a vsak dan razen Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SEI POGLED NA NEKATERE PEREČE MEDNARODNE PROBLEME reinn^i arneriška revija »Fo-PriohKi -r,S,< 3e v z°dnji številki Sm\Članek 2 Bornjim na- rePublike 1 rna- JeDbU Predsednik za Broz-Tito napi- ha vroJi^P0 na Pr°šni° Olav-Armstrr,l £ Hamiltona Fisha mstronga. Članek se glasi: svoie° j pros‘*'> naj razložim ^anjegf !?*. na "ekatere plati nja, sem hi®ednar«dnega dogaja-^tevali h«- 1prepnčan’ so upo-stvari u; vo’ da n® bom pisal Preprjf .so° v nasprotju z mojim »ekoan tako da bi bilo to v resnici se kakrSn J”e^narodnih odno-etapi svoIpo cIoveštvo na sedanji va, to pa j®a razvoja tudi zahtevanje in ~T vsestransko sode-Vanje vseh r°Uubno obravna-Vzdušj« aP°rnih problemov, vzbuja sbfKP(i Vsem svetu zdaj oli ni bil« ’* niorda še rit-miru bat govora o vojni 'ntenzivnn . *da^- Ra*en tega Uničevalna PriPravljajo takšna atomska i„ sre^stva, kot so to ?ruSo najsnrt Yodik°va orožja in kr§nih z*!”, ol?nejše orožje in ka-?°*nala v 0vina vojn doslej ni e *dal ii^?*Umljivo je, da so «h in to na vodil- 3° stali??’« tro; ti h1I(11 Sl,°’ to se Pravi * ^aI{šne Dn«iij-Se pa ne vprašajo, "“eti za v«. ,ce bi to moglo ?°?abljajl n* e / Ce takSni 'iudje °ina pnj-ni* Je prva svetovna »»vzročni ‘"J f milijone ljudi in n revšfinr. u. ko razdejanje Pomniti hPa vsekakor mo-?tu*e gVpi strahotne posledice lala doslpi 1 vo>e. ki je ter-fnotnib sli največ človeških in d6,110 dane!'«; °d katerih si svet 80 ne bo opon,ogel in se še S^^ice1'?!0«,®’’ kakgne bi bile I kateri hi » svetovne vojne, ^ičevanfp ®porabili sredstva za a?° ‘n s\a* ? 7daj na raj!P<>- a>o tisti ki hi 1grD7C' Ali Je 5 a** vojno prvi začel, ®bvarOVan .e*Sor' Prepričan, da bo orožja, »*kega in vodiko-PotemtaJ Ra*nmljivo je, da ‘emtakem je to tvegano po- diteUev, marveč bi storilo vse, da bi jim to preprečilo. Upoštevati je treba, da, če se že nekateri vodilni možje niso ničesar naučili iz druge svetovne vojne, da je z narodi, ki so breme vojne in njene posledice nosili na svojih plečih in ki danes bolj kot vse drugo žele mir, popolnoma drugače. Nc bo odveč, če se pri tem spomnimo na stvar, ki je zelo značilna in ki bi utegnila biti tudi poučna, namreč, da sta se obe svetovni vojni povsem drugače zaključili, kot so hoteli ljudje, ki so ju pripravili in začeli. Novejša zgodovina nas torej uči, da se vojne zdaj več ne izplačajo. Znanstvena dognanja so dosegla tako visoko stopnjo, da je moč z njimi človeštvo bodisi osrečiti ali uničiti. Potemtakem sloni vsa odgovornost zdaj na vodilnih možeh po svetu in ti so dolžni pred ljudstvom in zgodovino izbrati prvo. Treba je imeti pogum in pogledati stvarnosti v oči, treba je videti, kje tiče korenine sedanje mednarodne napetosti in potem ugotoviti, da te korenine niso posledica nekakšne elementarne sile, marveč napak I.iudi, in sicer tistih, ki so bili odgovorni in dolžni zagotoviti izmučenemu svetu mir in varnost po zmagi nad reakcionarnimi napadalnimi silami. nje in skrbi glede namenov Sovjetske zveze. Stalin se je zelo rad širokoustil z raznimi grožnjami ali s silo, kar je v deželah, katerim jn bilo to namenjeno, zbudilo povsem nasprotni učinek od zaželenega. Vzemimo samo primer Jugoslavije, zoper katero je uporabil vse mogoče oblike pritiska, od propagande, kakršne ne pomnimo, in gospodarske blokade do hladne vojne, ki je iti-dalje bolj grozila, da se bo spremenila v oborožen spopad na mejah naše dežele. To je počel proti zavezniški socialistični de želi, kaj pa je šele mislil o dru gih majhnih, pa tudi o večjih deželah? Ne bi rad, ker bi to za- vzelo preveč prostora, tu našteval vseh elementov Stalinove politike, ki je Sovjetsko zvezo pahnila v osamljenost in privedla do izgube tistega velikanskega ugleda, ki si ga je pridobila z milijonskimi žrtvami sovjetskih ljudi v drugi svetovni vojni. Razumljivo je, da je takšna Stalinova politika vzbujala čedalje večje nezaupanje in odpor po svetu, da so se zavoljo groženj na Zahodu odločili za vrsto ukrepov, tudi ukrepov vojaškega značaja — toda težko je razumeti, da tudi zdaj, več ko štiri leta po Stalinovi smrti, v nekaterih zahodnih krogih to nezaupanje ne samo goje, marveč tudi poglabljajo ne glede na vse napore sedanjih sovjetskih voditeljev, da bi popravili Stalinove napake. Zakaj zdaj vsako akcijo sovjetskih voditeljev presojajo dvomeče? Ali ni že čas, da bi bolj realistično in z večjim zaupanjem presojali akcije sovjetske vlade glede zmanjšanja mednarodne napetosti? Potrebno bi bilo, da bi zdaj tudi druga stran izpričala dobro voljo v obravnavanju nekaterih problemov, ki pomenijo nenehno grožnjo za mir in mednarodno sodelovanje. Ti problemi pa so — vprašanje razorožitve in opustitve atomskih in vodikovih poskusov. Vem, da mi bodo očitali, da *o ti moji nazori enostranski, toda globoko sem prepričan o tem, kar tu trdim. Ce je do Stalinove smrti njegova politika v večji meri pomenila činitelj hladne vojne in strahu zavoljo negotovosti, pa v zadnjih nekaj letih odgovornost za takšen položaj čedalje bolj prehaja na tiste elemente na Zahodu, ki vztranjo stoje na stališču, da Je treba s stališča sile obrav navati razna sporna vprašanja. Nobene skrivnosti ne povem, če rečem, da pomeni nenehno ustanavljanje vojaških oporišč v Ev ropi, na Srednjem vzhodu in v Aziji stalno ogrožanje miru, ker se upravičeno kaže na drugi strani, se pravi pri sovjetskih voditeljih, vznemirjenost in nezaupanje, ker v tem vidijo tisto, kar po mojem mnenju tudi v resnici je — obkoljevanje, vojne grožnje in (Nadaljevanj* na S. »trant) ZAČETEK POHODA PIONIRSKEGA ODREDA BRATSTVA IN ENOTNOSTI PO SLOVENIJI Pionirji šestih republik so si podali roke Slavnostni odhod iz Ljubljane Ljubljana, 20. septembra. Letos poteka 15 let, kar je bila v Jugoslaviji ustanovljena pionirska organizacija. To obletnico bodo proslavljali pionirji Jugoslavije vse jesenske in zimske mesece z najrazličnejšimi prireditvami in proslavami, ki bodo dosegle svoj vrhunec na državni praznik 29. novembra. Med te svečanosti sodi tudi zvezni pionirski pohod bratstva in enotnosti. V vseh republiških središčih se bo zbralo po deset pionirjev iz vsake republike in skupno bodo odšli na pohod, da vidijo zgodovinske kraje osvobodilne borbe in spoznajo ljudi, ki so se borili za svobodo, da srečajo nekdanje pionirje, ki so v najtežjih dneh položili temelje pionirske organizacije. Danes je krenil Odred bratstva in enotnosti na pot po Sloveniji. ‘ Ljubljana je svečano proslavila slavnostni dogodek organizacije, ki združuje naše mlade državljane. V prijaznem okolju so se zbrali pionirji in pionirke z modrimi titovkami na glavi in rdečimi ruticami okrog vratu in tesno obkrožili 60 tovarišev in tovarišic, ki so jih pionirski odredi šestih republik izbrali v Odred bratstva in enotnosti. Vojaška godba je z udarnimi koračnicami še povečala slavnostno razpoloženje pionirjev, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili toplim besedam Mirana Zirkel-bacha, predsednika komisije pionirske organizacije za Slovenijo. Govoril jim je o njihovih predhodnikih, nekdanjih pionirjih, ki so se pred 15 leti povezali v trdne skupnosti odredov, da bi pomagali partizanom, svojim očetom, bratom in sestram v njihovem trdem, a pravičnem boju. S PRAPOROM NA CELU DA POT Ti nekdanji pionirji so sedaj že odrasli ljudje, ki pomagajo graditi socializem in z njimi se bodo srečali sedanji pionirji, ki so danes odšli na pot iz Ljubljane po Sloveniji. Povsod jih bode lepo sprejeli, v Kranju, na Bledu, v Bohinju, v Dražgošah, Železnikih, v Selški in Poljanski dolini, v Zireh in v Postojni. Sl: bodo na pohod s praporom nE čelu, ki jim ga je danes v Križankah izročil narodni heroj Stane Semič-Daki, z značkami m prsih, ki so jih s ponosom spre jeli iz rok tovariša Dakija in narodnega heroja Olge Družina Odred ima svoje čete in čete ima Po izročitvi prapora pionirskemu odredu OB ZAČETKU XII. ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN Gromikovi predlogi o koeksistenci in razorožitvi Foster Dulles vztraja na starih ameriških pozicijah J mednarodni odnosi ^upanje in kolektivna varnost ^mesto oboroževanja in zvez ‘**tu gk* *edanje napetosti na Nno v nen i. Porajati že med L ®eev tSi8, nih nazorih ude-kZeranske> jaltske in ^narodnih 6"0 0 nekaterih J*vi sveta na Pr"blemih, o razde-fanje iea na Področja vpliva itd. In Velesiie NaSVCt obse*al samo ® na»_o • Na vse ostale države !®y®ko gl: 80 Bledali pokrovi- in inf« Se nlso 2menili za „®avno * ♦ rese dru*ih narodov. > vpih,- razdelitvijo na pod- .2ei"08očiti hote11 vnaPrej ji* ne ie mali? njo »o neodvisno-»i1 narodni " marvee tu«H več-*^lo, i,k • Potrebno se jim je ®v*sno^ti i w Pravi pojem ne- L°- DandaLVt!!naPe,° ‘ k"‘ Prak- ^tere drtašnj' vidimo, da ne-!Pretno .n,a 7ah°du zelo namene nal v Propagand- šraksi na S . . neodvisnosti, v Vp»Tiaj0 nekaj Povsem S6 mf>ti in f' Jlh t0 Prav nič krši nače^n i drug0 stran> r načelo »h neodvisnosti. Do-ali pojem neodvisno- sti ne bosta uveljavljena tudi v praksi vseh držav, posebno še velikih, dotlej bo to stalen činitelj raznih sporov. Drugič, nekatere zahodne velesile so bile zelo nezadovoljne z izidom vojne oziroma z njenimi posledicami. Drugače rečeno, bile so in so še vedno nezadovoljne, ker so se stvari drugače razpletle, kot so mislile, ko so drugim narodom brez njihove navzočnosti in odobritve krojili usodo. Te dežele so zlasti nezadovoljne, ker je na ruševinah fašističnih in reakcionarnih režimov nastala nova ljudska oblast, ki se ne glede na določene trenutne pomanjkljivosti razvija v smeri uresničenja socializma in socialistične demokracije, v čemer vidijo narodi možnost za uresničenje svojih teženj, se pravi srečnejšega življenja in jamstva za svoj mirni razvoj. Tretjič, vzroki sedanje napetosti izvirajo iz napačne Stalinove zunanje politike in togih stališč New York, 20. sept. (Reuter). Generalna skupščina OZN je začela včeraj popoldne splošno razpravo, v kateri bodo voditelji delegacij 82 dežel obrazložili svoja splošna gledišča o perečih svetovnih vprašanjih, kot so razorožitev, Bližnji vzhod, Alžir, Ciper in dr. Ameriški zunanji minister Dulles je v svojem govoru na včerajšnji razpravi pozval Sovjetsko zvezo, naj sprejme predloge o razorožitvi, ki so jih skupno sprožile ZDA, Vfelika Britanija, Francija in Kanada na nedavni londonski konferenci ožjega razo-rožitvenega odbora. Poudaril je, da ne verjame, da je sovjetska zavrnitev teh prfedlogov dokončna. Dulles je potem zahteval, naj Generalna skupščina prouči položaj na Bližnjem vzhodu, kjer »namerava Sovjetska zveza z neposrednimi ali posrednimi posegi onemogočiti svobodo, neodvisnost ali nedotakljivost-« nekaterih držav. To pa lahko nekatere države, ki prejemajo sovjetsko orožje, napoti k "-neposrednim agresivnim dejanjem«. V Siriji »čedalje bolj prevzemajo oblast tisti, ki so odvisni od Moskve«, ki od nje dobivajo velike količine orožja. Po sledica tega je čedalje večja vojna nevarnost, ki zaradi kopičenja orožja v Siriji preti tudi Turčiji Dulles je potem govoril o atomskih poskusih in dejal, da je po mnenju Amerike vprašanje, ali bi bilo pametno nadaljevati napore, da bi odvrnili nevarnost radio- aktivnega žarčenja, če SZ zavrača letalsko kontrolo. Japonski zunanji minister Fu-džijama je potem pozval vse dežele, naj si prizadevajo doseči razorožitev. Danes popoldne je govoril sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki je dejal, da skušajo ZDA spremeniti Bližnji vzhod v sod smodnika. Nevarno bi bilo utvarjati si, da so dogodki na Bližnjem vzhodu zgolj lokalnega značaja. Treba je vprašati tiste, ki ondod neprestano vihtijo vojno baklo, ali znajo presoditi, kako daleč bi se utegnil razširiti plamen, ki ga tam razpihujejo. Generalna skupščina bo mnogo prispevala k miru, če se bo zdaj zavzela za obrambo miru na Bližnjem vzhodu in bo obsodila nevarno politiko nekaterih zahod nih držav. druge dežele Atlantske zveze ne bodo hotele skleniti sporazuma o razorožitvi ter o jedrskem orožju, bo tudi SZ skrbela za svojo varnost. Pripravljena