje sramotno končalo za domače fante Ranjenca so potem obvezali in prepeljali v bolnišnico. Uiitek in zdravje? Pi te te kofeina prosto zrnato kavo KAVO HAG Dnevna kronika Koledar Sreda, IR. lobruarju: PcjK-lnica. Simeon, škof; l'luvijan, škof. — Zapovcdimi post. Osebne vesti = Poroke. Dne 16. t. ni. sta se poročila v Dubrovniku gosp. Danilo Tranipuž, artilerijski kapetan in gospodična Nevenka tabor, cand. jur. — Poročena sla bila jireteklo nedeljo g. Božo Srebre, učitelj na mešč. šoli v Brežicah in gdč. Anka llu-delist, hčerka okrož. zdravnika. Naše iskrene ča-stitke. _ = Za sekundarnega zdravnika v javni bolnišnici v Brežicah je nastavljen g. dr. |anko Be-nedik. Ostale vesti — K pogrebu župniku Kusnrjn Misijollišče v Grobljah je bilo zastojiano pri pogrebu g. uadžui»-nika Kušarja z 12 člani iu ne samo po g. predstojniku. — Izletniški vlak Ljubljana gl. kol,—Bistrica Boh. jezero v nedeljo, dne 22. februarja 1923. V dnevih od 20. do 24. februarja se vrše v Bohinju mednarodne sinuške tekme. Da se omogoči zainteresiranemu občinstvu prisostvovanje pri tekmah na dan glavnih tekem, bo vozil v nedeljo, dne 22. lebr. t. 1. na progi Ljubljana gl. kol.—Bistrica Boh. jezero posebni izletniški vlak po polovični vozni ceni i odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5.28 in prihodom v Bistrico Boh. jez. ob 8.49; za |io-vratek udeležencev na progi Bistrica Boh. jez,— Ljubljana gl. kol. pa posebni izletniški vlak i/ Bistrice Boh. jez. istega dne ob 20 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22.50. Izletniški vlak ima jjostanek v vseh postajali in postajališčih razen v Mednem, Go. vasi - Retečah in Žabnici ter so njegovi odhodi iz postaj isti, kakor so bili izletniških vlakov v letni sezoni s to sjireinembo, da vozi vlak pri povratku i/ Bistrice Boh. jez. ca 50 minut kasneje. Udeležniki-posetniki teh mednarodnih zimsko-sportnih tekem uživajo jîo odloku Ministrstva saobračaja poiovično vozno ceno ter si morajo za vožnjo v Bistrico Boh. jez. kupiti tja grede celo enosmerno vozno karto, ki velja v zvezi s potrdilom zhnskosportnega saveza za brezplačen povratek. — Kuzpis župnije. Razpisana je župnija Sv. .Ioš4 na Kozjaku. Prošnje je vložiti do 27. marca na lavantiaiski ordinarijat v Mariboru. — Izseljevanje v Kanado ostane radi neugodnih delavskih razmer še do nuduljnega ustavljeno. Interesenti, ki imajo pri raznih jiurobrodnih družbah za Kanado še svoje položene are. nuj lo naznanijo s priložitvijo lozudovnega potrdila izselje-niškeniu nadzorniku v Ljubljuni, Miklošičeva c. 24 1er navedejo, če zahtevajo vrnitev jioložcne are. — Cerkveno zbore opozarjamo nn novo izdajo p. Hugolin Sattnerjevih postnih pesmi, ki so bile več let razprodane in spadajo peč med najlepše lioslnc pesmi, kar jih imamo Slovenci. Partiturn slane 20 Din, glasovi po 0 Din Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Kvišku zdaj, dežela vsa! Ta »katekizem-Katoliftke akcije (glej nedeljski ^Slovenec) bo razjioslum — v nudi, da ga zaradi velike aktualnosti stvari ne bodo odklonili --- najprej vsem duhovnikom. Potem pa je želeti, da »i ga naročijo tudi vsaj vsi ?lnni župnijskih odborov in svetov KA. Zelo bi bilo ustreženo založništvu, ako bi mu sporočili, koliko bi ga kje potrebovali, tla bi ga vedelo prnvo število dati tiskati. Cena je 20 Din, vezanemu izvodu 30 Din s fMištnino kakor brez poštnine. — Šolska proslava v Cerkljah pri Kranju. V poročilu o nameravani proslavi naših zaslužnih rojakov sta pomotoma izostali imeni skladatelja dr. Fr. Kimovca in urednika Iv. Železnikarja. — Razpisani iiiïcnjerski mesti. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje na |>odlagi S 31. zakona o banski upravi dve mesti banovinskih in-ženjerjev pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubijani in sicer: meslo inženjerja-arhilekta v I. kal. 0. skup. ter mesto pogodbenega gradbenega inženjerja. Prosilci za prvo kot ludi za drugo mesto morajo svojim, s kolkom za 5 Din kolkova-niui prošnjam priložiti vse v čl. 12. uradn. zakona označene dokumente ter prošnje vložili najkasneje do 10. marca 1031 pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Radi umora g župnika Kušarja je bilo osumljenih več oseb, ki so kajpada nedolžne pri tem zločinu Zadnji -Slov. lisk je poročal tudi»o nekem možu i/, bližnje ljubljanske okolice, ki je nosil podoben jopič, je v petek odšel od doma ter sc ni vrnil.« Tudi ta mož je jiozneje prišel domov in jo seveda nedolžen pri tem zločinu. Podobno se bo zgodilo še marsikje in marsikomu, ki je nosil lak suknjič. — Svedrovci... Vlomili so v trgovino Alojzij« Horvatu v Goriširicih 8N pri Sv. Marjeii niže Ptuja in odnesli raznega blaga v skupni vrednosti 10.5()ODin, razen lega še 4174 Din gotovine. Svedrovcem so n« sledu. Šoštanj Pustnu nedelja je potekla v znamenju športa iu prireditev. Smučarji iu sankači so bili lo pot izredno ambicijozni, vreme pa jim je bilo tudi naklonjeno. V Slomškovem domu so ob dobro zasedeni dvorani igrali »Vaškega skopuha in :>Ne kliči vragu-, v Zadružnem domu pa so vprizorili Novačnnovo >Velejo«. V mestu je vladal mir, le iz bolj praznili gostilen se je oglašala harmonika kot oznaujevulka pustne nedelje. Učiteljsko društvo je zborovalo zadnjo sobolo. Na dnevnem redu so bile večinoma organizalorične zadeve. Knjižnica Prosvetnega društva jc v zadnjem času zopet narastlo nn številu knjig. Razveseljivo je, da jc v njej močno zastojvina zlasti novejša slovenski literatura. Ljubitelje knjige pa ob tei priliki opozarjamo nn knjižnico. Črnomelj Dobra prebava pol zdravfa! Pri zuprtju, le-nivosti črev Vam omogočijo AKT IN dražeje lahko ПОГПН11ПО izpraznje-nje. Vsebina »katlje za Din 8 — zadostuje za 4—6 krat. Kamnik Zlata poroku. V kregu svojih otrok in številnih sorodnikov sta obhajala 15. februarja svojo zlato poroko spoštovani in v Rcli Krajini daleč na okrog znani g. Janez Planine in njegova soproga Marjeta, rojena Kokalj. Petdeset dolgih let sta složno gospodarila, v ljubezni in zvestobi delila veselje in žalost ter skrbela za številno družino. l>vanajsl otrok se jima je rodilo, od katerih sta dva limrln v zgodnji mladosti, Franc pa se ni vrnil iz vojne. Ostali otroci so že odraščeni in preskrbljeni. Čestitamo! Kamniška mladina >i je izmislila lcios nov. sport, tokrat res lop, prijeden in pošten. Prijeten, da so zanj navdušene celo starikave ženske. Ker drsališče ni vselej jiorabno ali je zasneženo, cestu pa lc|)a in gladka, da oh nedeljah iu jiraznikih zobo-tehnik g. Stuzzi svoj avto nu razpolago, da potegne sankurje kuni ven na deželo. Na avto se privežeta dve ali celo tri debele in dolge vrvi, nu katere se priklopijo po vrsti sanke, po dvajset iu šo več, tuko da je vlak 30—40 metrov dolg. Seve da mora biti ludi harmonika, du je razpoloženje tem večje. Lepo je videti, kadar se odjieljejo in se človeku zdi, da se vleče za avtom dolgu pisana kača. Poskusue lure čez Komendo, Mengeš 1er v Lukovico so se prav dobro obnesle in (»oteklo brez vsake nesreče. Ko pa so zvečer vračajo, ima vsak sankač svoj lani|»i-jonček in je to «spet druga in še lepša siika. Ta sport se je tako priljubil, da je našel žc |iusnenio-valce. àkofov tovorni avto je „bral ludi veliko množico fantov in deklet 1er jih peljal proti Kranju. Kdor pa nima avtomobila, jui za|>rcže konju in mu priveže kakih Jest sank. Ako je konj dober dirkač, jc tudi ta način prijeten. Cesta je sedaj /a tak sport kot nalašč. Celje .Nekaj zu |iust . I'<> tem n olovnm je KPD v Celju priredilo v ponedeljek, 10. t. m. zvečer v Ljudskem domu pester progriuu, ki je privabil ogromno množico občinstvu. Spored je otvoril salonski orkester, ki jc odigral Doni-zctlijcvo koračnico Don PusquuJc . Nato se je dvignil /u«tor iu lia odru jt; nastopila pctoric.i titrušov. Po /opetni orkestralni točki jc <м1ег prikazal veličastno -liko če/. (»0 grl b roječe pevske družine KPD. ki je pod vodstvom g. G. Zufošnikii odpela tri humorju jx»liic pesmi. Ko je otlsvirul orkester