je umakniti svoje sile iz dežel Varšavske zveze s pogojem, da tudi zahodne dežele umaknejo svoje čete iz zahodnoevropskih držav. Gromiko je predložil tri resolucije — o miroljubni koeksistenci držav, o prepovedi atomskih poskusov in o obveznosti držav, da ne bodo uporabljale atomskega orožja, ter zahteval, naj bi prvi dve vključili v dnevni red zasedanja kot posebni točki. Za Gromikom je govoril italijanski zunanji minister Pella. Zavzel se je predvsem za zmanjšanje oboroževanja in opozoril na potrebo združitve Nemčije. Nato je govoril o Srednjem vzhodu in se izre-i kel za razširjenje gospodarskega Politični voditelji nekaterih ____________________ zahodnih držav so razočarani, ker: sodelovanja med državami, so pričakovali, da bo Sovjetska zveza popustila. Toda kadar je šlo za doslednost in privrženost načelom v boju za mir, je bilo sovjetsko stališče zmeraj neomajno. Gromiko je dejal, da zahodni Irski zunanji minister Aitken je predlagal, naj Združeni narodi ustanove komisijo, ki bi pomagala doseči pomirjenje in gospodarski razvoj na Srednjem vzhodu. jo svoje komandirje in prepričani smo, da bodo vtisi, ki si jih bodo pridobili na tej poti, ostali neizbrisno zapisani v njihovih mladih srcih, da bodo o njih povedali svojim tovarišem v domačih odredih prav tako, kot se bodo polni lepih spominov vrnili slovenski pionirji s podobnih pohodov v drugih republikah. M. N. Naša parlamentarna delegacija v Šenjanu Senjan, 20. sept. (Tanjug). — Jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika Zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča je danes prispela v Šenjan, največji center kitajske strojne industrije. Obiskala je prvo tovarno orodnih strojev in tovarno kablov v mestu. Predsednik Stambolič je na zborovanju ob tej priložnosti govoril še-njanskim delavcem. Namestnik guvernerja province Liaoning Cang Hsien je priredil naši delegaciji svečano večerjo. Jutri bo odpotovala v Anšan, središče jeklarske industrije. Koča Popovič v New Yorku »Mislim,« je rekel sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, »da je v tem obdobju vloga, ki naj bi jo imela svetovna organizacija, posebno velika in odgovorna. Pri tem mislim na razorožitev in na druga kočljiva vprašanja. Menim, da si moramo vsi prizadevati, da bi debata potekala v pozitivnem in konstruktivnem duhu. Kolikor bo to odvisno od nas, bomo vztrajno delovali v tej smeri.« Pozno ponoči je skupščina skle-predlogi o razorožitvi ne morejo nila sprejeti na dnevni red vpra-biti podlaga za sporazum. Pouda- j šanji Alžira in Cipra, o katerih bo' ril je nevarnost Atlantske zveze j razpravljal politični odbor. Nada- j za socialistične in tudi druge j lje so sprejeli na dnevni red zase- ! države. Sovjetska zveza je pri-1 danja tudi razpravo o Zahodni j pravljena tudi na tajna pogaja- Novi Gvineji in vprašanje indij- oblačnost. Najnižje nočne temperature nja, če bi bila koristna, toda do- skega prebivalstva v Južnoafriški dnevn/tfm^emure do ». sft-kler ZDA, Velika Britanija in uniji. 1 pinj Celzija. VREMENSKA NAPOVED za soboto. 21. septembra Pretežno sončno, pozneje zlasti v j Zahodni Sloveniji nekoliko povečana Mubljana, sobota 21. sept. 1957 »LJODSgA P R A VICA« i USTANOVLJENA «. OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE OO L JULIJA 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA 1933 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« LETO XXIII. Stev. 222 tzdaj a m risKA časopisno založniško PODJETJE •UUDSKA PRAVICA« direktor podjetja fcEV MODIC Glavni in odgovorni OREDNEK tV AN ŠINKOVEC NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI Glavna naloga občine: Več stanovanj in zgraditev šole Odgovarja Milka Kovač, članica delavskega sveta tovarne »Tiskanina« v Kranju • Kako je z volitvami v vašem podjetju? • Najprej smo imeli sestanek delavskega sveta in smo izvolili komisijo za tehnično izvedbo volitev. Pooblastili smo sindikalni odbor in politični aktiv, da izvede politične priprave. Na sestanku aktiva smo določili predvolilna zborovanja. Ta bodo sporazumno z upravo podjetja verjetno kar v delovnem času, ker se pri nas največ ljudi vozi na delo in so vezani na vlak in avtobus. Volili bomo šest odbornikov zbora proizvajalcev. Kandidatov smo predvideli 12, od tega osem žena. Pri volilnih imenikih imamo nekaj težav. Mnogi člani kolektiva so izven naše občine in zato morajo prinesti potrdilo o vpisu v volilni imenik iz svoje občine. 9 Kaj, računate, boste pridobili z občinskim zborom proizvajalcev? Pokazalo se je, da okrajni zbor proizvajalcev, v katerem smo imeli dva zastopnika iz našega podjetja, ni imel toliko uspeha, kot smo računali. V občinski zbor bomo skušali spraviti čimveč ljudi iz proizvodnje, da bodo zastopali naše koristi v skladu s koristmi drugih podjetij in gospodarstva občine. Na vsak način si obetamo več uspehov od občinskega zbora proizvajalcev kot od okrajnega, ker bodo pri ohravnavanju raznih gospodarskih vprašanj sodelovali neposredni proizvajalci v večjem številu. 9 Kaj se vam zdi, da je glavni problem v občini? S svojega stališča bi rekla takole: Predvsem bo treba po- spešiti gradnjo stanovanj in čimprej zgraditi šolo. Pri nas so namreč družine z enim ali več otroki, pa se stiskajo v kakšni podstrešni sobici. Seveda so še tudi drugi problemi. • Kako ste vi sodelovali z občinskim ljudskim odborom pri reševanju teh vprašanj? Ne vem, kako je v drugih občinah. Tudi pri nas ne vem, kdo je odbornik. Na terenu večkrat izostanem s sestankov zaradi izmen v tovarni. Naše podjetje je včasih prišlo v odnosih do občine v težave. Vsak pač gleda s svoje strani, podjetje s svoje, občina s svoje, morda s širše. Vedno pa smo se sporazumeli. Občina nam je šla tudi na roko, ko smo začeli zidati stanovanja. Ce so nastali problemi, smo jih vedno skupno reševali. IZ ZAKONSKEGA OSNUTKA, PRIPRAVLJENEGA ZA ZVEZNO LJUDSKO SKUPŠČINO Nadaljnje poenotenje in poenostavitev razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij Po novem zakonskem osnutku je predviden enoten in mnogo bolj preprost način za razdelitev skupnega dohodka v organizaciji s področja kmetijstva, kmetijskega zadružništva, notranjega prometa, gostinstva, obrti in komunalne dejavnosti Beograd, 20. sept. (Tanjug). — manjših trgovskih podjetjih in po-Z novim mehanizmom razdelitve slovalnicah s pavšalnim obraču-skupnega dohodka gospodarskih nom. Ta načela bi veljala tudi za organizacij je določen način iz- gospodarske organizacije na pod-ločitve dohodka in njegove raz- ročju notranjega prometa, gostin-delitve na podlagi instrumentov, stva, obrti in v komunalni dejav-predvidenih z zakonskim osnut- nosti. kom. Potem ko se od skupnega dohodka gospodarske organizacije odpišejo materialni stroški, amortizacija vrednosti osnovnih sredstev in redni prispevki družbeni skupnosti, ostane dohodek, ki je osnova za nadaljnjo razdelitev med gospodarsko organizacijo in družbeno skupnostjo. Nastali dohodek deli gospodarska organizacija po izločitvi za splošne družbene potrebe sa- OLAJSAVE ZA KMETIJSKE ORGANIZACIJE Na podlagi predlaganega sistema kmetijske organizacije spričo njihovega izjemnega položaja in težavnejših delovnih pogojev v kmetijstvu ne bi plačevale obresti na sklad osnovnih sredstev. Razen tega kmetijske organizacije niso dolžne izločiti dela dohodka splošne družbene potrebe, posebne določbe o razdelitvi dohodka v teh organizacijah. Da bi ugotovili rentabilnost vsake zadružne dejavnosti, predvideva osnutek, da je treba voditi notranji obračun za sleherni obrat oziroma za sleherno dejavnost, ki | jo določi Glavna zadružna zveza, i V nasprotju s kmetijskimi posestvi bi kmetijske zadruge plačevale obresti na sklad osnovnih sredstev v višini, ki bi jo predpisal občinski ljudski odbor. Toda zadruge ne bi plačevale obresti knt družbene obveznosti, marveč bi jih vključile *v svoje sklade za samostojno razpolaganje. Kot vse pstale gospodarske mostojno na osebne dohodke de- marveč lahko uporabijo ta sred- ; organizacije bi kmetijske zadru- lavcev in na sklade podjetja. Iz osebnega dohodka — predvideva zakonski osnutek — bo treba plačevati prispevek v proračune, prispevek za socialno zavarovanje in prispevek za stanovanjsko izgradnjo. Za razliko od sedanjega načina razdelitve skupnega dohodka vsebuje novi osnutek predlog o enotnih načelih in veliko, prepro- dohodka splošnih kmetijskih za-stejšem mehanizmu razdelitve na drug niso predvidene kake važ-področju kmetijstva in kmetij-! nejše novosti glede na dosedanji skega zadružništva, kakor tudi pri sistem, vsebuje zakonski osnutek stva za sklade za samostojno razpolaganje. Potemtakem osnutek predvideva, da bi kmetijska organizacija od splošnih družbenih obveznosti plačevala samo zem- i ljarino in prispevek v proračune iz osebnih dohodkov, toda po nižji ge izločile iz svojega dohodka prispevek, ki bi ga prav tako vnesle v svoje sklade za samostojno razpolaganje. Tako bi bil splošnim kmetijskim zadrugam in kmetijskim posestvom prepuščen del splošne kmetijske akumula- stopnji kot v ostalih gospodar- cjje> (ja bi se lahko usposobile za skih panogah. i vegj0 lastno razširjeno reproduk- Ceprav v razdelitvi skupnega | cjj0 — 1 DVE VARIANTI ZA PRIZNANJE DELEŽA ZADRUŽNIKOM Doseženi dohodek zadruge bi Nu jna je skrb za zaščito vojaških vojnih invalidov S seje Republiškega sveta za socialno varstvo Ljubljana, 20. septembra. Današnjo sejo Republiškega sveta za socialno varstvo je vodil tovariš Tomo Brejc, razpravljali pa so predvsem o tem, kako naj po okrajih in občinah izvajajo določila o dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih. Okrajem in občinam bodo poslali po- POSVETOVANJE O T O R I N O L A R I N G O L O G O V Za uspešnejše zdravljenje naglušnosti drobna priporočila, razen tega E a so na Svetu sklenili, naj se v jubljani in Mariboru zdravniški komisiji, ki bosta v zvezi z določili zakona ocenjevali invalidnost vojaških vojnih invalidov. Na seji so razpravljali tudi o predračunu izdatkov za varstvo invadidov za prihodnje leto. Glede na nove elemente invalidskega zakona bo proračun precej večji, kot je bil doslej. V predlogu načrta za investi-ki naj bi jih prevzel svet delili na osebne dohodke ljudi v delovnem razmerju, na delež zadružnikov pri doseženem dohodku in na zadružne sklade. Kar zadeva delež zadružnikov v tem delu zadružnega dohodka, ki je nastal iz poslovanja z zadružniki, predvideva osnutek dve varianti. Po eni bi zadružniki bili lahko udeleženi pri dohodku, nastalem iz vseh oblik poslovanja za zadrego, razen pri dohodku, nasta-osnujetai iem iz »prodaje industrijskih izdelkov iz obrtne, gostinske in drugih podobnih dejavnosti. Po drugi varianti bi zadružniki imeli delež pri dohodku iz vse dejavnosti zadruge. Kar zadeva trgovinske organizacije, uvaja osnutek nov način obračunavanja med trgovinskimi gospodarskimi organizacijami ter njihovimi poslovnimi enotami, kar je namenjeno čimvečjemu spodbujanju, — Osnutek dalje predvideva uvedbo nekakšnega Naglušnost narašča vzporedno z industrializacijo, je poklicna bolezen in jo je treba kot tako tudi obravnavati, da prizadeti delovni ljudje ne bi trpeli škode Portorol, 20. sept. V kinodvorani Portoroža se je včeraj začelo tridnevno posvetovanje jugoslovanskih otorinolarin-gologov, ki se ga udeležuje nad sto specialistov za bolezni ušes, nosa in grla. Posvetovanja, ki ga je odprl docent dr. Janko Pompe iz Ljubljane, se udeležujejo tudi nekateri znani specialisti iz Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije. Sedanje osmo strokovno znanstveno posvetovanje so v glavnem posvetili zdravstvenemu vprašanju naglušnosti, in sicer diagnostiki, terapiji, profilaksi in rehabilitaciji. eije, prihodnje leto, so omenjali pred vsem nujnost adaptacije in ure- pavšalnega obračuna v prodajal-ditve socialnih ustanov. Pred- nah, ki se ukvarjajo s prometom vsem bodo skušali preurediti se- s kmetijskimi pridelki na drobno, danjo počitniško kolonijo v Stru- Posebna pozornost je v pred-I njanu v dom za rehabilitacijo in-! loženem