svoj vmesni komad, je nastopil živahno j »ozdravljen g. Murjun Murolt. Njegova izvujauja, ki so bila mestoma kur pregloboko duhovita, so seveda poslušalci Iniguio nagradili / odkritosrčnim smeliom. Glavno točko S|toredu je i/|M»lnil nastop gledališke družine, ki je odigrala enodejill-ko Če sta letna Terezija Turk. žena poeestnika v lmenem 35 pri Šmarju. N. v ni. p.! Ptujski cestni odbor Proračun izdatkov presega zn I milijon ljub-Ijonskcgo. Ptuj, 15. febr. Novi okrajni cestni odbor Ptuj. ki obsega ptujski in orinožki okraj, jc na svoji prvi seji 31. jan. razpravljal o načrtu /u novo leto. Ko je okr. iKsIiiučclnik tir. B rutina zaprisegel novo-imenovuni odbor, je novi načelnik g. Brcnčič Miha |>oroč«l o prevzemu iioslov pri obeh bivših okrajnih cestnih odborih, ki sta likvidirala 51. decembru. Ormož je prinesel v skupnost premoženje v vrednosti 202.484.37 Din, Pni j pa skoro dva milijona ('.401.075.47 Din). Ormož je imel 7 bujiovinskih iu 8 bivših okrajnih cest. Ptuj pu jc imel 37 bu nov i nekih in 14 bivših okr. cest. Pokiizulii sc jc potreba jio nust«>vi(vi še dveh cestnih nadzornikov, ker /nese dolžina Uunov inskih in biv ših okra jnih cest ^orn 30(1 km (216+80 km), sedanju dva nadzorniku ue zinorota dela, ki ga je dovolj z« štiri nadzornike. še dve novi moči sla prav posebno potrebni, če pomislimo, do «c bosta v tcin letu dogradili dve bamovinski cesti v ptu.isKcm iu dve v ormoškem okraju. Te ceste so: Dravinjska otl Jurovc nn Mujšipeig. Piitgersko-Cirk<»v-ce, Središče-Stročju Vus če/ Staro goro, Snvci-Rueinanci in še bivša okrajna Iv un jkovci-Sv c-tinje Pridelavo gramoza je stvar zase. Nujlu/c se dela, če je odlx»r v tem ožini neodvisen. P.i tudi stroški so manjši, kukor če je gramo/ (roba kupovati od lastnikov gramoznih juin. Ptujski okraj imu že 2 kamnolomu in 10 gramoznih jam: novi odbor jc sklenil kupiti še eno liri Sv. Lovrencu nu Dravskem |»oljn. k<-r jc ugv»rlen priložnostni nakup. Novo jamo bodo skušuK dobiti tudi m ormoški okraj. Izdatki so preračunu ni na 3.9J6.I82 Din. skoro 4 milijone. (Ljubljanski rnešo 3.ik»s.5(»5 Di •n). Dohodki bodo s 55%-nini prispevkom banske uprave /nesli 2,007.406.20 Din. Primanjkljaj 1.908.775.S8 Din sc krije s 44% okr. ccslnih rlo-kkid v enakem iznoeu. Od izdatkov je določenih 1,749.600 Din /a vzdrževanje banovin».kili cest. 738.300 za bivše okrajne ceste. 450.000 |ki /a cestne zgradbe. Za občinske cesti- 11. rerlu je riodpore 88.000 Din. od česar bo šlo 5S.000 Din zn dograditev ceste Mošknn jci na Tiljolce. Da bi «c pu nn tako velikem novem jh>:I-ročjli — j»fiijski okraj jc največji — poslovanje hitro vršilo, ljudem pn prihranilo nekaj denarja. so sklenili, du bodo kr. bunsko upravo prosili dovoljenja zu ustanovitev ekspoziture v Ormožu. Življenje za dijamant iz bednega življenja kopalcev dijamantov London. Težko je njim, ki kopljejo ičrni diamant« — premog, a skoroda je še slabše za one, ki iščejo prave diamante in /.lato. To ni niknk svoboden poklic; tudi v divjem pragozdu je vsak kamem, vsaka ped zendje tesno ograjena s pisanimi zakonom, ki povečini ščiti le državno in kapitalistično korist, praivi garač — kopalec diamantov in zlata — je |ki skoroda brezpravna uboga paru, ki mu pač vedno preiti smrt in poguiba, sreča pa ne more do njega... Kajti za srečo je treba tudi v pragozdu — denarja, a kdor sc loti takega nevarnega in napornega posla, denarju pač nima. V Britanski-Guayani leže diamanti precej plitko na površim. Pripovedujejo o slučajih, ko -e je moral kdo le pripomniti in dragulj pobrati, loda skrajno težavno in mnogokrat le s smrtno nevarnostjo protire iskalec do najboljših diamantnih polj. Premagati mora vodapade in vrtince. Komiraiktni delavec nima do najdenih diamantov nobene pravice; nadzorstvo je izredno strogo. Njihov dnevni zaslužek znaša 50 do 80 centov, razen tega jim mora dati delodajalec neko določeno količino živil: na teden dobe I 'unt nasoljenega mesa, 2 funta sladkorja, 5 funte moke, poldrug funt rižai, t funt graha, 1 funt s-vinjine, I funt biskvitov. 7 reber čokolade ali namesto čokolade kavo ali čaj. Naravno, da -e živila pri prevozu i*> tropi črnili predelih le prevečkrat pokvarijo. Skupina kontraktnili delavcev si sme najeti kuharja ali kuharico, ki si jo morajo sami plačati. Živila služijo tudi kot plačilno sredstvo v menjalni kupčiji in /godi se, da dobi kdo di- amant za moko; najraje pa jemljejo žganje in tobak zu žvečenje. Kontraktnega delavca, ki bi pred določenim rokom opustil delo in odšel, morejo tu.koj aretirati. Pač pa sme delodajalec odpustiti delavca, kadar se uiu zljubi. Poleg kontraktnili delavcev so še kopalci, ki jili ljudska govorica imenuje >porkknockerje« — svin jesetke (prašič je simbol sreče), službeno pa se imenujejo »tri-butorjic: delajo nu tujem »cluiinu«. Za diamante, ki jih najdejo, plačajo posestniku tribut. Ta tribut je precej različen in znaša 50 do 80 odstotkov diamantovc vrednosti. Najditelj diamanta ne sitne nesti pieko meje svojega gozdnega okrožja, marveč gvi mora nemudoma izročiti licenci ranemu kupovalcu diamantov. »Porkknoeker« ne dobi ne plače ne živil. Vse njegovo premoženje je večinoniia iiiining-l>rivilege« — dovoljenje za kojKinje. ki ga je dobiti p>r«ti pristojbini 1 šilinga. To dovoljenje daje pravico, ne pa možnosti, tla kdo poetauc »ponkknocker«. Nemanič, ki ima dovoljenje v žepu, se vdinja kot veslač na ladjo, ki je namenjena na diuniaiitna polja. Na ta način si zagotovi brezplačno vožnjo in nu živilih si kljub težkemu delu toliko pritrgu, da mu ostane majhna zaloga zu začetek v pragozdu. Ako itin |K>tem zaloga poide preje, nego je našel kak diamant, mu ne preostane drugega, nego od lakote umreti. Diamant ali življenje — samo to dvoje je mogoče za porkknoeker ja«. Nekoliko drugačna je u-so.la posestnikov »clai'inov« (cluiui — pravica — je /ukliujcu ko-svetn). Za 5 dolarjev dobiš ua rudniškem od-dcLku licenco, da si v pragozdu izbereš kos še nezasedene zemlje v določenem obsegu, jo du-zakoličiti in pošlješ o njej rudniškemu oddelku Odmev papeževe okrožnice v Ameriki Rim. 14. tebruarjn 'Osservatore Komuno poroča: NewyorJka katoliška revija America piše o .papeževi okrožnici: -Kakor smo bel.žili minoli teden, se še nobena papeževa poslanica ni tako brzo razširila kakor cnciklika o zakonu. Tn dejstvo dokazuje, da je svet pričakoval tako avtoritativne izjave, kakor jo more (Kidati le skupni Oče vernikov. V eucikliki je našel svet močuo oporo Irdnili načel, širok [»ogled na življenje, zanesljivo uine-vanje. kar vse je drugod zaman iskal. širjenje cueiklike je presenetljivo. National Catholic Welfare Conference« (narodni odor zn katoliško blaginjo) jo je izdal v obliki knjižice, ki je razširila v 150.000 izvodih. V ponatisu sta jo jiotetu izdala lista Catholic Nevst v Newyorku iu Tablet v Brooklviiu iu enake ponatise pripravljajo ali ž-.- objavljajo razni katoliški dnevniki v vs.-h državuh Unije. Ker je izšla ludi v nevvyor-ških i • ikih Tintes; iu World., je gotovo, da Svcn Hedin pri guvernerju kitajske province Džehol — .lu Lui (na sredi); zraven pater (To je prva slika s Sven Hedinove ekspedicije v Kino.) lullie. Ptuj natančen opis. Prošnji dodaš 15 dolarjev kot pristojbino in nato prcj'ineš odlok, da si zu eno leto posetnik »claimu«. I .oliko j>a vedno tudi kitpitš kak zapadel claim, ki jih prodajajo kakor staro obleko. Claiiui iimujo i mnogo krat svojo pisano zgodovino, ki ne pripoveduje vselej o sreči in bogastvu. Je |mi claim zelo negotova posest, ki more brez nudaljnegu zapusti, a.ko odda vlada večje ozemlje kot koncesijo. Claimi se oddajajo za izkoriščanje zlata, diamantov, žlahtnega lesa in celo orhidej — koncesije чм zn petrolej, bau-xil, premog in druge rude. Koncesija uniči vse claime. Tnko je tudi posestnik cluitna v pragozdu zelo majhen mož. Človeško življenje v pragozdu ni veliko \ redno. V prejšnjih boljših časih, ko so imeli diamanti še neiko ceno, je vlada vzdrževala ambulance. Poslej jih je opustila in če kdo oboli, ne more misliti na zdravniško pomoč. Treba je ozdraveti uli umreti. Mrtve hitro pokopavajo, ker v vročini mrlič kmalu začne g ni ti. Kamor |ш ne uajde nobena dobrodelna ustanova, najde družabno zlo: sramotna kupčija z ženskami — prostitucija. V neprikriti obliki je sicer prepovedana, zato pu cvele pod i m encan služkinj«, ki si jih smejo najeti ko-palci. Seveda bi moralo oblast zliosti v oči veliko število služkinj sredi pruigozda, pa oblast zna o pravem času vedno zninižnti. Cena diamantov jc v zadnjem času tako pailla, da kopalcem tudi največja sreča malo pomaga: nastal jc pregovor, du Ivo moral najditelj kmalu še kaj donlačati, da !>o mogel diamant sploh oddati. Nekateri objestni porkikno-i-kerji nosijo diamante na niti nn prstih... ' je Cerkev zanje skupina pobožnih oseb, ki jih veze skupno čuvstvo Resnico, da je Cerkev popolna družba, zinož- >e je v prvih desetih dneh po svoji objavi ra/.-i- I tui, da daje zakone, da sodi. uporablja sodbe in rila v Ameriki v poldrugem milijonu izvodov. odločuje pred sodiščem vesli — lo rosnico so pri-Niti najmanj ne dvomimo, da Ixxlo imeli ! pravi jen i priznali kot abstraktno predpostavo. njeni nauki dober vpliv po vsej deželi. Posebnega j učinku pn pričakujemo nu katoličane, hočemo reči boljšega uuievtinja med njimi o vzgojnem poslan-«Ivu rimskega škofa. O zvestobi katoličanov v Združenih državah do vrhovnega piglavarja katoličanov ui bilo nikdar dvoma: priznnvajo ga za namestnika Kristusovega in sprejemajo njegove ukaze tirez rešeta- i nja. Toda opravičena je bcjiiz« n da sloni lu zvestoba pri nekaterih katolikili ua čuvstvu. ki je sa- . mo v sebi dobro, ni pu dovolj močno, da bi vzdržalo vihar napadov proti Kristusovemu namestniku. Ti katoličani govore s spoštovanjem o svetem očetu . in lo je dobro, kajti on lo je. lodn ue zavedajo se, da del očetovskih pravic in dolžnosti ; obstoja v pouku |-a tudi v ukuzovanju. še manj razumejo li dobri ljudje olveg avtoritete rimske- i ga -kofa kol vidnega poglavarja Cerkve. Nikoli niso |M>svelili tej točki uiti ene resne misli, zato Poroka. V nedeljo popoldne sta se poročila g. Matevž Križaj, ekonom v Mesitnem vrhu, in Marija Bolcar iz Spuhlje. Nevesto je pred cerkvijo sprejela dekliška Marijina družba in jo pozdravila s svojo zastavo, krasnim delom umetnice Vurnikove. No-voporočencema želimo božjega blagoslova. število porok v letošnjem predpustu je doseglo eamo v minoritski župniji število 24. Dolgo vrsto mladih parov sta v ponedeljek zaključila posestnikov sin Franc Bezjak iz Gomile in Marija Krajnc s Kicarja. Pričel pa jo je orožnik Jožef Ma-roh, ki je iz vardareke banovine prišel po slovensko neveslo Nežo Zdovc, šiviljo in cerkveno pevko z Orešja. Prevoz pošto in sicer na cesti Vurberg pri Ptuju—Ptuj, dnevno po enkrat, se bo oddal s 1. junijem. Tozadevna pogajanja se bodo vršila 25. februarja v pisarni občine Vurberg. Izklicna cena je 13.290 Din. S stola je padla. Dve punčki sla se igrali in pri tem skakali na stole. Obe sta imeli smolo, obe sta padli na lia. Dočim je ena srečno ušla, si je 7 letna Terezija Mohorič s Kicarja zlomila nogo. Popravili jo bodo v ptujski bolnišnici. Kranj Uradna kontrola sodov za incsec februar ee vrši danes na pepelnico ves dan v hiši g. Cofa v Rožni ulici. Velik razmah domače čevljarske industrije. Znana >Jadransko-posavska čevljarna« je v preteklem letu dogTadila novo, veliko tovarno čevljev ob Savskem nabrežju. V njej je montirala poleg slarih veliko novih strojev, vse ua električni pogon. Notranjosit tovarne je zelo prostorna, ekonomično grajena in moderno opremljena. Kolavdacija tovarne se bo vršila dne 24. februarja. Zasebna podjetnost v čevljarski stroki v Kranju je tudi precejšnja. V Kokrškem predmestju ob ceeti proti Naklu ima svojo delavnico za čevlje g. Andrej Črnilec. Tudi la je v preteklem letu delavnico zelo povečal in eicer v smeri proti Staremu drevoredu 1er jo opremil z novimi stroji na električen pçgon. Trbovlje Sir Chailes Parsons, iznajditelj parne turbine, ki 1 je na potovanju po zapadnoindij', ;h otokih umrl. star 76 let. 1'otlu Ia njihova pritrditev je samo idealna, kakor je naglasi! New man, ne pa realna. V slučaju res-negn spora more In pritrditev oslabiti ali se prilagoditi celo hereziji ali odpndništvu. Spričo katoličanov le vrste se še enkrat dviga vprašanje, kako |KJUČujenio verouk ua naših šolali in kolegijih. Na srečo li katoličani vseknkor niso mnogoštevilni iu mnoge izmed njih more poboljšati kratek pouk. Tu pouk vsebuje zadnja enciklika. in lo v najpri-\ lačnejši iu najučinkovitejši obliki. Ce odstranimo napačne razlage in kolikor mogoče tudi predsodke 1er pridemo do jedra, poleni se bo, menimo, pokazalo, da vsi možje in vse dobre žene soglašajo s papežem. Kajti spričo nevernega in zasmehljivega sveta zatrjuje z avtorit telo. ki je edina, načela Jezusa Kristusa in v Njegovem iinenu zahteva spoštovanje do žene, družine in svetosti zakona.. Tem besedam ameriškega lista dodaja »Osservatore Romano«.: »Vesele nas besede izvrstne newyorSke revije; in upamo, da se uresniči tudi njena napoved in bo slavliena enciklika v resnici razsvetlila tudi tisto vrsto katoličanov, ki so tega potrebni, o pravem bistvu rimskega papeža v njegovi Iro.ini oblasti : svečeniški, vladarski in učeni-ški. Ni treba pripominjati, da takih katolikov ni najti samo v Združenih držjivali.< Podjftje Dukič in drug je 15. februarja zopet reduciralo 154 delavcev domačinov. Med ujimi je večje število lakih, ki so bili zaposleni že več lel poprej pri rudniku. Ti delavci bodo zgubili članstvo pri bratovslci skladuici, ako ne dobe v enem letu zaposlitve nazaj pri rudniku. So pa nekateri med temi že stari in jim gotovo gre pokojnina od let članstva. Društvo ia varstvo otrok in mladinoko skrb v Trbovljah ima v nedeljo 22. februarja ob pol 4 popoldne v gospodinjski šoli v Trbovljah—Vode «voj letni občni zbor. Razen običajnih točk so letos nn dnevnem redu volitve novega odbora, ki se voli po društvenih pravilih r.a dobo treh let. Ciani društva so vsi delavci, poduradniki in uradniki Trboveljske premogokopne družbe, Dukičevega podjetja in cementarne, kakor ludi vsi drugi, ki so poravnali članarino Odbor želi in vabi vse društveuike, da se v velikem številu udeležijo občnega zbora ter slišijo poročila funkcionarjev o dosedanjem društvenem delovanju in dajo nuvodila novemu odboru zn bodoče delo. V delokrog tega društva, ki je jm številu članstva največje društvo v Trbovljah, spadajo razefl zaščite dece in mladine v Trbovljnb tudi gospodinjska šola. otroški vrtec in javna ljudska knjižnica. To so tako važne Institucije, dn z-i-služijo vsestranskega zanimanja in podporo. Domžale Zverinski umor g. nadžupnika Kušarja v Mengšu je močno raaburfi tudi naš trg. Posebno staro generacijo, ki pokojnega župnika dobro t »o zna, sa.i «o Domžale evoj čae spadale pod mengeško faro. Smrtna kosa. Umrl je v častitljivi starosti 82 let bivši trgovec, gostilničar in občinski odbornik g. Franc Kuhar, po domnče >Fronc«. Pokopali so ga ob veliki udeležbi v torek na farno pokopališče. N p. v m.! Nesreča. Poeestnikova hči Marija Jerman, po domače Čobulova, v Stobu je stopila iz hleva. Na spolzkih tleh ji jo spodrsnilo, padla je 1er si zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Dev. Marija v РоЧч Sveta birma bo v naši župniji drugo nedeljo po veliki noči. lo je 10. aprila. V papirnici т Vevčah se bodo v kratkem vršile volitve obratnih zaupnikov. Preselili so se v ponedeljek naši šolarji iz stare v novo šolo. Ob tej priliki se je vršil komisi-jonelni ogled učnih prostorov. L ubno ob Saviпм Pred dnevi se je na polu proti Rosuljam nezavesten zgrudiil g. kaplan A. Spari. Preteklo nedeljo pa je zbolel tudi g. Ivan Vogrinec, župnik Ksaver-janeki. Dal Bog, da oba gospoda kmalu okrevata. itmnr« uun« Kulturni obzornik Pismo sz Belgradet V pestri seriji svojih del je g. Miloš Crnjanski kot zadnje objavil pri g. Kohnu »Knjigo