osnutku posvečena go-znana kot poklicna bolezen, toda vailidne mladine, ker sedanji v spodarskim organizacijam, ki iz-naši zdravniki in strokovnjaki si Kamniku ni dovolj prostoren. V polnjujejo svoje obveznosti do prizadevajo, da bi bila upošteva- Polzeli pa nameravajo sedanji družbene skupnosti v pavšalnem na kot taka in bi na ta način ne; otroški dom »Vere Šlandrove« znesku. Pavšalne dajatve so pred-bili prizadeti naši delovni ljudje, preurediti v zatočišče za de- videne tudi pri vseh gostinskih ki obole za naglušnostjo. (ž) fektno mladino. M. N. in obrtnih poslovalnicah. PRED VOLITVAMI V OBČINSKE LJUDSKE ODBORE Na vrsti so predvsem krajevni problemi cevi. Vodilni specialisti iz Ljubija- i vezni ln so prišli v gluhonemnl ne, Zagreba in Beograda so ime- co, sedaj specialisti osvajajo stali včeraj in danes več referatov, lišče, da je treba začeti zdraviti v katerih so z najrazličnejših pla- gluhobo in naglušnost otroka že ti osvetljevali vprašanje nagluš- v tretjem letu starosti. Cim prej V CELJSKEM OKRAJU 1 Metliki. Za obratna sredstva je že valci so pripravljeni brezplačno nosti 'in njeno zdravljenje. Z re- se namreč začne zdravljenje, tem IZBRANIH ZE NAD POLOVICO odobren kredit 400 milijonov, za opraviti vsa težaška dela. če bi jim ferati in v razpravi so na posve- bolj se gluhi in naglušni otroci KANDIDATOV nakup strojev pa 260 milijonov zagotovili potrebne vodovodne tovanju sodelovali tudi nekateri normalno razvijajo in niso v ka-l Po dosedanjih podatkih so v dinarjev. Nadalje bo letos začela tuji specialisti. snejšem razvoju tako zaostali, celjskem okraju izbrali na zborih obratovati novo zgrajena vinska kakor bi bili, če bi odlašali zdrav- volivcev že več kot polovico kan- klet, v katero bodo prihodnje leto ZDRAVLJENJE OTROKA ZE ljenje. didatov. Ljudje jih še nikoli niso montirali še moderne stroje za v nifrovfm trftiem LETU Na doslej najbolj obiskanem; izbirali s takim zanimanjem kot predelavo grozdja. posvetovanju so nadalje razprav- sedaj., Na predvolilnih sestankih Lepe uspehe so v občini do- Problematiko naglušnosti' so ljali tudi o naglušnosti kot po- in tudi na zborih volivcev raz- segli tudi pri obnovi vinogradov, obravnavali zlasti v zvezi s tem, klicni dbolelosti, ki z naraščanjem ■ pravljajo največ o gospodarstvu v reji prašičev in v akciji za pre-kdaj in kako začeti zdravljenje industrializacije močno narašča, i in komunalnih vprašanjih, manj oranje steljnikov. Na teritoriju naglušnosti. Medtem ko je doslej V večini evropskih držav je na- pa o šolstvu in kulturnoprosvet- Gradac-Griblje-Krasinc jih bodo v glavnem veljalo stališče, da smo glušnost že priznana kot poklicna , nem življenju. Žensk je doslej kan- preorali okrog 1000 ha, kar bo ,Y„mr?ku 15- *• m- so Presunljivo začeli zdraviti naglušne otroke! bolezen oziroma poklicna okvara didiralo 70, vendar kaže, da v treh znatno prispevalo k izboljšanju Jkih rudnikoT ivfne^Prisneta hiemeW šele takrat, ko so postali šoloob- sluha. V naši državi še ni pri- ali štirih občinah v občinskem kmetijske proizvodnje. - ■ - - - odboru ne bo zastopana nobena ženska. SKRBSTVO ZA PROSTOVOLJNO DELO SO V tolminski občini razpravljajo SE ZAVEZALI med drugim o resnem problemu, V metliški občini so doslej do- ki ga predstavljajo izdatki za seglj precejšnje uspehe. Med dru- zdravstveno socialno skrbstvo. Ti gim je prav sedaj občinski ljudski znašajo nad 30 milijonov dinarjev, odbor izvedel akcijo za gradnjo Tolikšnega zneska ne izda nobena j zdravstvenega doma in za popra- druga občina v goriškem okraju, j S vilo pokopališča, ter so se občani in sicer zaradi pasivnosti kraja. Celje, 20. sept. V sklopu pri- okraju so lani imeli samo 15 ta-1 že zavezali za prostovoljno delo in PAKn NA t rt rutttt tr at t prav za letošnji Teden otroka je kih društev, letos pa jih je že 26, denarne prispevke. V kratkem bo wA tprpi v spnnm™ imri i_js_ j in uo^ina -iih tiirii uervoinn Hplilip ♦»•/II SrUUNJEM TOKU Ker bo kmetijska zadruga dnivnik Včeraj se je v Zagrebu^ stal plenum Glavnega Socialistične zve/e HrvatsK, ki razpravlja o volitvah činske in okrajne lJuds^ bore. O tem vprašanju e P_ ročal član predsedstva gl“ y ga odbora Nikola SekuRV svojem referatu je m gim poudaril, .s®^ Hrvat- strijska proizvodnja na skem v zadnjih petih le večala za 56%, blaga za široko potrošnjo P za 63 %. Ljudska skupščina Crne gore je razpisala včeraj . fjn, za ljudske odbornike Tako bodo 17. novembra v^ tve v občinske svete, '. a. vembra pa v zbore. pr°izv jalcev. . Poljski minister za trgovino Witold Tram j, je včeraj prispel z le ^ Varšave v Beograd. * ^„0 Komiteja za zunanjo trg bo obiskal ZaSrebski 0 jem, imel bo tudi razg .g. razširitvi trgovinske jn ve med obema dez, n,ico-o ustanovitvi iug°s^'*iar-poljske komisije za sko sodelovanje. i. v N** čeraj je prispela York jugoslovanska go® dr. H' dr ska delegacija, ki jo v° 1 ^v. žavni sekretar za finan ^ do Humo. Delegacija “ oV udeležila letnih občni1‘1.» ,jna' Mednarodne banke m . nja. rodnega monetarnega Avdo Humo je izrazil upa™, da bo imel priložnost, varjati se s predstavnim -a. riške vlade o perečih vp njih jugoslovanska^^ ga gospodarskega sode }ki kakor tudi s Pr®°fuSU' mednarodnih finančni nov' nienin1’® Na razširjenem P ..^e Glavnega odbora Soc««-8 ^ zveze Crne gore, kije Ased-raj v Beogradu pon "... s o stvom Blaža Jovanov1 razpravljali o bliznjin 'g_ tvah v občinske liudslK re. Plenum je tudi s!y., ’ na bo proslava velike d1 • Grahovu, 13. maja čaja ga leta. republiškega Ta bitka je bila od‘0"0gor' pomena za nastanek ske države. _ e, OVrosr 15fl novinarjevih tijsklh rubrik iueo3iov..jgfcih časnikov, agencij in r®.aj v postaj se; ie' zbralo v"^hjti. Novem Sadu na P0?v vnaV^' na katerem bodo obra,,rn9tif' pisanje našesa tiska o s0io stvu na vasi. Zve- prisostvuieio tudi gjavk° /nega izvršnega svet9 za- družne 7,veze Paško Rorn®. Komar, predsednik jn — :n nredsedniV zvezne ^ Narodno Sobranje rnir)istje vas Raja Nedeljkovič- Narodno Sobranje ^ sep-nije bo začelo zasedati o •. g^o dregaj' tembra. Na skupni seI ^0-obravnavali mimo drUt«ifenefS!’ ročila o izpolnitvi drUZ or8Ji>' plana Makedonije in Pr prvi'~ na LR Makedonije v 0. sedmih mesecih t. 1. in P! čilo o stanju živinoreje kedoniji. Ria* Lučovnik | Ing. Rudi TUDI DRUŠTVA LAHKO MNOGO STORE Z,A OTROKE Z okrajnega posvetovanja o skrbi za otroke v Celju v sklopu priprav na letošnji Teden otroka vest, da je tega dne na službeni poti od on ivffTT t TAMATf 7 * a t mo zadet umrl v Frankfurtu ob Alaini 30 MILIJONOV ZA SOCIALNO (ne v Mttnchenu) direktor ing. Rudi Lučovnik. zato Je odšel v Grosuplje, -rllžH velo že nekaj članov njeS° -veri,,„, Sestro Vero so mu medtem dis ubili pri Urhu nad Ljub'j»" ’do >c‘ pa odvedli v internacijo. ' ,4.500 mili in večina jih tudi uspešno deluje, tudi začela obratovati podružnica F. K. novomeške tekstilne tovarne v 54 milijard za investicije v industrijo beograjskega okraja Perspektivni plan razvoja Beograda do leta 1961 predvideva dvainpolkratno povečanje industrijske proizvodnje — Za trgovino in preskrbo naj bi izdali nad 9 milijard Beograd, 20. sept. (Tanjug). polkratno 1956. v primerjavi z letom Za trgovino in preskrbo predvideva perspektivni plan 9 milijard 300 milijonov dinarjev. Med drugim bi zgradili velet-ržnico z Šmartnem ob Paki opustila svojo trgovino, so na zboru volivcev za- { htevali, naj ostaneta v kraju vsaj dve trgovini. Razpravljali so še o pripravah za napeljavo ulične razsvetljave ter o potrebi, da zg. x-dijo vodovod in regulirajo Pako. Tej bo treba v bodoče posvetiti prav posebno pozornost, kajti sedaj jo regulirajo na gornjem koncu, namesto da bi jo začeli urejati od izliva navzgor. Šmarčani se boje morebitnih hujših poplav in vprašujejo, kdo bo odgovoren za škodo, . . ki bo morda nastala zaradi take Pjjj* i,Ker Je ie 'I času Študija levičarsko usmerjen, zanj regulacije. bilo v stari Jugoslavl.11 službenega OSNOVNI PROBLEM: KAKO ukl‘ti v u"ui, v°Dmll?“K£nSS PRITI DO VODOVODA ! Je služboval kot vodja rudnikov bok-Na Keblju na Pohorju se vo- *Ua v Širokem brijegu. Pokojnik.i je , ____, J bil stalno pri srcu napredek mladine, livci zanimajo predvsem za vpra- zato se je nekaj časa posvečal takrat pa zanske enote. — j~ . - . kasneje pa v XIV. diviziji-je pri mnogih hudih bojih P rnji ?1 e ski dolini in Pohorju, P° r", gtev* vinjski in Dolenjski, izvede* pomembne akcije. Naže vodstvo je Poznajo sp0s«' organizacijske in strokovn „auP , nosti. Takoj v svobodi mu J zastopstvo Jugoslavije Pr‘ tai vo“j0 Po vrnitvi iz Amerike Je P«s%, i< pionirskih del na K«dH**ve’ Pokojnik se Je rodil leta 1905 v kjer Je doštudiral za Inže- Ljubljan: imiusiiuv «1 ° ~ ' , “v<-‘ zanimajo preavsem za vpra- zato ge le nekai časa posvečal niei ____________________________________ jard dinarjev. Blizu četrtine te zmogljivostjo 1100 vagonov bla- šanje vodovoda. Tam imajo nam- kot profesor na rudarskf srednji Soli vsote nameravajo porabiti za ga, 6 tržnic, 17 skladišč za kme- reč eno samo pipo za vso vas Ne- v Varaždlnu. kJer Je zatekla tudi Volivci, prepričajte se. ali: *b°ljianje prakrbe z električno; tijske pridelke in U skladišč za kateri razpravljajo v zvezi s tem j^r^jai VnTvf n“r!Sn? , . * . 1 i energijo. Plan tudi predvideva, da industrijsko blago. ‘Razen tega tudi s problemom v novi šoli v logije, zato so mu bili ustaši že prve ste vpisani v volnni imenik bi do konca leta 1961 industrij-' nameravajo nabaviti 378 novih Oplotnici kler nosiio vodo v stra- dnl *a Pe*aml- sicdiie so si hišne pre- sto proizvodnjo povečali dvain-! vozil za mestni promet. nilča za 500 oS Mnogi prTbi- bT&T sKin aei na oie- ,0. so ga poklicali v Beograd ko koV'" zatorja pri industriji V Mežico je prišel v začetK'1 |i s*v v času, ko so nekateri že ".niKOv- „d rajSen konec mežiških rud tej dobi so »gradili pri rud"/* < njegovim stalnim str,° °' za stvom veliko zbirno Ja!n „0ve g novo dvorano topilnice In , r\, naprave, itevllna stanov® Lgtsi* svetni dom v Žerjavu in )jv|ji v. Letos spomladi Je bil v » isic v raziskavi rudiSč. Tu so m ‘ ,;nc SKL novno prav njcgove «tr"Km0nta', (). sobnosti - bil je odlič«" ,or m Vf geolog ln metalurg, orS*I’„ 7K i« Ulični delavec. V članstvo ijitio.. ,j. sprejet leta 1913, lahko P® , sOfi m je posvetil velik del »v'^0vlo' ‘ stičnemu napredku naše o Izgorel v tem delu. P° IK Za svoje zasluge Je Prhrni^v» ^ nik Red hrabrosti, Orden .s,„ge edlnstva II. stopnje 'n ncii Bji narod III. stopnje. Po č*nu zervrii kapetan. . IHUO Njegova izguba € nila tudi v tujini, saj je .Ze znana In upoštevana os™ Steyi ,, metalurgih In montanl*«1"_ral»oK j. hude udarce v življenju je F p |t, z vedrino, vsclidar mož. x10vcl<'' sluhnlti težnjam malega skuSal oomagati, če se je j,v»'r ta l\Iež'ška dolina fo (70 ^ spomn i zvestega " ' ceniti pokojnikova rrl^,,,ltno njeno gospodarsko in P° OB OBISKU AMERIŠKE TRGOVINSKE MISIJE Več bi lahko izvažali v dežele Združenih držav Amerike Amp 'isu ^u^ana’ 20. sept. | Treba bi bilo specializirati se fe nek»fS ‘riov,insk? misi^a se na izvoz v določene države Sever- i -.......... ne Amerikej je dejai g steplock, ki je doma iz okolice Varaždina. V New Yorku, je nadaljeval, so podjetja, ki prodajajo svoje blago samo v Kaliforniji ali Texasu in ki se za plasma svojega blaga recimo v Oregonu sploh ne zmenijo. Kaj bi lahko vse izvažali v Ameriko, je bilo zato eno prvih Pogled na nekatere pereče mednarodne probleme (Nadaljevanje s 1. strani) ba upoštevati, kdaj je ta pakt na- tom miru in stabilnosti, ki bi vanja v notranje zadeve arabskih agresivni poskus, da bi osamili stal in zakaj. Čeprav smo proti močno vplival na upostavitev za- dežel. Mlade, še nezadostno raz- ze n»to4 * '““““ luiBija se Bila ip i ^Sa mudi v Jugoslaviji. Sadu v S v Beo§radu. Novem jo je’ za^m=iJnUi-Pri Užicah’ kier je knt ^t hvnica bakra. Ta najbfeli » ? u ]0 člani misi3e. ena je bUa tudi1wlh vil Evr°Pi- Misija ki v Lu kemicni tovarni Zor-njesovi ^’ ,P°tem pa v Zagrebu in lino v R. sC,1'.°gledala si stek- prišia v t i m • Slatini in °d ondod S2f.y.L?