o Nemčiji«. Radi tc knjige, oziroma radi prvega njenega dela, ki ga je pisatelj naslovil »Iris Berlina«, ki pa obsega skoraj polovico obsežne (212 3tr.) knjige, se je svoj čas vnel oster boj med pisateljem in kritilfom dr. Ljub. Petrovičem. G. dr, Petrovič je namreč, ko je Crnjanskcga »Iris Berlina« lansko leto bila nasajena od kluba prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« v Belgradu, objavil v »Pravdi« ostro in uničevalno kritiko omenjenega dela. To nasprotje med dvema belgiajskima lite-ratoma, ki se (po izjavi g. dr. Petroviča) medsebojno niti poznata ne c ^ebno, jc pred par dnevi končalo pred sodniki, ^magal je g. Miloš Crnjanski. Crnjanski je sploh zadnji čas belgrajska literarna osebnost, o kateri se vsepovsod in največ govori. Komaj dober teden pred to obsodbo se je g. Crnjanski dvobojeval s književnim referentom -Politike« g. Živkom Miličevičem. Pa ni zmagal. Konzilij treh sodnikov je g. Miličeviča oprostil. Toliko za uvod, predno preidem na »Knjigo o Nemčiji«. Literarna pot g. Crnjanskega, ki je sicer profesor na eni belgrajskih gimnazij, je zmag in slavolokov polna. Samo par reminiscenc! Nastopil je tik o prelomu. S pesmimi ni žel uspehov. Kmalu pa, o se je vrgel na prozo, je vzbudil pozornost pri kritikih in publiki. Prvi njegov roman »Dnevnik o čarnojeviču« (1921) še ni do konca izkristaliziran in izrazit. Drugi, ki mu je pisatelj nadel širok naslov »Selitve« (»Seobe«, 192r), je bil sprejet z entuzijazmom in priznan za najsolidnejšo prozno knjigo oovoine srbske literature. Lani je bil tudi C nagrajen. Dočim je g. Crnjanski v prvih ti veh romanih posegel v zgodovinsko snov preteklih stoletij, ki jo je svojevrstno podal, se je sedaj vrgel v naš čas in piše roman iz sodobnega življe-ja visokih belgrajskih krogov. Novemu delu, ki bo zopet dogodek svoje vrste, je dal originalen naslov »Suzni krokodil in ga v odlomkih objavlja v »Srpskem književnem glasniku«. O tem zadnjem njegovem romanu še ne morem govoriti določneje, zato ker je izšlo do danes šele par nadaljevanj. G. Crnjanski je globoko prodrl tudi v svileno pesem vzhodnih narodov, kar potrjuieti knjigi »Antologija kitajske lirike.., 1924 in -Pesmi stare Japonske«, 1928. ^Biblioteka savremenih jugosloven-skih pisaca« je izdala pred meseci dve knjigi njegovih zbranih spisov. G. Crnjanski je vidno in z uspehom posegel na polje umetniškega potopisja. Dokaz za to je predvsem »l.jubav u Toskani« (1930) in knjiga, o kateri mislim danes nekaj več pisati (»Knjiga o Nemačkoj«), V kakšni luči in pod katerim kotom je g. Crnjanski gleda! Nemčijo pred svojim enoletnim bivanjem v njej, mi ni znano. Kakšno vidi danes, je povedal v svoji novi knjigi, ki pa še ni zaključena (obljubljen je njen drugi del). »Knjigo o Nemčiji b' najbolje označil z besedama: potopisni mozaik. Crnjanski je ves v parentezah in oklepajih in v zelo težki, razsekani dikciji poudarja ameri-kanizem današnje Nemčije. Vse mogoče njene institucije je pregledal, njihove dobre in slabe strani, videl je Berlin, ki ga iris (.: mavrica) naziva, in notranjost države, hodil po delavskih predmestjih, tipal za mislimi in načrti velikih in majhnih, beležil sozvočja in disharmonije, gledal v nagoto velemesta (ki jo je v prvem delu marsikje tudi preobširno poudaril in preveč eksponirall), njegova vstajenja in padce, se spuščal v strokovno-umetniška razmotrivanja in študiral širokodimenzi-jonalno politiko današnjega Nemca, ki se na vse mogoče načine bori in bije za dvig svoiega naroda. In še toliko in toliko drugega. Da boste samo približno videli, kaj je v knjigi, evo naslovov: Iris Berlina, Vfeimar, Heidel-berg, Duž Neckara, Wtirzburg, Osmeh sinagoge na krščanskoj crkvi, Ge-eral Max Hoffmann: »Rat promašenih prilika« (ki ne spada v okvir knjige), Nemački film in Tajna Albiechta Diirera. (»Knjiga o Nemačkoj« je izšla pri g. Gezi Kohnu v prikupni obliki in stane 30 Din.) Zadnja premijera (domača] v beltfrajskem gledališču je bila zgodovinska drama g. MomHla Mi-loševiča »Jovan VladislaV«. Isto privlačno zgodovinsko snov so že pred Miloševičom obdelavah Sterija Popovič in St. Lazič (med Srbi) in Bojan Danovski (pri Bolgarih). To je doba Samuelovega makedonskega carstva. ko stu trčila drug ob drugega bizantinstvo in slovanstvo. G. Miloševič se je poslužil znane legende Dukljaninove. ki kro-nično opisuje borbe med srbskim knezom Vladimirom in carjem Samuelom Zato je tudi njegova drama bolj legendarna ko zgodovinska. 7animivo je dejstvo, da je g. Miloševič dramo napisal v verzih in celo z rimami, ki pa niso nič novega in v našem krutem in neromantičnem času evocirajo celo neko zastarelost in iskanost, Režiral je s sred-njo srečo g. Isajlovič. Dekoracijo je pripravil z uspehom g. Beložanski. Morda bo Miloševičev »Jovan Vladislav« radi preprostosti in vonja na staro eden onih komadov, ki jih posebej širša publika z zanimanjem gleda in vsestransko uživa v njih, ker jih razume. Predvčerajšnjim mi je prišla v roke drobcena, a zunanje vpadljiva pesniška zbirka Borisa Jovančevića z naslovom »Proleće i Boris«. O njegovi prvi pesniški knjigi (U gradu bola), ki se je pojavila pred meseci, nisem pisal, ker je bila povprečne vrednosti in zelo pesimistično nastro-jena. kar je karakteristična poteza vseh srbskih mladih. V svoji drugi knjigi, ki sicer ni absolutno samostojna, ampak nn mnogih straneh direktno vplivana po lanskem Banketu Rade Draine» pa sem zasledil intimno pesniško potezo Borisa Jo- vančeviča. »Pomlad i Boris« ie čista, morda najčistejša pesniška avtobiografija, kar sem jih do danes sploh bral. Dočim je g. Jovančevič v prvi pesniški knjigi skušal biti zveneč in moderen, a ne pristen in dekliško-intimen, se je v drugi pokazal v do konca drugačni luči. Ravno iskrenost in avtobiografična nota mu najlepše stojita. Ob tej drugi knjigi lahko opravičeno rečem, da Jo-vančevič ni verzifikator kot je večina mladih. Da se boste prepričali, en kratek, poljuben vzgled: »Ju ne znam zašto, ja ne znam zaHo sam takav, da me, kao u ranom detinjstvu, boli lišče u jesen. A eto, u našem selu sve je isto: Plačne su jedne oči; majka se još uvek moli pred potamnelom iko» nom od tamjana i plača. Tica je plava; loža pred kučom tužna i snena. Tica je plava a moja treš-nja bleda i nerascvetana. Tica je plava, Tica je plava i obolela, jer voli u proleče moie oči, nebo i osmeh žutog nevena. — Ja žalim Ticu i njene ruke, ja žalim što me tako uzaludno vole.« (Tu-govanje u jesen I Nič ne zaostajajo za citirano pesmijo ostale (Lirika njenih očiju, Boris peva, Osmeh jeseni, Jesenja pesma itd.). Vseh pesmi je trinajst in so enota, ciklus, drobci iste razbile vaze. Jovanovičeva knjiga je zvezek, mozaik, venec duhovnih obiskov in spovračanj v mladost in doživeto resničnost, ki nista daleč. Avtobiografija je, ki je noben fotograf z najmodernejšim aparatom in stoletno prakso fotogeničnejših potez ne bi našel. (Knjigo je izdala knjitfarna »Skerlič«, Ce-tinjska 14, Beograd, cena 10 Din.) Znani prevajalec našega Prešerna v hrvaščino, g. Trifun Diukič. je zbral in v »Narodni knjižarnici« izdal knjigo kratke proze Črnogorca Sime Sobaflća »Iz kršnog zavlčaja«. V knjigi je nekaj karakteristično črnogorskih novel, ki imajo tudi svojo literarno vrednost. Sima Sobajič je znan po svoji študiji o duševnih značilnostih Črnogorcev. V pričujoči knjigi zbrane novele so napisane oo večini šc pred svetovno vojno. T. P, Zborovanje kranjskih obrtnikov Kranj, 14. februarja 1931. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju je preteklo nedeljo dne S. febr. 1931 Imela svoje letno zborovanje v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Bistvena izpremeniba zadeva le odbor, ki se je večji del izpreinenil obenem pa razširil, ker so se na željo obrtnikov z dežele volili zaupniki za posamezne občiue. G. Lovro Rebolj, ki je bil doslej 9 let načelnik zadruge, je postal častni načelnik. Načelnik' zadruge je sedaj bivši podnačelnik g. Joža Bitem;; podnačelnik g. Josip Šiška; nadaljnji odborniki so: za občino Kranj: Si rajnik Frančiška, šivilja, Rebolj Lovro in Kern Adolf; za občino St razišče : Ribič Andrej; za občino Predoslje: Štev Josip; zu občino Cerklje: Čameruik Franc; za občino Smlednik: Konjar Franc, za občino Šenčur: Seknc Franc, za občino Naklo: Legat Jernej, za občino Preddvor: Sajovic Lovro. Namestniki so: Hlebš Rudolf, Soklič Anion, Zupaii Janko iz Kranja in Rogelj Ivan iz Primskovega. Zaupniki so: Rajgelj Josip (Mavčiče), Štefe Franc (Voglje), Zavrl Lovro (Veiesovo), Alojz Blaznik (Besniea) Grašič Janez Zadružno gibanje v Sloveniji po vo ni Dodatno k včerajšnjemu članku g. Ant. Kralja navajamo še par podatkov o gibanju za druž- vpisi likvid. konk. izbr. 1919 51 20 _ 9 1920 107 23 — 17 1921 69 35 _ 21 1922 46 21 — 25 1923 42 23 — 31 1924 58 31 — 20 1925 52 27 2 16 1926 81 30 3 32 1927 46 28 3 27 1928 64 30 2 27 1920 80 19 2 46 1930 81 27 1 32 Skupaj 777 314 13 303 Izžrebani dobitki vojne škode. Pri žrebanju 16. t. m. so zadele tele obveznice vojne škode: 500.000 Din ser. '.'OSI) št. 526, 250.000 Din ser. :i.585 Št. 154 in 4.006 št. 237, po 1(10.000 Din: 410 st. 551, 1122 št. 302, 2000 št. 647 , 2.607 št. 107, 4.701 šl. 581, po 50 000 Diu: 1411 št. 804, 1680 št. 142, 2.502 M. 193, 2901 St. 103, 3.506 st. 1171, 3718 St. 224, 3973 št. 81. 1.392 st. 327, 4521 St. 424, 1693 št. 443; po 25.000 Din: 568 št. 780, 257 št. 905. 661 št. 269, 880 št. 926, 997 št. 854, 1139 šl. 3, 13411 št. 165, 1515 šl. 903, 1928 St. 39, 2209 Št. 460, 2810 št. 339, 2858 št. 600, 8046 SI. 10, 3513 St. 620, 3552 št. 93, 3572 St. 820, 3581 St. 248, 4571 St. 903. Julio Meinl, d. d, Zag.cb izkazuje pri glavnici 4 (1) milj. Din 9.9 (12.9) milj. upnikov (torej znižanje za višino povečanja glavnice). Cisti dobiček se je zmanjšal od 0.3 na 0.16 milj. Din in družba za 1930 ue bo delila dividende. Tovarna sladkorja Bačka ima glavnice 50 milj. Din, upnikov pa 28.6 (42.4) milj. Din. Čisti dobiček izkazuje veliko povečanje iu znaša 11.2 (8.7) milj. Družba stalno zvišuje dividende in jo bo tudi najbrže za 1930 (Г26-27 20, 1927-28 25, 1926-29 30, 1929 50 Din na delnico nom. 400 Din). PoStna hranilnica objavlja v »Služb, novinah-svojo bilanco za 1930. Bilr.nca je sledeča (v milj. Din; v oklepajih podatki za U-29): gotovina 45.7 (49.1). Nar. banka 263.4 (341.4), efekti 344 3 1206.2), tek. računi 381.5 (312.0). lombard 164.8 (99.6), nepremičnine 53.0 (49.6); pasiva: rez. fond 30.5 (20), fond za tečajuo razliko 0.9 (5.6), hran. vloge 203.4 (106.6), ček. računi 712.6 (716.7). odpovedane 266.2 (196.8), upniki 54.4 (25.2), čisti dobiček 35.3 (350); račun dobička in izgube: donos 63.85 (57.2), od tega obresti 30.4 (31.2), provizije 6.7 (15.1), donos nepremičnin 1.1 (1.1), elektov 12.8 (5.7), razno 4.1 (4.1); stroški: obresti 11.2 (6.6|. plače 11.3 (10.6). stroški 4 05 (3.2), odpisi 1.95 (1.75). delež države pri čistem dobičku 31.1 milj. Din. Tečaj za mizarsko luženje v Ljutomeru. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi 28. t. m. in 1. marca celodnevni tečaj za mizarsko luženje. V tečaju bo predaval strokovni učitelj Tehnične srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Udeležbo je prijaviti Obrtni zadrugi, III. skupina, v Ljutomeru. Vsak udeleženec plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesli mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10X20 in 6 do 8 mm debele (masivne ali furnirane), in sicer 3 komade češnjevega, 3 hrušovega, 6 bukovega, 5 jel-ševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja uradna izkazila o rednem obisku. Borza Dne 17. februarja 1931. Denar Danes so bili devizni tečaji večinoma »la-bejši z izjemo Dunaja, ki je narustel. Promet je znašal skoro 3 milj. Din, največ v devizah Praga, Dunaj in Newyork. Vse zaključene devize jc dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2279.50 bi., Berlin 1348.50 do 1351.50 (1350.50), Bruselj 791.24 bi., Budimpešta 990.96 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.00), Dunaj 706.86 do 799.86 (798.36), London 275.92 bi., Newyork 56.60 - 56.80 (56.70), Pariz 222.63 bi., Praga 167.71 do 168.51 (168.11), Trst 297.20- 297.37. Zagreb. Amsterdam 2279.50 bi., Dunaj 796.86 do 799.86, Berlin 1348.50-1351.50, Bruselj 791.24 bi., Budimpešta 999.96 bi., London 275.52, Milan 290.26-298,26, Newvork ček 56.60, Pariz 222.63 bi., Proga 167.71-168.51, Curih 1094,10-1007.40. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.84 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2276.50—2282.50, Berlin 1348.50—1351.50, Bruselj 1)89.46—992.46, Curih 1094.40—1097.10, Dunaj 796.86 799.86, London 275.52 276.32, Newvork 50.00-56.80, Pariz 221.63 —223.63, Praga 167.71-168.51, Trst 296.20-296.20. Curih. Beograd 9.13, Pariz 20.315, London 25.1775, Newyork 518.40. Bruselj 72.20, Milan 27.13, Madrid 51.30, Amsterdam 20805, Berlin 123.20, Dunaj 72.83, Stockholm 138.75, Oslo 138.(30, Ko-penhagen 138 60, Sofija 3.75, Praga 15.3425, Varšava 58.10, Budimpešta 90.425, Atene 6.71, Carigrad 2 455, Bukarešta 3.085, Helsingsfors 13.04. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bl„ 7% Bler. pos. 82 bi.. Celjska pos. 1(10 deu., Ljublj. kred. 125 den., PraStediona 980 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Split cement 350-400, Ruše 200-230. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala danes v glavnem neizpremenjena, razen vojne škode, ki (Primskovo). Vovk Amalija (Strazišče), Vomber-gar Jernej (Cerklje), Bohorič Franc in Jelene Ciril (oba za Kranj). Revizorja: Jakofčič Justina in Hribar Andrej (oba iz Kranju). Načelnik vajeniških skušenj: Pikuš Lenart, namestnik Rebolj Lovro. Načelnik pomočniških skušenj: Šiška Josip, namestnik Grašič Ignac (oba iz Kranja). Obrtno-nadnljevalnl šoli v Kranju je v 1. 1930. dala zadruga 2000 Din podpore. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani dela nn to, do se tudi po deželi ustanove obrtno-nuduljevalue šole. Aktivno premoženje zadrugo v Kranju, ki šleje ca. 300 člauov, znaša 26.262.09 Din. Na občnem zboru se je z ozirom na predlog, da krojači ustanove samostojno zadrugo, sklenilo definitivno, da celokupno obrtništvo ostane v zadrugi Kranj. Ta pa ostane Se nadalje člauica Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Proračun zadruge za leto 1931. znaša 25.700 DU. V tem znesku je 3000 Din določeno za podporo obrtni šoli in za revne obrtnike. Proračunsko kritje pa znaša 29.915.25 Din. Prihodnje leto se bo občni zbor javil v listih in na prižnici in ne več po vabilih. Zborovanje se je končalo ob četrt na 14 pop. so je nekoliko učvrstila po včerajšnjem žrebanju. Premet je bil srednji in je do zaključkov prišlo v 7% inv. pos, škodi in dolarskih papirjih. Bančni papirji so bili kakor prej čvrsti in je prišlo do običajnega zaključka v delnicah Poljobanke po 56 in Jugobanke po 78, znatnejši pa jc bil promet v Pra-štedioni, ki je bila zaključena (>o 975, nato ]>o 977.50, 978 in 979. Industrijski papirji beležijo zaključke v delnicah Guttmann. ki ji; bil čvrslejši in zaključen najprej po 150, kasneje pa po 145. Zuu-ten je bil promet v delnicah Trboveljske, ki je bila v primeri z včeraj slabejš« in je bila zaključena po 340, nato je popustila ua 339 m 338, proti koncu pa je narastla nu 340. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86.50—87 (86.50), agrarji 51.25—51.50, vojna žkMu ar. 417.50 —418, kaša 417.50—418 (418), 2. 416—417.50 (416), 3. 416—418, 4. 416-417.50, 5. 416-41i* 6. 416— 418, srečke Rdeč. križa 30-48, 8% Bler. pos. 92.25 —92.50 (92.25), 7% Bler. jios. 81.50-82, 7% pos. Drž. hip. banko 81.50—81.75 (81.75), 6«;; begi. obv 68.50—69.50, Tob. st. 18—28. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 36-38, Poljo 56—57 (56), Kreditna 125—129, Union 194—194.50, Jugo 77.50-78 (78), Lj. kred. 125 den., Medjunarodiiu 08.50 den., Narodna 8300 bi.. Obrtna 36 den., Praštediona 976—080 (975, 1)77.50, 078, 970). Etno 135 den.. Srbska ICO deu.. Zoiiinljsku 133—135. — Industrijske delnire: Nar. šum. 25 den.. Guttmann 142.60-145 (150, 145), Slaveks 40-50, Slavonija 200 -202, Našle« 1000bi., Danica 95—97. Pivaru Sar. 190—205, Drava 236.50 —242, Sečerana Osjek 270—280, Nar. mL 20 den., Osj. 1 jev. 280 den.. Brod. vag. 80 b!.. Union 63—75. Vevče 128 den.. Isis 141 — 145. Ragusea 380- 39O. Jadr. plev. 545 den.. Trboveljska 339 - 340 (340. 3»4. 338, 340) Belgrad. Narodna banka 8000—8110, 7r/c inv. pos. 87 —87.50. agrarji 52.50, vojna škoda 417— 417.50, 6% begi. obv 69—70, Srečke Rdeč. križa 45, 7% Bler. pos 82, 7Ji pos. Drž. hip. banke 82.75-88. Dunaj. Don. sav. jadr. 02.85, Wiener Bank-verein 16-50, Creditanstall 47, Eecomptegee. 159, Živno 8!l.4<>, llese 29.50, Mundus 141. Alpine 19.35, Trboveljska 43.65, IVnger K is en 330, Rima Murauy 64.25. Notacije Hrt. pap. т inozemstva. London 7% Bler. pos. 79.50 80, Newvork S "i Bler. pos. 1)1.50 -92.50, 7% Bler. pos. 81-82, 7% Dlll! 81.75-83. Žitni tri! Položaj nu našem žitnem trgu je ostal neiz-premonjen, ravnotako ludi cene. Povpraševanju je zelo malo lu kupčija stagnira. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Koruza: bč sr. gar. 77.50 — 82. bč. sr. marc, april, maj 85 -90, bč. ladja Dunav in Sava, predčasno -tiha 82—81, bč. maj 87 50-92.50. Vse astalo neizpreinonjeno. Promet: pšenica 13 vagonov, koruza 15 vagonov, moka 6 vagonov in otrobi 1 vagon. Tendenca slabša. Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 78/79 kg 140 -150. Ovliilu neizpremenjena. Koruza: bč. febr. 77.50 —82 50. Vse ostalo neizpreinonjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 106 iu pol vag. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica: mare 14.76-14.77. zaklj. 14.77—14.78; maj 14.80-14.92, zaklj. 14.92-14.94. Rž: marc 11.10-11.22. zaklj. 11.16-1117; maj 11.06-11.18, zaklj. 11.15-11.16. Koruza: maj 12.10—12.21. zaklj. 12.18-12.19, transit maj: ne notiru. Živina . Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Spori Radm ■ —, — -— — *—", j.——, 1.25—1.75. Tendenca mlačna. Prašiči so se pocenili za 5 grošev. Dobave Ruvn. drž. rudnika Breza sprejema do 26. t. iu. ponudbo glede dobave 3000 komadov vžigalnikov. 500 komadov žag za železo, 100 metrov pocinkanih jeklenih vrvi, 300 kg bele kovine, 15 kg vrvi in 100 omotov siraksa št 2; do 5. marca pa glede dobavo 100 komadov rudarskih odej. — Ravn. drž. rudnika Kukanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg mila; do 4. marca glede dobave razue pločevino, ščotk za motorje, kovinustih ščetk, suhih baterij itd. — Ruvn. drž. rudnika Velenje sprejemu do 2. marca ponudbe glede dobave 20 m jeklenih žičuih vrvi, 1 zunibe za uničevanje koiekov ter glede dobave raznih vijakov in matic. — Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 2. marca ponudbe gledo dobave 270 plošč črne pločevine, 1 agregata, 1 računskega stroja, kubljev ter glede dobave raznega materijala in orodja. — Ravn. drž. železnic v Subotlci sprejema do 5. marcu ponudbe glede dobave 1500 kg konceplnega papirju. — Dno 2. marca sc bo vršila pri Upravi drž. mon., ekon. oddelek v Belgradu ofertalnu licitacija glede do-buve 45.000 komadov emajliranlh tablic. Oddaja del za zgradbo ceste Sv. Pcter-Ložane so bo vršila polom licitacije dne 8. marca t. I. pri Okrajnem cestnem odboru v Mariboru. (Oglas jo na vpogled v pisarui Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, načrt in proračun pn jiri omenjenem odboru, Maribor, Koroška cesta 26). Oddaja del za zgradbo dveh šup za seno i a slamo pri vojašnici v Slov. Bistrici se bo vršila potom ofertulno licitacijo dne 28. februarju pri inženjerskem o^eiku Komande Dravske divizijske oblusli v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). SPORED MEDNARODNIH SMUČARSKIH TEKEM V BOHINJU ki jih priredi JZSZ od 20. do 24. februarja 1931 pod najvišjim pokroviteljstvom Nj, Vel. kralja Aleksandra I. V petek, 20. februarja Sprejem in pozdrav gostov. Zdravniška preiskava tekmovalcev v hotelu Sv. Janez; ob 18 izžrebanje startnih številk. V soboto, 21. februarja. Smučarski tek na 18 km in kombinirano tekmovunje. Start in cilj pri hotelu Sv. Janez. V nedeljo, 22. februarja. Tekmovanje v skokih na llanssenovi skakalnici. V ponedeljek, 23. februarja. Vztrajnostni srauški tek na 30 km. Start in cilj Sv. Janez. Ob 18 objava rezultatov in razdelitev nagrad v hotelu Sv. Janez. Ob 20 zabavni večer v hotelu Sv. Janez. V torek, 24. februarja. Organizirani izleti na Bled, v Kranjsko goro, Planico, na bohinjske planine in v triglavsko pogorje. Prijave se bodo sprejemale v uradu JZSS v hotelu Sv. Janez. Podrobno se bo določilo na licu mesta po številu in morebitnih željah prijavljencev. JZSS je prevzel oskrbo prenočišč. Za časa tekem bo v Bohinju na razpolago 1000 kurjenih sob z 1300 posteljami in lo po zmernih cenah. Celodnevni pension v hotelih 40—70 Din. V vseh agencijah »rutnika« se dobijo naročilni bloki (brezplačno), s katerimi si vsakdo osigura prenočišče in prehrano. Za skakalne lekme bodo vozil: posebni vlaki iz Maribora in Ljubljane. Iz Maribora odhod v soboto 21. t, m. ob 21.50, iz Ljubljane v nedeljo 22, t. m. ob 5.25 zjutraj. Za vse vlake velja polovična cena, tako, da stane iz Maribora v Bohinj in nazaj 90 Din, Ljubljana—Bohinj in nazaj pa 34 Din 50 par. Vstop bo dovoljen na vseh postajah. Popust velja za vse vlake, razen Orient-ekspresa. * Za dobo zimskosportnih prireditev oddaja sobe samo »Putnik«, Ljubljana, Dunajska cesta I. Rezervirajte pravočasno! Obenem opozarjamo, da kupljena cela vozna karta za tja velja za brezplačno vožnjo nazaj. — Zato ob prihodu v Bohinjsko Bistrico ne oddajajte voznih listkov! MARIBORSKI ZIMSKOSPORTNl PODSAVEZ. V dnevih 25. februarja do 3. marca 1931 predvaja v Mariboru prosvena zveza velezanimiv lilm 'Mont Blanc-, priključeno k temu se bo predvajal propagandni film smuških tekem, ki so se vršile dne 18. januarja na Poho:ju za prvenstvo Dravske banovine in Mariborskega zimskosport-negs podsaveza. Kot znano, jc te tekme priredila Mariborska zimskosportna podzveza. Filin prikazuje krasne predele Ribniške okolice. V dnevih 20. do 24. fcbruaria se vrše v Bohinju mednaronde sm u - Ke tekme. V okolišu naše podzveze je precej zanimanja za te tekme in bo v slučaju športnih prijav vozil poseben vlak, ki bi odpeljal iz Maribora v soboto ter se vrnil v ponedeljek dne 23. t. m., vožnja polovična. Prijave I sprejema pisarna iPutnik«, Maribor, Aleksandrova t cesta, ali pa pismeno na Mariborski zimskosportni podsavez, Maribor, Tatlenbachova ulica 19.1, ali trgovino Sporl-Roglič, Grajski trg. To velja enako za okoliške udelcžence. — Seja upravnega odbora sc vrši v četrtek 19. februarja v Aljaževi sobi hotela »Oreb. ČEŠKA REPREZENTANCA NA BLEDU. Danes dopoldne je prispela Češka smučarska reprezentanca na Bled. Čehi so poslali najmočnejše moštvo in so prijavili tekmovalce za vse discipline. Reprezentanco vodi arhitekt Jaromlinek in novinar Komarck. Koinarek je znan športni časnikar, ki urejuje Češki zimskosportni list. Čehi ostanejo danes na Bledu, poselili bodo tudi Kranjsko goro. V Bohinj bodo gostje odšli najbrže šele v četrtek. Zimskosportna zveza je prejela tudi obvestilo. da bo od Norvežanov startal v Bohinju Gun-nar Jansen, znan mednarodni tekmovalec v kombiniranem tekmovanju. JOŠKO JANŠA STARTA V BOHINJU. Na zadnji seji je JZSZ Jošku Janši dovolila startati v Bohinju. Ker ni odšel v Oberhof, je dobil samo strog ukor. To pa radi tega, ker je bilo vse dosedanje delovanje Janše vedno korektno. S tem jc pokazala zveza, da je vedno na mestu. Diskvalifikacija našega najboljšega smučarja nc bi ravno dobro vplivala. SMUČARSKA TEKMA V CELJU. Smučarski klub Celje je priredil v nedeljo 15. februarja t. I. smuško tekmo za klubovo prvenstvo na progi Celjska koča—Štore ter za dame in juniorje s startom in ciljem v Štorah, dolga je bila circa 18 km. Snežne razmere niso bile dobre. V višjih legah je bil suh, v dolini pa južen sneg, kar je lekmovalcc proti koncu precej oviralo, Podrobni rezultati so: 1. Seniorji 18 km: 1. Erwin Gračner 1 : 10 : 34 (prvak kluba za leto 1931). 