“blJ“o. Tu si je v sredo ogledala IT v* . U.S1 v sredo Ameriko, je bilo zato eno prvih eti podjetja Slovenija postavljenih vprašanj. — Precej, •■“•Miške misije, ki se je te dni mudila na obisku v Ljubljani fn°> včeraj Sovjetsko zvezo. Glejte, v tem so vzroki nezaupanja, ki ga je zdaj opaziti v Sovjetski zvezi do zahodnih namenov, kakor je bila Stalinova agresivna politika vzrok nezaupanja Zahoda, kar je tudi privedlo do ustanovitve Atlantske zveze. Toda če je bila ustanovitev Atlantske zveze takrat v določeni meri upravičena, zdaj z ničemer ni moč opravičiti nadaljnji obstoj, razvijanje in širjenje te zveze, ki je nedvomno element čedalje globljega prepada in nezaupanja med Vzhodom in Zahodom. Vem, razdelitvi sveta na vojaške bloke i upanja med državami in narodi, in bloke nasploh, moramo na to vprašanje vendarle odgovoriti, da je Varšavska zveza prišla naknadno, kot posledica Atlantske, da je bila protiutež tej zvezi. Globoko sem prepričan, da bi Varšavski pakt prenehal obstajati, brž ko bi prenehal obstajati Atlantski pakt. Vprašanje Je, s čim bi lahko nadomestili te pakte, ki niso tisto, kar zahodni krogi trdijo, marveč mislim, da pomenijo instrumente in elemente ne samo mednarodne napetosti, temveč tu- da me bo kdo vprašal: Kaj pa j di vojne nevarnosti. Odgovor je Varšavski pakt? Ce že kdo za- preprost — s sporazumom o ko-stavi to vprašanje, potem je tre- > lektivni varnosti kot instrumen- kakor tudi na ureditev drugih spornih vprašanj zunaj Evrope. Dalje je problem, zavoljo katerega je zdaj ves svet v napetem položaju, tekmovanje v oboroževanju, ki povzroča, da se člo- vite arabske dežele oziroma države razedinjujejo z doktrino, o kateri ni moč reči, da koristi arabskim narodom, hkrati pa bi radi dopovedali, da počno to, kar počno na Srednjem vzhodu, zaradi miru in stabilizacije v tem veštvo mora bati vojne nevarno- , delu sveta. Srečen bom, če bodo sti. Ali odprti problemi zaslužijo, j dogodki demantirali to mojo da zavoljo njih trošijo tako , ugotovitev. Mar ne bi bilo bolje, ogromna sredstva za oboroževa- j če bi se na Srednjem vzhodu nje, ki bi svet lahko osrečila, če stvari lotili z druge plati, če ne bi jih uporabili za zboljšanje živ- bi gledali na vse to z vidika »za-ljenjskega standarda, za razvoj polnitve določenega vakuuma«, ki nezadostno razvitih dežel? Sodim, je nastal kot pozitivna posledica da ne. Nikakršni odprti svetovni problemi ne morejo opravičiti novega prelivanja krvi in katastrofe sveta. Ali je moč najti izhod iz sedanjega napetega položaja? V Evropi imamo velik pro- mokratičnih oblik, nikakor pa ne in zato je treba vojno zavreči, blem, to pa je združitev Nem- more izzvati spremembe sistema Preostane samo en izhod — mi- čije. Toda to vprašanje je stvar samega. Potemtakem sodim, da roljubna in aktivna koeksjsenca nemškega naroda in le ta ima propaganda iz tujine in tuja popra vico, da ga sam uredi, kakor moč elementom, ki so pobegnili pač zna. Potrebna sta samo po-: iz svojih dežel, prispeva samo k trpljerije in čas. Sleherno me-; mednarodni napetosti. Nobene šavanje od zunaj samo otežuje perspektive ni za vrnitev k sta-združitev na realistični podlagi, remu sistemu. To je samo poskus, Dejstva je treba realno presojati: da bi obrnili kolo zgodovine na-danes hočeš nočeš obstojita dve; zaj. Nemčiji z različno družbeno ure- Kaj zdaj? Ali se bo kdo voj-d it vi jo. Takšna stvarnost je po- skoval za to, da bi se vrnilo tisto, med državami in narodi. Ko go vorimo o aktivni koeksistenci, potem ne mislim, da bi morale države z različno družbeno ureditvijo samo životariti druga ob drugi, marveč mislim, da morajo aktivno sodelovati pri vseh vprašanjih, ki se tičejo vseh, da na miren način obravnavajo svoje sporne probleme. Namesto tega, da se ene dTŽave vmešavajo začeli razgovore o povratku starih in preživelih družbenih oblik, nima niti smisla niti ni koristno, kajti prepričan sem, da nobena sploh. Takšno obravnavanje problemov ni utopija, marveč splošna potreba, če hočemo prihraniti —> včeraj na ie> * .. . u u v i|<>. lam-soia »uoiumi J' M'ssuvai /-a 10, ua m se v luno IA>, Predstavniki * raz®°y°5 m°žnosti za izvoz so namreč veli- ■ sledica zgodovinskih okoliščin kar je preživelo? Seveda bi tudi Ppdjetij in se j trgovinskih ke, je ponavljal g. Clyde. Zlasti bi l med vojno in po nje. Drugače na to vprašanje narod odgovoril Vinarji. stala tudi z no- lahko izvažali: izdelke usnjene in rečeno, sedanji položaj v Nemčiji kratko malo — ne. Potemtakem morale bolj posvečati izmenjavi tedanja misiia v ■ j lesne galanterije, pohištvo, emba- j je posledica vojnih in povojnih tekmovanje v oboroževanju z naročnik direkt ].° VCK^ P°" lažo, čevlje, torbice, hmelj, konop- , razgovorov na konferencah, na j menom, da bi »s stališča sile« Za gospodar tameriskega V.ra" ij.0’ furnir, baker, predvsem pa i katerih so krojili usodo sveta, in Valter Clvd • s**ke s tujino vino in slivovko. »Slovenija vino« j sicer precej napačno. Kaj zdaj? Vrste, ki je ^ že druga te ima izvrstno vino, so skoraj so- j Ali bomo zagrešili nove, še hujše Oašo državo T . prišla v glasno potrdili člani misije. Ame- napake? Ali bomo zato pahnili nega značaia & 1jnis*-!a n™a urad- rika pa bi lahko uvažala v našo ves svet v nov kaos in katastro- se za taks ° n* pr^a P°§a_ deželo tudi razne konserve, zlasti I fo? To bi bila vsekakor najstraš- sPorazum hJ nov trgovinski konservirano sadje, konservirane j nejša zabloda. Tako nam pre- 2na naše treo* n?loga 3e> da SP°* ribe itd. I ostane samo, da pomagamo nem- ^ere na naše + uzance, raz- Vse te sugestije je misija po- , škemu narodu, da bi našel izhod | ln uvozne ka m • u’ na^e izvozne zneje ponovila še v razgovoru s j iz tega položaja, da bi se združil 0 vsem tem rpaci.te^e in da poroča predstavniki naših, izvoznih pod- j.v miroljubno demokratično Nem-1 spodarskim azn*n? ameriškim go- jetij. Posebej je opozorila tudi na čijo. ‘eresentom ®an^zaciJam in in- turizem, v katerem igra prav Ame- j Omogočiti je treba, da bi V razg0Vn rika veliko vlogo. »Zakaj ne bi od- i prišlo do postopnega medseboj- Samezni članfU * ”ovinarji so po- prli lepot Jugoslavije tudi ameri- nega zbliževanja med ljudstvom so misije ugotovili, da škim turistom«, je vprašal član Vznodne in Zahodne Nemčije, in odstranitve kolonialnega vpliva in izkoriščanja po nekaterih kolonialnih državah. Pojasnilo, da je bilo treba zapolniti ta vakuum zaradi domnevne nevarnosti komunistične infiltracije, ne prenese nobene kritike. Gre v glavnem za mlade države z močnimi nacionalnimi čustvi in težnjo po neodvisnosti, s težjo, da bi se demokratizirale prek odstranitve fevdalnih ostankov in fevdalizma sploh. Mar ni napačno, postaviti se po robu takšnim težnjam in proglašati jih za sad komunističnega vpliva ali komunizma sploh? Zakaj zanikati narodom teh dežel pravice, ki jih imajo drugi narodi že zdavnaj, se pravi, da sami odločajo o svoji usodi, zakaj se vmešavati v njihova notranja vprašanja? Mislim in ponovno trdim, da takšna politika na Srednjem vzhodu ni' prinesla nič dobrega. —, -- .— — -- r ,-------------r. v Bolje bi bilo, če bi po sueški krizi notranja vprašanja drugih, bi se 2ačelj postopoma odstranjevati morale bolj posvečati izmenjavi ke rminulosti in nasprotja pozitivnih in koristnih pridobitev (e/tem narodom gmotno poma-v prid zboljšanja življenjskega ^ da bi se znebili svoje za. standarda ljudi in napredka ostalosti. Takšna pomoč, ki je ne rv 1-» n r* irnin t' • n t rt . , * , • , , • * i , i • l bi spremljali razni pogoji, bi bila £ložn°sti: riških žena * ^P°^tevali okus ame- 1 žava bi lahko participirala na ,0 blago' C.ePi3° Predvsem ameriškem turizmu, vendar pa bi neizčrpne> .za naš izvoz v ZDA še misije g. George Block. »Tu se od- prepričan sem, da bo le-to neke-i10. tudi 0’d r Jia mn°S° odvis- pirajo prav vaši državi velike per- ga dne našlo obliko skupnega !až« in priis - ’ boljše emba- spektive. Lani so pustili ameriški življenja. Ne glede na razlike v trgu. Cei0 tekf?ditVe ameriškemu turisti samo v Italiji okrog sto družbenem sistemu bo to možno, ?yažali, £e u; 'ino blago bi lahko j milijonov dolarjev. Tudi vaša dr- 1 ker imajo mnogo skupnih stvaTi, riskiVi * UDoštAvaH kj i.uu-------—i- — ki jih povezujejo. To bi bil naj- boljši izhod, ker je treba misliti tudi na to, da bo ravno takšna ureditev najzanesljivejše poroštvo, da bodo v Nemčiji onemogočene tiste sile, ki bi nekega dne utegnile ponovno ogroziti svet, kot se je to v tako kratkem obdobju že dvakrat zgodilo. To pa je ravno tisto, česair se boje vsi narodi, ki so to izkusili na svojih plečih. Pretežka pr blaga so namreč bilo treba za to veliko tehničnih Jrebni tudi n/u *ako bi bili po- priprav, predvsem pa dobrih in so-l2vozniki ebni stiki med našimi lidnih osebnih stikov.« arneriškimi kupci. | —in Egipt za obnovo Ptomatskih in gospodarskih stikov z Britanijo L°ndon, 20. Obi . _______ _________________________________________ i^liko Britan™5^'^1 st'^ov me^ sebno še na gospodarskem pod-~ a sprožen ° 'n Egiptom je roč ju. Finančna pogajanja med Vvorih, ki fi.na neuradnih raz- Veliko Britanijo in Egiptom, ki deletrant]e imela egiptov- so se že začela v Rimu, so bila jiedparian. 1Ja na konferenci prekinjena, toda egiptovska vla-,aBskiini nrp i . u.nije z bri- da je nedavno dovolila neki bri-° HeuTad n Razgovori tanski komisiji, da je prišla v d ■ P°uženili0'u I Egipt in proučila stanje sekve- » i? «il nam izjavljajo, strirane britanske imovine. mnenlT^ j razS°'orov spo- Tu domnevajo, da zahteva j111 op02ar| . druge strani. Pri! britanska vlada ureditev spornih ?Ve deWaP;'° ,n? nedavne iz- finančnih vprašanj kot pogoj za ^Pnosti v ^ držav Britanske nadaljnje stike in za obnovo di- ki LVine,ralni skupščini ajUfeg j, o obiskale Kairo, da ?‘?"losti ilPt j “H .P^iti preko ®o£nOSi- bilo treba za ponovno sode- ^222222 Čedalje večje žarišče novih spopadov takšna dežela tega ne bo dovolila j človeštvu nova presenečenja, če in da se bo postavila po robu: hočemo ustvariti takšne medna-slehernemu takšnemu poskusu, j rodne odnose, ki bi jamčili, da se Zato mislim, da je v prid popu-1 svet ne bi moral bati za svojo ščanju mednarodne napetosti,; usodo, miru in mednarodnemu sodelo-' vanju, v prid ustvaritvi iskrenega zaupanja med državami in narodi opustitev takšne škodljive propagande, naperjene proti deželam socializma, pa tudi proti naši deželi. Mislim, da bi se morali vodilni ljudje na svetu lotevati Z' večjim realizmom vseh teh vprašanj in jemati stvari takšne, kakršne so, ter si prizadevati, da bi ustvarili takšne odnose med državami, ki bodo omogočili, da bi ljudje živeli brez strahu za svojo bodočnost. Pri tem nastane vprašanje, kaj nam potem preostane, če zavrnemo obravnavanje spornih vprašanj z vojno? Raizumljivo je, da ostane ena sama možnost in izhod, to pa je koeksistenca med državami in naredi, ne glede na njihovo notranjo ureditev. Na j svetu sta zdaj dva glavna izra- veliko učinkovitejša za pomiritev in stabilizacijo v tem delu sveta. Sodim, da je sedanja politika kolonialnih držav nasproti narodom Afrike in Azije nepravilna in da pomeni tlečo nevarnost vojnih spopadov. Zato morajo krvava alžirska tragedija in čedalje hujši odpor kolonialnih držav proti osvobodilnim težnjam kolonialno usužnjenih narodov pomeniti eno glavnih skrbi OZN. Ko govorimo o OZN, potem moramo reči, da smatram za nepravilno kakršnokoli diskrimina-Nedavno smo imeli priložnost j cijsko politiko nasproti nekate-doživeti na Srednjem vzhodu na- rim državam, ki so še vedno zu-pad na neodvisno deželo, ki bi naj OZN, predvsem nasproti Ki- Dejstva. da je v vrsti dežel na žita družbena sistema — sociali- Vzhodu prišlo po vojni do spremembe duržbenega sistema, ki je nadomestil prejšnje družbene oblike fašističnega ali kapitalističnega značaja, se pravi, da so stični in kapitalistični, znotraj katerih obstoje določeni odtenki. Ali je zdaj izhod v tem, da se države in narodi z različnimi sistemi pripravljajo na to, da bi bil utegnil imeti nedogledne posledice, če bi si OZN tako