2. Karel Filač 1 : 18 : 54. 3. Josip Hribcrnik 1 : 19 : 12. Juniorji 8 km: 1. Skoberne Fritz 41 : 41. 2. Skoberne Karel 45 : 06. 3. Steinbock Fritz 46 : 57. Dame 5 km: 1. Urch Ria 35 : 12. 2. Filipitsch Aida 42 : 54. 3. Kirbisch Eisa 45 : 21. Smuški odsek SPD, jc priredil v nedeljo dne 15. februarja prvo propagandno tekmo na progi: Trbovlje—Gabersko—Podmeja—Svine—Sv. Katarina—Trbovlje. Cilj je bil na sejmišču. Proga — za začetnike prav težka — je merila dobrih 8 km. Višinska razlika je znašala 230 m. Startalo je 11 naših domačih «kanonov«. Prvi je dospel na cilj v 1 uri 6 min. Pisanski Janez, drugi Plevčak Jože v času 1 uro 9 min. 5 sek. in tretji Balcntin Jože v 1 uri 9 min, 50 sek. Po parminutnih presledkih so prihajali vsi ostali — zadnji v 1 uri 36 min. 38 sek, RAZNO Italijansko društvo športnih zdravnikov je sklenilo predlagati, da naj sc ženskam kot takim prepove baviti s športom. Ženske, tako trdijo, niso sposobne za to, posebno kvarno pa vpliva na žensko konstitucijo gojenje lahke atletike. Tako bi v bodoče italijanske dame nič več ne nastopale. Od-i padla bi torej udeležba Italijank na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Tudi Ogri niso zadovoljni s finančnim rezultatom, ki so ga dosegli njihovi klubi s svojim gostovanjem v božičnih praznikih. Tako je n. pr. Hungaria iz Budimpešte prinesla domov Din 95.000 čistega dobička. Vsi drugi klubi pa so zaslužili mnogo manj, nekateri pa tudi skoraj nič. — Druga leta pa so zaslužili stotisoče dinarjev. Programi Karfio-J.fubBnniu Sreda, IS. febr.: 12.15 Plošče (klavirske in vi-jolinske skladbe - Mendelssohnova simfonija) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18.30 Zor Miroslav Od kli-nopisa do današnje knjige — 19.00 Dr. N. Preobra-žensky: Ruščina — 19.30 Prof. line Debeljak: 70 letnica l-.niv. prol. dr. Matije Murka 20.00 Prenos simfoničnega koncerta Češke Filharmonije iz Prage s sodelovanjem Ade Nordcnove (sopran) in B. Karena (recitacija) — 22.00 Časovna napoved m poročila. Četrtek, 19. februarja: 12.15 Plošče (slovenske pesmi — dunajska glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroška ura, radio tetka. — 18 Plošče. — 18 30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje — 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.20 Dr. Valter Bohinc: Nekaj o potresih. — 20 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Brahmsov večer: Uvodr.o besedo govori Pavel šivic. Samospeve poje Marjan Rus. — 21.30 Citraški tercet Vesna«. — 22.15 Časovna napoved in poročila. — 22.30 Harmonika solo, g. Avgust Stanko. Dragi programi » Četrtek, 19. lebruarja. Belgrad: 11.30 Plošče. — 12.45 Opoldanski konccrt Radio-orkestra. — 16 Plošče. — 17.30 Narodne z dudo. — 18 Plošče. — 20 Prenos iz Ljubljane, nato koncert Radio-kvarteta. — Zagreb: 17 Koncert ruskih balalajk. — 20.30 Ljubljana: Koncert. — 22.40 Lahka glasba. — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert. — 17.45 Prenos koncerta iz kavarne. — 19.10 Prenos glasbe iz hotela. — 20 Arije. — 21 Planinski koncert. — 22 Koncert arti-stov, nato ciganska glasbe. — Dunaj: 12 Opoldanski koncert, — 17 Trnulčica. — 19.30 Koncert simfoničnega orkestra. — 21.45 Večerni koncert. — Milan: 16.35 Otroški kotiček. — 19.30 Pestra glasba. — 20.30 Simfonični koncert. — 22.30 Komedija. —' Praga: 19.20 Prenos iz Brna. — 21.15 Koncert. — 22.20 Prenos iz kina. Orgle. — Lan-gcnberg: 13.05 Opoldanski koncert. — 17 Večerni koncert. — 20.15 Zabavni večer, nato plesna glasba. — Rim: 17 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.40 »Blaženi«, nabožni govor. — 21.05 Velik pester koncert. — Berlin: 20 Goethejcva mati. — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 17.45 Popoldanski koncert. — 20.30 Poljudna glasba. — 22.15 Koncert. — Miihlackcr: 15.20 Mladinska ura. — 16.30 Popoldanski koncerl. — 19.45 Zabavni koncert. — 20.10 Armin Muab. — 21.10 Čudoviti zdravnik«, slušna igra. — 22.45 Plesna glasba. — London: 12 Koncert. — 14 Radio-orkester. — 16.30 Plesni orkester. — 19 Orgle. — 20 30 Komorna glasba. — 22.35 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 18.35 Poljudna glasba. — 19.211 Prenos iz Brna. — 21.15 Praga — Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert. — 20 Pevski koncert. — 20 45 Klavir. iEoEZfE?! 5РШ I №ш»шивЕ:ап«г| B ImTEVnjTCoCCMiir R I n 2KflP^^fflr; «as«*! MM Zakai ne rubite r svojem radio aparatu ШШШ radio cevi? Pivovarna MTsciteligi priporočn svoje priljubljeno črno pivo (Bock) (Bock) svojim cenjenim odjemalcem Naznanjamo žalostno vest, da nam je umrla na Homcu naša iskreno ljubljena sestra in svakinja, gospodična Marija Maleš ki je po kratkem trpljenju, dne 16. t. m. odšla v večnost. Pogreb nepozabne po-kojnice bo v sredo, dne 18. t. m. ob 10 na pokopališče v Radomliah. Priporočamo jo v molilev. Ljubljana, dne 17. februarja 1931. Žalujoči: Ivana Lukman, sestra, Alojzij Lukman, svak in ostali sorodniki. MALI OGLASI Vsak« drobna vrati ca 1-50 uin ali vaaka besed» SO par Na|man|£l og'aa r SI In. Oglaal na> devet vrallc ae računalo vlit. Za odgovor imn m Na vpraianla brce inamkf ne odnovarismol llužbodobe Učenec zdrav, krepak, nadarjen, dober računar z veseljem do trgovine, pošten staršev, se sprejme takoj v veliko trgovino 'z mešanim blagom Ponudbe s spričevalom in sliko je poslati na naslov: Jurej Sterk. Vinica pri Črnomlju, Savska bi banovina. Potnik spirituozne stroke, sposoben, agilen in zanesljiv, dobi stalno nameščenje s1 fiksno plačo, dnevnicami in provizijo. Točnejša pojasnila da|e Društvo trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani (Trgov. dom). Trajno delo dobijo trije dobro izvež-bani mizarski pomočniki pri Avgust Susteršič — ' strojno mizarstvo, Men-1 geš 12. Ženska poštena in zanesljiva, šivilja, ki bi hotela dvakrat na teden zaposlitve v krpanju perila, čiščenju moške obleke kakor tudi popravilih, obenem bi prala in čistila stanovanje naj se javi pismeno ali osebno v Slapničarjevi ulici 5-1. Osebno se javiti od pol 7 zvečer dalje. ■ .. ¥ л a v v ■ a uibencejo Pošten in veren mladenič, Primorec, išče službo sluge ali hlapca Najrajši v župnišče ali v cerkveni zavod Ponudbe pod »Trezen« na upravo »Slovenca« v Mariboru, Mlad fant neoporečene preteklosti, vešč nemščine in srbohrvaščine, dobro izvežban v pisanju, išče temu primerno službo. - Ponudbe na podr. »S1.« Trbovlje. Kovaški pomočnik išče delo kjerkoli. Naslov v upravi »S1.« Maribor. Potek Ča meril i kova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 lJufio-avtol Prva oblast, koncesnonirana Prospekt zastoni. Pišite ponjl Trgovski lokal s pripadajočim suhim skladiščem in zračno, suho kletjo, vse z enim ključem zaprto, v Wolfo-vi ulici 12 (preje trgovina I. Kostevc) se takoj odda. Pojasnila Franc Erjavec »pri zlati lopati« v Wolfovi ulici. Stanovanja Lepo sobo zračno, svetlo, elektrika, parket, oddam gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1688. 2 veliki prazni sobi v novi vili na najlepšem kraju Kranja, solnčna lega, pripravni za letovi-čarje ali pisarne, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1529. Posestva Proda se krasno stavbišče v bližini kolodvora Vižmane-Šent Vid. na iako prometnem kraiu Poiasnila se dobe v restavraciji pri kolodv Kupimo Staro železo baker, medenino, svinec in vse druge stare kovine kupuje Stupica Franc, železnina v Ljubljani, Gosposvelska cesta 1. Lipski pomladni velese m 1931 splošni vzorčni velesejm od 1 do 7. marca veliki tehnični in stavbni velesejm od L do 11. marca tekstilni velesejm od 1. do L marra velesejm športnih predmetov od I. do .*). marca Pojasnila dobite pri zastopstvu STEGU, Ljubljana, Gledalska ulita 8./II. Telefon 2.aga Lavrenčič & Ko j Liubliana VoSmakova ul ! 