odločno ne prizadevala, da bi ga likvi- tajski, ki predstavlja četrtino prebivalstva zemeljske oble. Mislim, da zdaj ni več nikogar, ki dirali. V tej akciji OZN je bila j bi verjel, da bi bilo moč takšno odločilna udeležba Sovjetske zve- stanje ohraniti. Zares čudno je, ze in ZDA. Zakaj je prišle* do teh dogodkov na Srednjem vzhodu? Prišlo ie zaradi ravnanja vodilnih ljudi nekaterih držav, ki so menili, da se na svetu ni nič spremenilo. Na stvari so gledali skozi klasične kolonialne naočnike, niso se zmenili za mednarodno javnost, ki je tokrat naglo in od- zakaj še vedno zavlačujejo ureditev vprašanja predstavništva LR Kitajske in sprejem drugih držav v OZN. Naš prispevek k ublažitvi mednarodne napetosti V zaključnem delu svojega članka obravnava predsednik ločno reagiraJa prek OZN. Me- Tito odnose med našo deželo ter mli.so, da bo svet iz strahu pred Sovjetsko zvezo in zahodnimi de- večjim spopadom zamižal vpričo želami. V njem opozarja na sklad-, s,., - —, - —j-^r -- -- lokalne vojne. Toda na srečo so nosti ciljev in razlike na poti v nastale socialistične oblike jiotra- z novo vojno odločili, kateri si-1 se stvari popolnoma drugače za- socializem ter v tolmačenjih marnje ureditve, ne more mhce več stem bo zmagal, se pravi, da bi j sukale. Takšna pojmovanja ne- ksizma in leninizma, pa tudi na spremeniti m bilo bi seveda na-; drug drugemu svoj sistem vsilili? | katerih državnikov, ki so hoteli blokovske špekulacije v zvezi z pacno misliti na kaj takega. To; Jasno je, da bi bilo to nesmisel-! z agresijo urediti v svoj prid njimi. Naša dežela ie in ostane re nov družbeni sistem, ki se je no, ker bi s tem povzročili novo takšen problem, kakršen je Su- Krvi T nll mnnr ml - -.1. *_M lrni_P VI TT I ul > S J bolj ali manj globoko ukoreninil v vseh deželah ljudske demokracije in socializma. Gre za druž- katastrofo za vse človeštvo. Vpra- eški prekop, so nevarna za mir. šanje notranjega družbenega si-1 Ali so bili povzeti nauki iz stema v katerikoli deželi je stvar, dogodkov, ki bi utegnili zanetiti njimi. Naša dežela je in ostane izven blokov. In hkrati "teži za čimboljšimi odnosi tudi s Sovjetsko zvezo in ostalimi deželami ljudske demokracije in ne i • . , i C t i ” . J uivguiii 11 li mini ljimsu-e ucmimrdtne lil Ilc bem proces razvoja sistema z ve- j naroda te dežele, ki ima pravico, nov svetovni požar? Mislim, da samo z zahodnimi deželami, kjer i 'rr./ v ■“ — ^--------------- ” “* nkansko življenjsko sposobnostjo, ( da sam odloča o svoji usodi, ne. Sedanji dogodki na Srednjem pa je tudi čedalje več elementov F^on mnogo m •, žbi> katere °b ned^, unjŠa eiektrarna je d škodov nib Plazovih močno >*ba 0aa,v zameno pa se bo ;ča«ja teh k a Pravic d0 izkori-v^deliie obA°da' Ostanek si bodo &Ske tovarne °tk°UŠka nase’ia-USJfXa zas®bna in- dimila"3 Niagarskih slapo- ia zmogljivost 1950 me- koriščal in kdo naj bi imel od nje šanjem, kakšna nevarnost bo pre- največ koristi: skupnost ali za- tila javnosti v okolici atomskih sebni kapital. Politično vprašanje central. se prepleta z vrsto tehničnih ne- T, . . , znank, med drugim tudi z vpra- pa ,je .•'fdr.®ka energija vsaj za sedaj najboljša možna re- gavatov in bo druga največja v ZDA. Za primerjavo: sovjetska centrala pri Kujbiševu ima zmogljivost okoli 2000 megavatov. Naravni pogoji so na Niagari zelo ugodni. Voda teče po drenažnem bazenu Velikega jezera — Niagara —St. Lawrence znatno bolj stalno kot kjerkoli drugod. Centrala na Niagari bo proizvajala okoli 13 milijard kilovatnih ur na leto, torej dve milijardi več kot kujbi-ševska. Niagarska centrala bo po proizvodnji druga, po zmogljivosti pa tretja na svetu. Voda bo tekla na turbine po dvojnem predoru z zmogljivostjo 83.000 kubičnih čevljev na sekundo. Javnost je z velikim olajšanjem pozdravila sklep o graditvi nove elektrarne, in sicer predvsem zato, ker zaradi naraščajočih potreb zadnje čase v nekaterih pokrajinah ZDA močno primanjkuje električne energije. To jasno kažejo podatki -bodočih potrošnikov niagarske elektrike. Kakih 20 kemičnih in elektro-metalurških kombinatov, ki so do lanske katastrofe stare niagarske centrale še nekako izhajali z ener- gijo, je že razpravljalo o preselitvi industrijskih naprav v druge ameriške pokrajine, kar bi se tudi zgodilo, če se še ne bi končal spor zaradi nove centrale. V minulih nekaj letih je narasla potrošnja električne energije v državi New York za 4 milijarde KWh. Ob tem so spoznali, da niti moderna hidrocentrala na Niagari ne bo mogla odpraviti težav zaradi toka, čeprav jih bo zlasti sprva občutno ublažila. Domnevajo pa, da bodo že prve kilovatne ure nove elektrarne leta 1960 pospešile naraščanje potrošnje zaradi širjenja industrijskih kapacitet in bo treba že zdaj iskati nove energetske vire. • Ne glede na Niagaro in na druge, doslej še neizkoriščene hidroenergetske vire iščejo zadnje čase v ZDA nove možnosti. Razmišljajo o vetru, soncu ter o velikih razlikah med plimo in oseko. Te zamisli niso nove, saj so o podobnih rečeh razpravljali že v začetku našega stoletja. Na prvem mestu omenjajo kot novi vir jedrsko energijo navzlic vsem oviram, ki niso majhne. Tudi na tem področju se še niso zedinili, čigava last bo ta enereiia. kdo io bo iz- - "Y . ■’ ' !. . Ii: šitev, ji posvečajo v ZDA tudi primerno pozornost. Pisali smo že o načrtih in tudi o graditvi prvih atomskih energetskih virov, letos pa je sporočila Edisonova družba, da pripravlja v svojih inštitutih načrte za atomsko centralo z zmogljivostjo 200 do 400 megavatov. Ta bi torej bila dvakrat večja od vseh svojih vrstnic, ki jih zdaj gradijo na ozemlju ZDA, razen tega pa bi v ceni lahko uspešno tekmovala s kaloričnimi centralami. Pri Iskanju novih energetskih virov torej ne izgubljajo časa, vprašanje pa je, ali se ne bo v kritičnem trenutku, ko naj bi jedrska elektrarna prešla svoje prve, poskusne in zato omejene okvire, spet razvnel med kongresnimi poslanci boj, podoben temu za graditev hidrocentrale na Niagari. Morda bi ta boj za niagarsko elektrarno in proti njej trajal dlje kot sedem let, če bi plazovi ne uničili stare hidrocentrale. Zdaj bo stala ameriška centrala na Niagarskih slapovih 600 milijonov, leta 1950 pa bi zadostovalo spričo kanadskega deleža 385 milijonov dolarjev. Blagoje Lazič Žalostna bilanca f je sprejel več sklepov, da bi povečali varnost deve v Kopru lepot, pred požari. Le-teh je bilo letos do septembra 145, škoda pa je za 8 milijonov večja od lanske za isto razdobje. Tretjino požarov so zakrivili otroci, 17 požarov je nastalo zaradi nerednega čiščenja dimnikov, 16 pa zaradi gradbenih pomanjkljivosti. Rekorden obisk presežen V Postojnski jami so letos zabeležili rekorden obisk turistov. Jamo in Predjamski grad si je ogledalo do 10. septembra 111.417 domačih gostov in nad 56.000 tujcev. S tem so presegli rekordni povojni obisk iz leta 1955. Lanski obisk jame pa so presegli MIMO SADJA ŠE ČEBULO IN ZDRAVILNA ZELlSCA Sušilnica Električnega poizkusnega centra v Vidmu ob mu ob Ščavnici, ki je prevzelo Ščavnici je povečala storilnost — Kmetijska zadruga, obrat v upravljanje, iskalo letos ki jo upravlja, je navezala dobre poslovne stike - fZ ^obrlto^a. V Čebulo susi za izvoz v Sovjetsko zvezo — Pralnico m |je kupilo 12.000 kg čebule, ki jo kopalnico upravlja sekcija zadružnic domača sušilnica suši za izvoz v Sovjetsko zvezo. Izvozni pogoji Za delavce lepo preskrbljeno Zdaj pa bo treba poskrbeti še za šolo V Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem pri Ptuju imajo bržkone najlepšo obratno restavracijo — če jo tako imenujemo — kii je skupno z drugimi ustanovami za pomoč in za- od blokov do novega ščito delavca, v posebni stavbi med | doma, je zasluga delovnega Koie* y proizvodnimi obrati za tovarniško I Vendar naselju še veliko manj*-^ ograjo. Na sliki vidimo nov prostor j bodoče ne bodo naselja vec ra»“' menzi, mnogo takih, ki P^^avlJaJ0 na kosilo, medtem kU' si pnp večerjo kar sami v domu. —-»flo, Vse, kar je v Ki<’!ri^ve^.ver.e^5 od blokov do novega Zdravs . V enoletnem obratovanju poizkusne električne sadne sušilnice v Vidmu ob Ščavnici so že marsikaj izboljšali. S preureditvijo 10 pospešili odvajanje vlage skozi dimnik in skrajšali čas sušenja čebule od 18 na 14 ur. Sorazmerno se bo skrajšal tudi čas sušenja «.000 gostov. Med tujimi gosti je sadja, ki je lani trajal 12 do 14 največ Nemcev, Avstrijcev ur. S pospešenim sušenjem so li in Francozov. zmanjšali stroške. Električno sadno sušilnico so zgradili predvsem za sušenje sadja, ki ga je ob dobri letini v videmski občini mnogo. Kadar nimajo sadja, lahko sušijo v njej tudi druge pridelke, kot vrtnine, zdravilna zelišča in podobno. Seveda zadnjih ne pridelajo v okolici toliko, da bi sušilnica lahko obratovala dalj časa. Zato je vodstvo Kmetijske zadruge v Vid- RAZGOVOR ČLANOV SEKCIJE ZA POMORSTVO Posebno podjetje naj bi uredilo OBALNI POTNIŠKI PROMET Člani sekcije za pomorstvo so se v Kopru pogovorili o reorganizaciji obalne potniške plovbe ob zahodni istrski obali ter o blagovnem prometu skozi koprsko pristanišče. Predvsem so govorili o predvideni decentraliza- ciji podjetja Jugolinij>a na Reki, ki naj bi potniške ladje sorazmerno razdelilo med Hrvatsko, Slovenijo in Črno goro. Člani sekcije so predlagali, naj bi ustanovili posebno podjetje za obalno potniško plovbo, ki naj bi vzdrževalo vse potniške proge ob zahodni istrski obali, delno pa bi skrbelo tudi za povezavo med istrsko in dalmatinsko obalo do Dubrovnika. Predvsem so nagla-sili, da je treba brž ko mogoče. upostaviti redno pomorsko potniško progo Umag-Koper-Trst, ki jo je podjetje ukinilo letos 15. aprila. Na tej progi je namreč znašal promet že 350 potnikov dnevno, so pa vsi pogoji, da se Trgovina za domačim plotom Lokalna tržišča bi bilo treba med seboj bolje povezati — Redna proga za dostavo blaga — Več trgovske zavesti ali konkurence Po podatkih Trgovinske zbornice za okraj Maribor so odkupne in prodajne cene na drobno med posameznimi kraji močno različne. Naravno je, da imajo najvišje cene koroški industrijski kraji, ker morajo večino živil dovažati iz drugih krajev v okraju ali celo od drugod. Sorazmerje med cenami v okraju pa je bilo v zadnjih tednih pretirano veliko, kar opozarja na pomanjkljivosti v trgovskem omrežju. Z večjo podjetnostjo in odgovornostjo pred potrošniki bi trgovci raznih krajev lahko prodajne cene zbližali, za kar je dala trgovinska zbornica, konkretne predloge. Odkup zgodnjih jabolk Je bil v avgustu nekoliko slabši kot prejšnja leta, ker je tudi pridelek manjši, odkupne cene pa višje kot lani. Najnižjo odkupno ceno so imeli na šentiljskem področju, in sicer 18 din za kilogram, potrošniki pa so Jih dobili v trgovini na drobno pa 28 din. V Slovenski Bistrici so Jih odkupovali po 20 din, v Lenartu v Slovenskih goricah pa po 22 din; na drobno so jih prodajali v obeh krajih po 30 din. Vpliv teh cen se Je precej čutil v največjem potrošniškem središču, v Mariboru, kjer so Jabolka odkupovali po 25 dinarjev, na drobno pa prodajali po 36 do 38 din. Cene v Mariboru bi zaradi bližine navedenih krajev gotovo lahko še nekoliko znižali, čeprav še daleč niso tako visoke kot v nekaterih drugih mestih. PAVŠALNE PRODAJALNE Veliko razliko v cenah na drobno zasledimo tudi pri raznih vrtninah in precej pri krompirju. To je posledica premajhne ponudbe In slabe založenosti prodajaln v nekaterih krajih, kot v Crnl, Mežici, 'Prevaljah, 2erjavu, Dravogradu, Radljah in Rušah, zlasti pa v Podvelki ln Ribnici. Nekatere trgovine v teh krajih nočejo prodajati takega blaga. V nekaterih krajih Je pomanjkljiva celo pre-skrDa z mlekom, kruhom ln mesom. Občinski ljudski odbori bodo morali storiti več kot doslej za koristi potrošnikov. Kjer ni posebnih prodajaln za vrtnine In sadje, niti take prodajalne ne bi uspevale zaradi premajhnega prometa, se bo treba pomeniti s trgovci, da bi prodajali tudi tako blago. Ustanavljati bo treba tudi pavšalne prodajalne. HITREJŠI IN CENEJŠI PREVOZ K Izboljšanju preskrbe ln znižanju cen lahko prispevajo tudi trgovska podjetja, ki preskrbujejo trgovine na drobno v obdravskih in koroških krajih. Z večjo ponudbo blaga ln z redno dostavo bi sprožili večjo konkurenco, kar bi vplivalo tudi na znižanje odkupnih cen. Potrebna je redna preskrbovalna proga iz Maribora na Koroško in v obratni smeri, kar bi renilo prevoz. Kamion bi krenil Maribora naložen do vrha ln spotoma odlagal po trgovinah naročeno blago, ob povratku pa bi lahko nalagal drugo. S takšnim prevozom bi porušili plotove, ki sedaj povzročajo pretirano visoke cene. Razlika v cenah bi bila lahko tako majhna, da potrošniki koroških in drugih krajev ne bi bili huje prizadeti. To ni važno samo za njih zadovoljstvo, temveč tudi za zdravo prehrano. J. P. to število poveča na 600. Razumljivo je, da bi imela ta proga velik pomen za nadaljnji razvoj malega obmejnega prometa. Zato so člani sekcije za pomorstvo predlagali, da bi Jugolinija odstopila še pred decentralizacijo podjetju Splošna plovba eno ladjo tipa »Ivan Cankar« in eno ladjo tipa »Takovo«, pozneje pa bi ladji vzelo v oskrbo podjetje, ki bi skrbelo za obalno plovbo. Glede blagovnega prometa v koprskem pristanišču pa so predlagali, da je treba novoustanovljeno podjetje »Pristanišče Koper« utrditi, da bo prihodnje leto, ko bodo zgradili prvih 135 metrov operativne obale, sposobno za večji blagovni promet. Ze zdaj bi začele posamezne trgovske ladje prevzemati blago v koprskem pristanišču, saj se nekatera podjetja (na primer Slovenija-les) za tovarjenje v Kopru zelo zanimajo. Enega zadnjih lesenih plugov bodo preneesli v ptujski muzej Nedavno se je kustos narodopisne zbirke ptujskega muzeja tovarišica Ljudmila Meze podala v Haloze iskat razne predmete, s katerimi bi lahko dopolnila narodopisno zbirko na gradu. Na tej poti je povpraševala tudi za lesenimi plugi Ljudje so jo gle- £ dali zelo začudeno, saj so leseni plugi tudi v Haložan izginili. Njen trud pa ni bil zaman. Ko se je oglasila pri Matevžu Perneku iz Ložine v bližini Gru-škovja, ji je povedal, da imajo ri hiši nek leseni plug, katerega rani pod streho. Matevž Pernek ga nikoli ni hotel zažgati, ker je ta plug hranil tudi njegov oče in mu ga zapustil s hišo vred. Plug je star najmanj 170 let, napravljen za oranje na dve strani in ima dvojno desko. To pa zato, ker je namenjen za oranje na bregin, kjer bi bilo samo enosmerno oranje zelo zamudno, tako pa je orač lahko oral v breg in potlej tudi navzdol. Ptujski muzej bo plug od Matevža Perneka odkupil in se bo pridružil ostalim starim poljeaelskim pripravam, ki so razstavljene v narodopisni zbirki. -mr 1 so zelo ugodni, sušilnica polno obratuje. Pri nas nismo vajeni uporabljati suhe čebule, ker imamo dovolj presne; drugje pa je suha čebula iskano blago, saj pri sušenju izgubi samo nekaj arome. i V teh dneh sušijo zadnjo čebulo in sledile bodo vrtnine. Potem pa bodo prejeli od državnega obrtnega mojstra Groma iz Ljubljane zdravilna zelišča. Sadje pa bodo sušili za odkupna in izvozna podjetja, kajti pridelek v njihovi okolici je letos zelo pičel. Za prodajo suhega sadja in sušenje za druge so si ustvarili dobre zveze že lansko jesen in pozimi. PRALNICA IN KOPALNICA BREZ PLAČANIH LJUDI Poizkusni električni center v Vidmu .ima tudi pralnico z dvema strojema. Pralnico upravlja sekcija zadružnic pri Kmetijski zadrugi Videm. Skoraj vsak dan pere po ena ali dve gospodinji, kajti žene so se prepričale, da gre v pralnici laže in hitreje kot doma. Sekcija zadružnic sprejema prijave za pranje in določa, kdaj bo prišla katera gospodinja na vrsto, ter skrbi za vse drugo. Uporabo pralnice zaračunajo po potrošeni električni energiji. Sekcija zadružnic upravlja tudi kopalnico, ki je odprta v petek in soboto. Ze poleti se je za malico med dopoldanskim odmorom. Tam ob zidu, v ozadju so električni kuhalniki, na katerih sl lahko delavci pogrej ejo s seboj prineseno hrano. Zraven je kuhinja, kjer pripravljajo za delavce čaj, mnogo želja pa je, da bi tam pripravljali tudi izdatnejši topli obrok. — V teti stavbi, kjer je ta prostor, so tudi novo ure- zraka » Jo iz zaradi nezdravega plinov, ki prihajajo iz dmnikov. Stanovanja za V 'službence bodo gradili jnaJ® družine 400 šoloobveznih blokih med borovci in jelša™1 družine 400 šoloobveznih otrojt, ^ nimalo šele. Imajo Jo že, zapuščena baraka, ki Je •■»■■"gjp* imenovati šola. prihajalo kopat precej ljudi, še več jih bo pozimi. V čakalnici kopalnice imajo časopise, da se ljudje med čakanjem ne dolgočasijo. Ker ima kopalnica električne grelce, ne potrebujejo kurjača. Vse potrebno opravljajo članice sekcije zadružnic. V električni peči spečejo dnevno po 100 do 120 kg kruha, večino za prodajo v trgovinah, jene garderobe za delavce, modeme umivalnice in -pa prostori obratne ambulante. ostalo pa za gospodinje, ki ga Tako zamesijo same. poi naloge, za katere so ga postavili. Tako imajo urejeno v tovarni. ~. Tudi v samem naselju je lepa restav- opravlja racija z menzo, kjer je na hrani več delavcev, v glavnem tistih, ki stanu- j jejo v samskem bloku, še več pa bi' - jih bilo, če bi bila hrana cenejša. Saj I cd si to iz srca želido, da hi je še med tistimi, ki so abonirani v I v treh izmenah letos res z3' J- P- lekttv ostal brez moči. Sam sredstev za novo šolo, toda ** petih letih ni bilo dovolj f^f,0icr£J' gradnjo šole niti v ob«nsWn, _ jo nih in republiških skladih- "iejenslt0 letos znova napolnili JJJK n*1 učilnice, (ki nimajo prav) v katerih bodo 0&Z vali. Njihovi starši upajo in poU» idnJik Qf& Semenska pšenica iz Italije, za kmetovalce na Goriškem! Gospodarska poslovna zveza v Novi Gorici je nabavila v Italiji 122 stotov semenske pšenice znanih sort salto, tevere, generoso, campadoro, fiorello in virgilio, ki po izkušnjah zadnjih let tudi pri nas zelo dobro uspevajo. Pšenico bodo razdelili preko kmetijskih zadrug posameznim kmetovalcem; na Goriškem in v Vipavski dolini, i da bi jo naprej razmnoževali in I gojili. D. Razstava slikarjev goriškega okraja Klub slikarjev — amaterjev »Nikolaj Pirnat« v Novi Gorici bo prihodnji mesec organiziral razstavo slikarjev goriikega okraja, na kateri bodo sodelovali akademska slikarji ln slikarji-amaterji, predvsem člani kluba. Izdali bodo tudi katalog razstavljanih del Za razstavo so že pričeli pripravljati. Nekatere vasi še čakajo ua elektriko Čeprav so na Tolminskem po vojni že precej elektrificirali ln porabil v ta namen znatna sredstva, je še zmeraj nekaj oddaljenejših hribovskih vas: in zaselkov, ki nimajo elektrike. Bodoči ljudski odbor bo moral zato tudi temu vprašanju posvečati potrebno skrb. Kot prva bo bržkone elektrificirana znana partizanska vas Gorenja Trebuša. Nekaj sredstev bo dala občina, ostalo pa bodo naredili prebivalci sami. Razen tega so v precej slabem stanju tudi nekatera že obstoječa električna omrežja, ki jih bo treba postopoma ln v skladu z razpoložljivimi sredstvi obnoviti ter izmenjati drogove in žico. V gorskih krajih blizu Čepovana dozorel semenski i krompir Na pobudo Gospodarske poslovne zveze Gorica so leto« v gorskih krajih nad Levpo, Cepovanom, v Srednjem Lokovcu in Banjščicaji prvi-1 krat organizirano pridelovali semenski krompir. Tl kraji so namreč za- dobre zemlje primerni za w>zoreva' nje najrazličnejših semen. nje so nadzorovali kmetijski» s0 po-njakl. Na površini 5.5 hektaro toipir sadili kmetovalci zgodnji sor ned in frumfille. ■ Ul irumoue. kaie. Pridelek Je bil dober ln .rornp' bi bilo v prihodnje semensKS po-vredno pridelovati tudi na ve p-C' vršinah. kjer bi bili tudi stro® ^g. cej manjši. Skupaj so prdelai> ,tol-tov semenskega krompirja soi^jie. minec« ln 170 stotov sorte i* yjfu, Slednjega so gojili samo V na posestvu KDZ »Simon u*1" Pretesna je postal0 ib Mariborčani radi bero LETOS 74.36? VT(^r\^ knjig — število br?iepj naraslo — Prostori Pr°D številka i Pomenki o ptujskem muzeju Znani ptujski muzej in njegove zbirke je letos obiskalo nekoliko več ljudi kot prejšnja leta. V muzeju računajo, da se število obiskovalcev suče okrog 15.000. Iz razgovora z upravnikom muzeja tovarišem Gumilarjem posnemam nekatere zanimivosti in novosti, katere pripravlja uprava. PRIPRAVE NA TEDEN MUZEJEV Za teden muzejev, ki bo v mesecu obtobru, se tudi letos v ptujskem muzeju temeljito pripravljajo. Na gradu Borlu bodo tedaj odprli muzej NOB, v Ptuju pa preurejeno arheološko zbirko, * Pročelje ptujskega muzeja. V tej zgradbi se v vlažnih In tesnih prostorih nahaja arheološka zbir ka, mizarska delavnica zasebnega obrtnika pa obratuje nemoteno d alje in zavzema dobršen del lepih in suhih muzejskih prostorov ki bo za obiskovalce bolj nazorna in zanimivejša, kot je bila do sedaj, ko je bilo v njej nagrmadeno veliko število izloženih predmetov. Preurejena zbirka bo predstavljala res najbolj zanimive in dragocene predmete, ki so urejeni po posameznih obdobjih. Resnici na ljubo je treba reči, da bi bila ta zbirka lahko mnogo bolje urejena, če bi bila izpraznjena mizarska delavnica v muzejskih prostorih. Kljub vsem naporom uprave, sodnim razpravam in ostri kritiki v časopisju ter javnosti, pa še to vprašanje ni rešeno in bo zbirka preurejena v istih vlažnih prostorih kot do sedaj. Večletno prizadevanje uprave, da bi delavnico izselili iz muzeja, je bilo zaman, ker pa bro arheološke zbirke muzej ni popoln, se je morala uprava sprijazniti z žalostnim dejstvom, da ima delavnica zasebnega obrtni-| ka prednost pred zbirko, ki je na-I menjena široki javnosti. Kljub vsemu pa uprava ne misli popustiti in upa, da bodo pristojni organi mariborskega okraja pokazali več razumevanja za to vprašanje in da bodo težnje muzeja podprli, tako da bo delavnica čimprej izseljena iz muzejskih prostorov. Sele tedaj bo arheološka zbirka dobila primerne prostore, ravno tako pa tudi študijska knjižnica in arhiv. KAJ STORITI Z RAZPADAJOČIMI RUŠEVINAMI V PTUJU Veliko dela in skrbi ima uprava muzeja s spomeniškim varstvom. V Ptuju in okolici so številni zaščiteni spomeniki, katere morajo vzdrževati in popravljati. Najbolj pereče pa je vprašanje ruševin nekdanje minoritske cerkve, ki niso popolnoma zaščitene in razpadajo. Uprava muzeja je odločno na stališču, da je treba te ruševine popolnoma odstraniti, ker v sedanji obliki že kazijo lice mesta. Tega mnenja so tudi muzejski strokovnjaki od drugod ter Zavod za spomeniško varstvo, upirajo pa se temu lastniki zgradbe. Uprava muzeja je mnenja, da bi bilo treba to vprašanje čimprej rešiti in ruševine odstraniti, ker za temljito konserviranje porušene cerkve ni denarnih sredstev, pa tudi pomen samih ruševin ni tolikšen, da bi odstranitev predstavljala večjo škodo za spomeniško varstvo. Z druge strani pa si bo muzejsko vodstvo prizadevalo restavrirati nekatera kužna Znamenja in do-| vršiti obnovitev ptujskogorske gotske cerkve. ODPRTA BO RAZSTAVA REDKIH GLASBIL V kratkem času se bo ptujski muzej povečal za novo stalno razstavo redkih glasbil, katero Mestni muzej v Ptuju raziskuje letos že tretje leto pod vodstvom arheologinje Bernarde Perčeve prazgodovinsko naselbino v Ormožu. — Na sliki vidimo, kako previdno odkopavajo velik shram-beni lonec, ki je stal ob ognjišču nameravajo odpreti ob jubileju Glasbene šole v Ptuju. V bivši kapelici v prostorih muzeja bodo stalno razstavljena številna redka glasbila, ki so sedaj v raznih zbirkah in v skladiščih. Posebno za glasbenike in ljubitelje glasbe bo ta razstava zanimiva in privlačna. -mr. Spričo stalno naraščajočega pr^ nega fonda, letno se pov®f*seo* bliižno 2000 knjig, bodo P^JtJceJr nje mariborske mestne knj» j Partizanski cesti kmalu prej® poP^L zen tega prostori ne ustrezaj ^ o" Partizanski cesti kmalu p^*®*np0p^ noma svojemu namenu, ker s,°e ni»' malo zračni. Kljub temu P® 0 o»* maio zracm. KiJuD r b 0 riborska mestna knjižnica staln'_ skana in se je število njenu* pr izposojevalcev v zadnjem večalo. Iz vpisne vctaiu, 1*. vpiBlie tt-iij‘e'-/ fi(,e v1* j* da si v njej izposojajo_knjiS v ja« osnovnih šol, vajenci, d« d njem času pa v veči men l^nx>o?Z osnovnih njem času pa v veči mePt \>o^Z raikd in Inženerjl. Letos so to ^ bralci prebrali 74.367 knji«, j* ^ vilo pa niso vračunane oseu 's*? te knjige brale in Jih dfbULjii^cl no, ne pa naravnost iz Bralci so zelo zadovoljni * fnnd biro knjig, saj ima knjižni ^ “ rttoorske mestne knjižnic® , ;e kot 22.000 knjig, k temu pa meso damo, da se v maribpij{9 naJ11 knjižnici lahko zmeraj doBU vejše izdaje. ,„to je Jm značilno za letošnje 1®* ^ so nam dejali v knjižnicl. običajnega zmanjšanja knjig v poletnih mesecih nV ^ti mi počitnicami, nasprotno v pg0Ol secih Je bilo zmeraj dovoU valeev. . lp{l Tihotapci z živino Pr”oKrs' Ob državni meji {S ^ Ju so zalotili in aretirali » ye g tapce z govejo živino. Trt* prej’ veje živine se Jim je P06 ® ^lovno Kfn ljati v Italijo, ko pa so neu ^ irečiio ned »o ... skušali prepeljati PaJ./^Vkre*5»(>. obmejni organi zalo* » obs°dIV Zdaj čakajo v zaporu na„reglja Gre za 55-letnega Ivana r j Zarščime št. 14 v kanalski vogrsK«. letnega Ivana Gregoriča iz dr*3,«, št. 98 prt Gorici ter italijanska jr ljana 49-letnega Leandre^11^ ljana 49-letnega Leanam 0i „ letnega Lina Macoriga, oDa Gre ,0 Praprotno v Beneški Slo v .n g°v,tL drugo skupino tihotapcev ^nj® “* *"i ■ * “ odlcrit® v žrtvino, ki Je bila poldrugem letu. M- Samomor v reki Vip^^e Nova Gorica, 20. sept. - .