16 za goremskim kolodvorom Na zelo dobrem I mestu trgovina suhomes-; i nate robe in mesnica se radi preobilega drugega posla proda brez odstop-nine s kompletnim inventarjem za nizko ceno v Zagrebu. Ponudbe na In-terreklam d d., Zagreb, Marovska 28, pod štev. P-2124. Sa Лле-тол» rvvJLbJ ЈСТЛЛМЗО «xXv ШЛ.М.105 6 лгАл.о<лХс V Ttf&Cj&Wj Ј jlAto Plodrocc vrhne iz la atnka močno blago Din 260'— mreže - postel ne odeie žimo • evilh naiceneite kupite pri Rudoli Sevet L.ubliapa, Marijin trg 2 Telcfoîï 2058 K Premog suha drva PojjačniH, Bohoričev» ul>ca 5 Krušno moko iD vse mlevske izdelke vedne « veže dobite Dri A & M ZORMAN Liubliana Slan tre št 32 T. SOKLie /n A RIHOR Prodajo se I dobro ohraaieni mizarski s I r o i i z vso potrebno transmisiio - Ogleda se j pri Andreiu Kregar tvor-niča pohištva. St. Vid-Vižmarte 59. Čebelarji! Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri Fr. Stupica, železnina — Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Registrirno blagajno 999.99, dobro ohranjeno brezhibno delujočo, kupim proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponudbe na Al. Lesjak. Maribor. Gosposka ulica 11. =iii=iii=iii=m Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo ie najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic Liubliana, Coizova cesta 9. odstrani čez noč INFLUE H CO PREHLAD ALGR za masažo yJJ Masirajte nekoliko na večer z ALGO Drsa, hrbet, roke ln noge Vstali boste BREZ VROČINE, SVEŽ In PREROJEN arija te dobiva попои Po pošti posije HUIIH I Sfftleniea OH) IG Laboratorij „ALGA" SnSah 4 stek. Din 77-, 8 stek. Din 131-, 14 stek. Din 205'-, 25 stek. Din 320" • CHAMPION vodeča svečica se dobiva povsod! Generalno zastopstvo in sklađisče za Jugoslavijo: Robert Weinherger d. d. — Zagreb Ga/eva ulica 10 lit II? II • Ш « 20. letnik. Otvoritev akademičnega leta 1931. dne 15 januarja. - Študij za inženerja »In Absentia« (studii doma) 2 leti (še v krajšem času za kandidate s posebno pred-izobrazbo). - Fakulteta: gradnja avtomobilov, aeroplanov, elektrarn, železo-beton. - Centralna kurjava - V francoskem ali nemškem jeziku. — Pravila in program: General-Sekretariat (Dept. L. S. t) T. M. P. 38, rue Huilé, Paris (14-e). Џ m m • .M -.. " * ШШ2& '■ ; u .J "i Brez posebnega obvestila. Neskončno usmiljeni Bog je vzel k sebi našega nad vse skrbnega, dobrega soproga oziroma ljubljenega očeta, gospoda Petra Amalïetû železniškega uradnika v pokoju ki se je preselil v večno življenje po kratki, a mučni bolezni pljučnici dne 16. februarja 1931. Pogreb dragega, blagega soproga in očeta bo v sredo, dne 18. februarja ob 16 iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 19. februarja ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 16. februarja 1931. Marija, soproga, Ivan, Julius, Milo, Viki, Mira, Stelka, Malka, otroci in ostalo sorodstvo. , ;ГГ ' 'A »Sjfc'. flans Donnai k: .5 > -/, _ u C c - ; ° ? SS*!*g '^F'o'o uj 1-5 ч< a. „ tojo n - - s E £?r N -4 g . .S® g ■—» ф > CO к^, ii . o* * -So^ .3 ® 1 « 11- a O o 0 O te. 3 a ° S fi "g J -r V g S r. s > ^ — d. M ^ QJ N > « fl " : s H N CO 1 1 Si „ -S a * e ■»oo n a i; -cjii; а a > ^«J N ttû a a и > ■JNffl® I «nwS I Moč treh Roman iz lela 1955. Grozotno, ko bojni klic so donele zadnje besede Erika Truworja v tihi polarni somrak. In zdajci je hitel skokoma in planil po strmem pobočju ledenika navzdol in izginil v votlini, v kateri je bilo spravljeno brzo letalo. S klecajočimi nogami mu je sledil Atma. Ko je prišel na ravnino, je videl, kako je Erik Tru-wor ravno izvlekel zračno ladjo iz njenega skrivališča. :>Kam, Erik?? Kam? Atma je zaklical s pojemajočim glasom. r»V boj k Glas Erika Truworja je zvenel ko nekoč bojni klic starih Varegov. »V boj! Z onimi tam gori! Hej!... Sedaj se branite ... Erik Truwor prihaja ... Veliki prihaja/- Atma je videl, kako je dvignil Kril Truwor veliki žarilnik v brzi zrakoplov in hotel že zapreti kabino. Sklenil je roki k molitvi. Dvignil se je od kle-čanja in šel z razprostrtimi rokami k Eriku Truvvorju. Napel je do skrajnosti vse sile svojega duha. Vse, kar so mogle dati, je zbral z najmočnejšo silo v volji, da bi prisilil in uklonil zmedenega duha Erika Truworja. Hipnotična sila je začela učinkovati. »Še enkrat mi pomagaj, veliki Bog. Daj mojemu srcu večjo moč. Moč, da uklonim bolno srce in ga ozdravim. Potem vzemi za to mojo dušo.« Erik se je polagoma pomiril v svojili kretnjah. Njegova napeta postava se je počasi sklonila. Nato pa se je nenadoma zavedel luje sile, ki ga je obvladala. Okrenil je glavo k Almi. Njuna pogleda sta se zapi-cila drug v drugega. Nepi etnično sta si slala oba moža nasproti. Dvoboj... strašen ... nem ... Poln upanja je trepetal Atma v srcu. Sprejel je boj... Treba je izdržati! Njegova molitev ,je bila uslišana!... Tedaj... majhen oblak je zastrl rdečo solnčno oblo in odvzel luč. Samo kratek hip... Takrat se je zgodilo. V nenadni poltemi je izgubi! Atmin pogled ostrino... za trenutek le se mu je izmuznila pravkar pridobljena oblasl. »Ha ... lia ... liaha ...« Zopel se je zasmejal, kratkoi, pretrgano zasmejal, smeh norca. V skoku se je obrnil Erik Truwor in se umaknil očarujočim Atminim pogledom. Z groznim posmehom je skočil v kabino in zaloputnil vrata za seboj. Strt, poražen, pobit je stal Atma. Brzo letalo je zapustilo tla in švignilo v višino. /Erik ... Erik Truwor!« ... Atmin klic je prazno odmeval v ledenem ozračju. Nihče ga ni čul. Že se je manjšalo letalo, postajalo vedno manjše. Sedaj le še točka... Zdaj ga ni bilo več videti. Ponižno je sklonil Atma glavo pred voljo usode. Vrnil se je v ledenik. Tam je našel daljnogled, našel mali žarilnik in iskal na temnečem se nebu, dokler ni ujel slike zrakoplova in se je ta prikazala na leči. Tedaj... Boj so vodile njegove oči... Boj, kakor ga ni bil še nikoli ugledal noben smrtnik... Boj vodene ukročene priroclne sile proti neomejenim pri-rodnim silam nebesnega svoda. Krik se je izvil Atmi iz prsi... Grozo je izražal njegov obraz... Njegov jezik je jecljal molitev ... Klic na pomoč... Pokril si je obraz z rokami, da ne bi dalje gledal grozovite slike. * Obe veliki ameriški stranki socialistov in denarnih mogotcev je na enak način prehitel in iznenadil prevrat patriotov. Prve dni po padcu Cira Stonarda je vladalo hromo presenečenje in začudenje v njih vrstah. Revolucijo je izvršila tretja mnogo mlajša, in po njihovem mnenju mnogo šibkejša stranka. Toda morali so videti, da večina ljudstva odobrava to revolucijo, morali so torej računati s silo dogodkov. Voditeljem levice je bilo jasno, da bi naletela revolucija, ki bi jo začeli oni, na najostrejši odpor desnice in da bi se mogli uveljaviti le po krvavih državljanskih bojih. Prav tak položaj pa bi nastal, ako bi podvzela desnica nov državni udar. In ni se vedelo, kakšno stališče bi zavzela nepoznana moč do krvavih sporov. Tako je bilo patriotom mogoče, da izvršijo lastni program brez znatnega odpora. Mnogo gladkejše in bolje, kakor bi bila mogla to ena izmed obeh drugih strank. Ameriško časopisje vseh barv je obujalo spomine na prejšnje srečne čase v devetnajstem stoletju, ko je bila Amerika prava dežela svobode in je domoljubnost sama odločala pri vseh političnih dejanjih. Z malimi izjemami so se pravično spominjali v člankih odstavljenega diktatorja. Cenili so njegovo veličino in izrazili mnenje, da ie hotel najboljše za drŽavo, čeprav niso bila njegova sredstva vedno prava. V novi vladi je prevzel dr. Glosin zunanjo zadeve. Dobil je to ministrstvo zaradi zaslug, da se je posrečila revolucija, in radi natančnega poznanja zunanje politike, ki so jo do tedaj vodile Združeno države. Toda od prvega dne svoje službe je čutil, da stoji na nesigurniii tleh. Patriotje so se zmerom borili proti Ciril Stonardu. Dr. Glosin je bil odpadel šele ob dvanajsti uri od njega, ko je bil že tako dolgo njegovo voljno orodje. To ga je spravilo na slab glas odpadnika in njegovega imena se je prijel grd madež. Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ссб. Izdajalel] Ivan Itakovcc. Urednik t'ranr Kreinžar