®° so Iz reke Vipave Pnd ' Vnton» potegnili truplo 43-letne*«. A v A) lerčiča, kotlarskeg« dovščlne. Sinoči Je odsel z god|jo, tem pa ga nl«o več videli. Je Jelerčič napravil »amon,° jj. V-osebnih težav. ■c KULTOBNI OBZOBHIB > Nagrada F. Miheliču v Sao Paolu J*** za kulturne stike s S "ara Je sporočila iz Beo? biennaln Je Iv- mednarodnem kupno n J /° Paolu dobil od' shi trafik ž *Sandra<< sloven-nagradn !t !\a"ce .Mihelič. prvo je dobil Giorgio Morandi (Italija\ j !AnSlijal Ben Nicholson n ®etrto Va ote'ra (Španija) P°nska) R* masuchi Takeo (Jaklič je taln°m,lranI France Mi-no Pri7nf Se eno sve- ^etniško *a svoje 7X6,0 J: France Mihelič — 0b,sk (detajl) Na sliki. PRED SEZONO V LJUBLJANSKI DRAMI v VSE ZA OBČINSTVO POGOVOR Z DIREKTORJEM DRAME SLAVKOM JANOM Drama Slovenskega narodnega gledališča Se nekaj tednov gostuje s posameznimi predstavami po Sloveniji, začele so se tudi prve predstave v mestu, sinoči pa je kolektiv osrednjega slovenskega dramskega gledališča obiskal lito-strojske delavce. S tem je že v predsezoni vodstvo gledališča pokazalo, da namerava pritegniti v gledališče in za gledališče tudi ljudi, ki smo jih in jih še v dvoranah profesionalnih gledališč bolj redko srečujemo. Vsekakor je to ena najsimpatičnejših potez pred novo sezono, v kateri, upajmo, bo prišla do polnega izraza. Kako in kaj bo v novi gledališki sezoni v ljubljanski Drami, je v odgovorih na naslednja vprašanja povedal direktor Drame tov. Slavko Jan. »Kako in po katerih kriterijih bo naša Drama postala Se bolj Je sestavljen repertoarni načrt narodno gledališče. Začenjamo z centralnega slovenskega gledali- nastopom v Litostroju, oblikuje šča za sezono 1957/58? Od katerih se abonma za Učiteljišče, priprav-del sl vodstvo Drame največ obe- i ljajo se predstave za gimnazije ta, kje bo teža in vrh nove gle- itd. Zaradi tega je letos za stari »Ob koncu lanske sezone je ostal pri filmu. Na novo so vklju-bilo precej hrupa okrog namera- čeni Fran Presetnik iz Mestnega vanega odhoda nekaterih Igral- gledališča, Rozman, ki se je vrnil cev Drame v poklic svobodnih umetnikov. Kakšen je položaj danes? Ali je uspelo in kako je uspelo vodstvu Drame zadržat) umetniški kolektiv neokrnjen? Kakšne so morebitne spremembe v ansamblu?« V februarju se je v zvezi s filmskimi igralci in svobodnimi od vojakov, ln trije absolventi Akademije za igralsko umetnost Našo javnost, kulturne kroge in ljubitelje, ki so s toliko skrbjo spremljali, kaj bo z našo osrednjo dramsko hišo, bo to gotovo razveselilo. »Ze dalj časa obstaja pri Dra- dališke sezone?« Repertoarni načrt je sestavljen po načelih repertoarne politike Drame, ki so jo sprejeli vsi organi SNG v začetku sezone 1956—57. Težnja je, da se bolje pripravi delo in da se poveča število vaj. To bi dosegli, če bi uprizorili čim manj del s preveliko zasedbo in čim več takih, ki jih je moč študirati vzporedno. Opustiti velja prakso preširokega okvirnega repertoarja in preiti k čimbolj trdnemu delovnemu repertoarju z izjemo izvirne domače dramatike, za katero je mogoče predložiti tekste do konca decembra. Iz načrta, ki je znan, bomo pripravili vsaj 8 premier in 2 obnovitvi, ki sta pomembni po literarni in izvedbeni vrednosti (»Matiček se ženi« in »Smrt trgovskega 'potnika« s Cesarjem). V predsezoni smo že igrali nekaj predstav za obiskovalce v Ljubljani, Celju, Kopru in Piranu. Kakor smo pred leti pričeli prvi z gostovanji v okraju Ljubljana, tako smo zdaj prvi začeli nastopati pred delavci v tovarnah. Število naših obiskovalcev iz leta v leto razveseljivo raste. Zal, je med njimi razmeroma malo delavcev in mladine. Zato nas trenutno najbolj zanima, kako razširiti krog obiskovalcev. Obrnili smo se na tovarne in šole, s katerimi bi radi našli ustrezne oblike izvedbe. Tudi tu vabim organizacije naše mladine in tovarn, da skupno najdemo možnost, da abonma le 8 del. Od katerih del si največ obetamo, je težko reči, ker je gledališče začaran krog in so si obeti ter uspehi večkrat v navzkrižju. Teža v začetku sezone je zlasti v pripravah za izvedbo velike drame Višnjevskega »Optimistična tragedija«, 'katero je Drama prva uvrstila v spored za proslavo Oktobrske revolucije. V priredbi dr. Krefta, ki jo postavlja tudi na oder, nastopa ves moški ansambel na čelu s Severjem, Cesarjem, L. Potokarjem, Furija-nom ter z Miro Danilovo in Grilovo. Obetamo si veliko od Shakespearove »Ukročene trmoglavke« (režiser ing. Molka), Schillerjevega »Don Karlosa« (režiser •Tan), Brechtovega »Švejka« (režiser Jamnik) s Severjem ter Tolstojeve »Ane Karenine« s' Savo Severjevo. »Najbrž bo Drama tudi letos nastopila v Novem Sadu na »Ste-rijinem pozorju«. S katerim slovenskim delom? Kako je z izvirnimi domačimi dramskimi teksti za to sezono? .Te letos kaj bolje?« Zal, ne kaj prida, če in s katerim slovenskim delom bomo nastopili v Novem Sadu, ne morem še povedati. Obetajo nam štiri izvirne domače tekste. To pa so v večini še obeti. Zato puščamo odprto možnost do konca decembra. Vabim naše dramatike, da pred-lože svoja dela. poklici začel zelo nevaren proces ^ tudi Eksperimentalno gledali* razbitja in razkroja homogenega i ^e- ®° morda leto« delo tega in visoko kvalitetnega igralskega gledališča kaj bolj vidno kot zbora Obdržati ta zbor, zlasti nje- j doslej? Kakšen je program Ekspe-gov moški del, katerega sestav je rimentalnega gledališča? sam po sebi kritičen, če ga motri- Eksperimentalno gledališče mo s stališča fizične zmogljivosti _ i . & J Drame SNG je bilo ustanovljeno že za Linhartovo slavje. Do dejanskega prevzema tega gleda- lišča iz finančno-tehničnih ozirov še ni prišlo kljub dvakratnemu posvetovanju na tajištvu OLO Ljubljana med Dramo, Ljubljanskim festivalom, Eksperimentalnim gledališčem in Mladinskim gledališčem. Ne glede na to bomo iz eksperimentalne skupine repertoarja, ki je tudi znan, 3 ali 4 dela pripravili bodisi v Drami bodisi v Viteški dvorani v Križankah. RAZSTAVE TUJE UMETNOSTI Za nastopajočo sezono se je Komisija za kulturne zveze z Inozemstvom dobro pripravila. Prihodnje mesece bomo lahko videli razstavo flamskih klasikov od Brueghela do Rubensa (na tej razstavi bo razstavljenih skoraj 2S0 del, če upoštevamo Številne miniature ln nekaj starih knjig). Dostopna nam bo tudi razstava romunskega slikarstva 19. ln začetka 20. stoletja. Okrog novega leta bo razstavljal pni nas mehiSki slikar Rutino Tamayo. Po novem letu bo odprta razstava sodobnih francoskih slikarjev, kasneje pa Se razstava japonskega slikarstva to sodobne Japonske grafike. Kulturni mozaik jtepSK! OKVIR 31*evna gibanja greba«. SMRT SKLADATELJA PETRA STOJANOVIČA Pred nekaj dnevi (11. t. m.) je v Beogradu umrl osemdesetletni srbski skladatelj Petar Stojanovič. Rodil se je v Budimpešti, študiral violino pri znanem mojstru Hubayu, odšel potem na dunajski konservatorij in že prva leta tega stoletja dosegal po Evropi velike uspehe. Ze njegov I. koncert za violino 1» orkester Je bil 1. v ---- fc iucuijo . 3užnoslovanJw^ stoletJlh odsvitala 61)111 'tala Heraturah in kljub samostojne sadove. "t VeSm^vnost nažih muzeJev postaja živahnejše, o tem » Obijajo razstave, kt Jih f^Skt beograjski in za- iz BeJ Tak° ma Narodni! ave risb tra namen razen raz- ln beEa "C0Slcih slJkarjev Renoi-» ftekaJ Don,Prtrediti v tel sezoni KaV' Prva h embmh domačih raz-!°kokotorsk» p°sveiena ikonografiji c,°menlbn. Sledeče pa štirim , rlna JoJTn sllkaricam (Ka- leltsl5a Todo ’ Zora Petrovič, Po-^ 111 Nadeida Petro- Jfrdja Krstiča5'^11 Btarega mojstra Rejena oh tičeva razstava bo ^rti. B J^Pf^eseHotnlci njegove ?la namen n Etnografski muzej ^ g‘asbenea ra2Stavah P^a‘ T °Ske ^‘rUmente P« f?tranj0 onrpm„ . ljudstvom ln pa Je vnet sodelavec Srbske glasbene W lh nailh d°maCe P°hlštvo akademije. !>lu P kra]ln- Prav tako bo Prizor iz »Izsiljene ženitve«, ene izmed dveh Molierovih komedij, s katerima je sinoči ljubljanska Drama nastopila v Litostroju 1903 nagrajen z nagrado bonnskega Beethovenhausa, leto dni kasneje pa Je Stojanovič prejel avstrijsko državno nagrado. Ustvarjal je pod vplivom dunajskih novoromantikov, zlasti Richarda Straussa, komponiral nekaj oper in operet, najpomembnejši pa so njegovi koncerti^ ,ki jih je dvanajst, fedem za violino (z orkestrom), dva za violo in po eden za flavto, violon-cello ln klavir. Od 1925. leta je Stojanovič deloval v Beogradu kot skladatelj ln glasbeni pedagog ln pisec številnih glasbenih učnih knji*. Bil stično, s potrebnim ozadjem to analizo gospodarskih, socialnih to vojaških odnosov tistega časa. Zaradi težkega, svojevrstnega stila pomeni to delo trd oreh za prevajalca. Cez 530 strani obsegajoča knjiga s tremi zemljevidi, zapovrstnim pregledom dogodkov to obsežnim imenskim kazalom dela čast prizadevanjem Matice hrvatske. Slavko Jan in starosti — je bila največja in najtežavnejša notranja skrb in dolžnost ravnateljstva. Mislim, da je vodstvu po dolgih in včasih mučnih situacijah v pretežni meri uspelo zadržati umetniški kolektiv v glavnem neokrnjen. Z razumevanjem Izvršnega sveta in OLO Ljubljana smo lahko 1. septembra podpisali pogodbe, ki vežejo vse člane Drame na prvenstveno zaposlitev v matični ustanovi, lahko pa tudi sodelujejo pri filmu. V tem smislu ureja sodelovanje načelni dogovor, sklenjen med Dramo in Triglav-filmom. Tako je zadoščeno kulturnim zahtevam osrednjega slovenskega gledališča in pomagano razvojni poti slovenskega filma. V ansamblu so vendar nastale tudi spremembe. Ančka Levarjeva je odšla v Jugoslovansko dramsko gledališče v Beograd, Vladimir Skrbinšek in Tina Leonova v Maribor, Gregorin in Bajc v Mestno gledališče. Vsi pa bodo nastopali kot gostje v svojih starih vlogah, a Gregorin z Vido Juvanovo, Kraljem iri Kurentom tudi v novi otvoritveni predstavi. Sotlar je ZAČETEK SEZONE V KRANJSKEM GLEDALIŠČU Po viharja okrog ukinitve ali neukinitve Prešernovega gledališč« v Kranju, ki ga je gledališče, kakor vse kaže, srečno prestalo, začenja edini poklicni gledališki kolektiv Gorenjske svojo novo gledališko sezono. Sinoči »o za otvoritev sezone uprizorili »Romeo in Julijo« ShaiksepeaTa. Delo i'e režiral kot gost Mirko Mahnič, ;i si je izbral Cankarjev prevod te Shakespearove tragedije. Sceno in kostume je oskrbel Milan Butina, scensko glasbo pa Marjam Vodopivec. V glavnih vlogah sta nastopila Anka im Laci Ogor. Sinočnji premieri so prisostvovali tudi mnogi kulturni delavci iz Ljubljane, predstavniki ljubljanskih gledališč in drugi. Večer pred premiero pa je bila javna generalka za osmošolce kranjske ?:imnazije, dijake drugih šol, pro-esorje in zastopnike kranjskih tovarn ter podjetij. Generalki je prisostvovalo okrog 250 ljudi. »DAN JUGOSLAVIJE« NA XI. BIENNALU V MILANU V okviru XI. triennala uporabne umetnosti v Milanu, kjer prvič sodeluje tudi Jugoslavija s predmeti umetne obrti in sodobnega pohištva, bo v ponedeljek, 23. septembra, poseben »Dan Jugoslavije«. Dneva Jugoslavije 6e bodo udeležili naš veleposlanik v Rimu, predstavniki tujih držav v Milanu, predstavniki italijanske vlade, »likarji, kiparji in arhitekti, ki sodelujejo na XI. triennalu, in naši umetniki-raz-stavljavci. Poleg uradnega ogleda razstave in sprejema bodo ta dan predvajali v Palači razstave naše umetniške kratke filme: »Fantastična balada«, »Čarobni zvoki«, »Let nad močvirjem« in »Obisk pri Franu Tratniku«. Jugoslavija razstavlja na letošnjem triennalu uporabne umetnosti, v Milanu predmete, ki so jih izdelali naši keramiki, tekstilci in zlatarjji, mimo tega pa še sodobno pohištvo po projektih arhitektov Marija Antoninija in Borisa Babiča iz Zagreba ter Nika Kralia iz Ljubljane. Izmed bolj znanih kiparjev in slikarjev velja omeniti kiparja Bakiča, slikarja Piclja, Rašico in keramika Kičina. Za obe jugoslovanski ra-z-stavi je v Milanu veliko zanimanje. Mariborska »Kulturna revija« filmski producenti kaj radi posegajo d operni svet, saj so si pri tem d soesti dobrega zaslužka. Tako o zadnjem času rasto kot gobe po dežju biografski glasbeni filmi. To bi seveda lahko bilo samo pohvalno, če ne bi bili ti filmi žal navadno brez sleherne pietete do glasbenih genijev, ki so si jih izbrali za svoj komercialni motto. Globoko pogreznjeni v kolesnicah standardne kompozicije, sujeti teh filmov upravičeno vzbujajo dvomljivo verjetnost. Mnenje scenaristov, ki postaja menda že kar pravilo, je, da v življenju velikih mojstrov V, UTadnem naslovu je ta pri- pregledno kritičnih likovnih raz- petih črt obstoja en sam problem reditev obeležena še z vrstilnim stav je bilo doslej v Mariboru | — ljubezen. Plaha, zmagovita, števnikom: prva, kar bi pome- očitno premalo), morda literarne odpovedujoča pa vendar neunič nilo, da se bomo poslej še sreče- večere in še kaj. vali z njo, in sicer redno vsako Neprezahtevno, nefestivalsko leto, v drugi polovici septembra, zasnovana kulturna revija je že Revija je namenjena predvsem letos naletela pri mariborskem domačemu občinstvu in nima občinstvu na hvaležen sprejem in pravzaprav nič skupnega z vse- se pokazala kot sicer diskretno, splošno težnjo po festivalih, ki a vendar dovolj učinkovito opoje postala že skoraj tipična za zorilo na novo sezono, ki obeta vrsto naših mest in večjih po- nuditi Mariborčanom nekaj zani-deželskih centrov. mivih novosti. cz Letošnja mariborska »Kultur- T _ _ _ _ na revija« je po svojem obsegu ] JOHN KNITTELs sicer še skromna, ker je zamisel j »AMADEUS« o njeni ustanovitvi vznikla pre- i _ iM>7no da bi lahko nrinrnvili kar . « Fri mariborsM založbi Obzorja Je pozno, aa di lanKO pripraMU Kaj ušel v prevodu Janeza Dolinška ro- vec. Letošnji spored obsega prav- man znanega pisatelja Johna Kntttla zaprav samo vokalno glasbene »Amadeus«. Johna Knittia, ki velja koncerte doslej MarfViorčani za enega najbolj priljubljenih sodob-, v , ’ oosiej so iViariDorcani nlh romanopiscev, slovenskim bral- poslusali simfonični koncert, kon- cem ni treba posebej predstavljati, cert opernih arij ter koncert Je »Amadeus« že četrti v sloven-AHflmičpvefrn ansarmlila Hnn« na se'no prevedeni roman tega piisa-. amicevega ansamma, danes pa tclja, za »El haklmom«, »Vlo malo« ln je na sporedu se koncert Sloven- »Terezo Etlenne«. »Amadeus« Je roškega okteta. man o življenju, ljubezni ln delu sina Namen te kulturne revije: ST& nj€n zgoščen in izbran program ti ni jeva n je zgodbe o usodi strasti nje- — to velja predvsem za revijo, sovlh roditeljev, temveč je v sebi kakršna nai bi bila v prihodnje ^topTAm^sova^ti.1’^ — naj Dl bil neke vrste mobin- ! nam o njeni smrti govori v tej knjigi zacijska uvertura v predstoječo Pisatelj.glavna Junaka^ knjige sta in-kulturno sezono. Hkrati pa naj IZ KINEMATOGRAFSKIH DVORAN »CAS TA DIVA« Operna glasba ima nedvomno Italijansko-francoski kopro-zelo širok krog tvojih ljubiteljev.. dukcijski film o skladatelju Vin-Zato ^ ni nič čudnega, če tudi | cencu Belliniju ima prav ose karakteristike. Ipoi tudi mehiška *ab„ razstavljena M^umetno6, iQ^ta Zagreba proslavlja , st<>Ja 0b . Petdesetletmco svojega *na razst,va 1 * Pnložnos« bo prtre- ki TJ graf11 "s*1" bakro- ? 16- do 19 ei° Zasreb ln okolico U*1 lzflal tret,B- R“en tega b0 al tuCasta Dioa< kaže dokajšen obrtniški staž režiserja, vendar bolj o slabem smislu stereotipnega, vzorčnega filmskega izraza. Zelo šibki so v filmu papirnati dialogi, nabrekli od neživljenjske patetike. Mladi Maurice Ronet je v glavni vlogi, kljub temu, da je lep, le preveč pozerski. Vsa njegova podobnost s historičnim Bellinijem je le o imenu. Nekaj not, ki jih v filmu napiše, je premalo, da bi nam s kakršnekoli strani, mimo dvomljive erotične, mogel približati lik velikega glasbenika. Nadarjeni Antonelli Lualdi pa bi privoščili tudi boljših vlog, kot je Violetta, oziroma oprostite, Magdalena Fumaroli. Zares neljuba asociacija. Oba z Gallonejem imava namreč preveč o mislih motiv Traviate. Tolml Klviharju (Finska): Samota rani čustvenosti žena boljših leti Mimo 'teh neodgovornih, nebistvenih variacij na morebitni umetnikov portret, pa je v tovrstnih filmih vendar nekaj, zaradi česar te jih izplača videti, ali kar zveni bolj kot paradoks, izplača se jih poslušati. Čudovite operne arije, ki jih pojo navadno najboljši pevci, so pogosto vse, kar je vrednega o njih. Za pristnejši učinek skrbi živo-pisani ameriški Technicolor sistem, o katerem je film posnet. Sicer bi utegnilo biti za avtorje vse preveč diskretno. Arijam iz >Gusarja<, *Meseč-nice<, *Normet in •Donnizettijeve *Lucie de Lamermoort je sicer vredno prisluhniti. Vprašanje je le, če ta užitek v intermezzu odtehta dve uri našega dragocenega časa. fp TELESNA KULTURA PRIPRAVE NASE NOGOMETNE REPREZENTANCE Zadnja preizkušnja pred Bukarešto Jutri bo naša reprezentanca igrala trening tekmo s CDNA, prvakom Bolgarije Novi Sad, 20. sept. — V nadaljevanju priprav naše nogometne reprezentance za kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo z l°t kandjdatl odi&rali trening tekmo z novosadskim Gra-S J S?-AC«po zc,° *labl igri reprezentantov končala brez a D SO v dru8em polčasu okrepili Ognjanovič, Y” ®eara* Reprezentanca je igrala v postavi: Beara (Krivo-MuJič Crnkovič, Krstič, Boškov, Rajkov, Milutinovič, Mitič, Mujič, PaSič. Dobro so igrali le Rajkov, krilska vrsta, Mujič in Pašič. N°g°metna zveza zaključni sklep, kajti prvenstvena na-Jugoslavije prijavila* mednarodni in loga teh treningov je uicravanie ho- pawuw«ai »išSs ^vs^sssst, k,1,1,";. ?,»«; “■»"“■**” sss“* D/\(bnr> T 1 r r. . .< . F. P. J. Izredno zanimanje v Romuniji Boškov, Ljubenovič, Rajkov, Milutinovič, Vukelič, Mitič, Mujič, Pašič, Bora Krstič, Slavko Stojanovič, Nikolič, Spajič, K. Ognjanovič, Prllnčevič in Petakovič. Videti je, da zvezni kapetan dosledno Izvaja svoj načrt. Ce je dober, Bukarešta „ se bo videlo v kratkem. Dobro 1e, da n«- 2°- sept- — V Romu- ne menja moštva iz treninga v tre- gometno »rečan^°r 1f":m,anje 28 n0’ ning. Drugo pa je vprašanje, ali je Dr^zlntan <5 £ Jugoslovansko re* našel najboljšo postavo? Ali ne bi bilo Buka?eštt ^ * septembra v bolj koristno, če bi bil Zebec v na- RukaSte w ,n°t/„a"Jostl’ »rez padu in če bi bili v krilskl vrsti Kr- cev nrt.rJT 1.250.000 prebival- stič II, Spajič itd. °®Y’ K‘ ? e Pro^nje za 100.000 Jutri bo naša reprezentanca Igrala kf> ™' av|ust<' Pa lah- tremrtg tekmo z bolgarskim prvakom datiSm? ^ ^'To/^?aIcev’ z do* CDNA. To bo njena zadnja preizkuš- vL'ri^ 120 00<)' nja. CDNA je dobro moštvo. Preteklo munile * reprezentanca Ro- nedeljo je v reprezentanci Bolgarije, ^entanS,® r tekmo 2 re- ki je odlično igrala proti Madžarski, prezentane° Budimpešte, igralo 8 igralcev iz CDNA. Srečanje se je končalo z minimalno zmago Madžarov z 2:1, ki so že v drugi minuti dosegli gol. V drugem polčasu pa so se morali gostje braniti in so zmagali, čeprav so igrali zelo dobro, le zato, ker je bil vratar Grosicz v izredni v rokomptu ahVah v*««« formi. To je še eno potrdilo, da je v K-S f ^gral danes CDNA odličen sparing partner in da L MladosMo m ln n^A^r10 L d°ma' bo rezultat tega Srečanja oziroma igra, kometašice Odreda ?>= . S Ro~ ki jo bo naša reprezentanca pokazala, odreda Da ><• hkrati tudi njeno spričevalo pred Bukarešto. Beograjski tisk posveča tej tekmi veliko pozornost in svari občinstvo, naj ne bo spet nekorektno do naših igralcev, kot Je bil to primer preteklo nedeljo pri srečanju z Avstrijo. Ta-! krat se je stadion ob vsaki najmanjši napaki naših reprezentantov tresel od protestov in žvižganja. Komu to koristi? Ali navijači mislijo, da s tem pomagajo reprezentanci, ki njeno zma- Beograd, 20 seDt V 7™?; , tt„.. • , . go gotovo želijo? Nasprotno, to je na- nekaterimi kritikami ^ . Upravni odbor NZJ je spre- prizadevanja dobila pri vijanje za nasprotnika. Igralec, ki se neKalerlmi kritikami okoli pri- jel f" '”,~1——*-*- ----------------------------- -• "”av naše nogometne reprezen- pel nce za kvalifikacijsko srečanje ret. RnmimJio : 11* x J ivcjl au V IZ, VčlJdllJU . Prei _*«. pozitiven. Na tekmi 'i . V ,oh P°stave mo' teh načrtov doseženi zadovoljivi Rokometaši Odreda v Kranju Kranj. 20. sept. — Slovenski prvak r„k 0^*1 Je Odigral danes prijateljsko tekmo z doma-JO to jo porazil s 50:9. Ro-Odreda pa so zmagale le KOŠARKARSKI KOMENTAR ZATIŠJE PRED VIHARJEM Pomoč zveznemu kapetanu V petih srečanjih IS. kola košarkarskega državnega prvenstva so štirikrat zmagali domačini in samo enkrat gostujoča vrsta - Proleter. Tudi ta je prvi polčas izgubila. Lalho M torej dejali, da je bilo zadnje kolo precej normalno, saj je teklo po starih shojenih poteh, kjer pomeni skoraj vsaka zmaga gostujočih - majhno presenečenje. V nečem pa je bilo vendrale izvirno. Po mnogih burnih dogodkih ducata prvenstvenih kol je prvenstvena lestvica prvič ostala nedotaknjena. Tehnična komisija ni imela drugega dela kot daje nekoliko spremenila številke, kar se tiče oddanih in pre'jetih košev, ne da bi izvršila kakršnokoli »prisilno- selitev. Sklepali pa bi napačno, če bi pre- , grada. Kaže, da si je igrišče ASK Olim-slišali nadaljnje detonacije, ki to pot j pije prilastilo prav vse patente za Iz-sicer niso porušile starega vrstnega jemne storitve. Petnajst točk, ki jih reda, so pa marsikje krepko razma- je prejela obramba ljubljanskih štu-jale že tako netrdno desetnadstropno dentov, je vsekakor mnogo boli ne-košarkarsko stavbo. Za zadnje do- verjetna številka kot 130 košev ki lih godke bi po vsem tem ne mogli najti je v serijski izdelavi zaznamoval nji-pnmemejših besed, kot so: zatišje hov napad. Novi rekord je priznan pred viharjem. Vsaka pomoto ie iz- toda žal. moramo ga pripisati pred-ključena. V soboto se bo začelo ne- vsem nalivu in šele nato spretnosti urje. ki bo neusmiljeno in katerega domačinov. Nazadnje moram še en-konec predvidevajo košarkarski -me- krat obnoviti novico iz Zagreba ki teorologi« šele za konec prvenstvene nam sporoča, da zagrebški sodniki še sezone. Ni lahko odgovoriti, kdo. mu vedno niso ukinili -veta« za gostu-bo najuspešneje kljuboval Nemara joča moštva na igrišču Montažnega, tista moštva, ki bodo imela največjo zalogo točk. košev, tekmovalne morale in iger med svojimi koši. Nemara CIM MANJ -DEFEKTOV«! pa moštva, ki bodo imela več sreče in bodo našla varno zavetje v tisoče- Pred odločilnimi -gorskimi« eta- ril malenkostih, ki odločilno vplivajo pami z nešteto, na videz skoraj ne-na poti skozi zadnje negotovosti. premagljivimi strminami je ‘ razpored Vsi, ki so hoteli predčasno rešiti na prvenstveni lestvici takle: letošnjo zamotano prvenstveno kri- a=v nn*.«. „ žanko, so se zmotili. Ostalo jim fe še ^ -rumeno ma- polno praznih kvadratkov. Začeli jih pred’beogra^skim? vfn3 ri»P^ nThi bodo izpolnjevati šele te dni, kajti v zaTasn„ štirih tednih, ki so pred nami, se bo nlaninci laostai^in odločilo o najboljšem jugoslovanskem nihajo več bistvenih težav. »-Ljubljana«« je nekoliko zaostala. Dvema »defektoma« DE2, REKORD in NEPRAVIČNOST v Beogradu in Zagrebu bi se smel Ob teh splošnih zaključkih pa ne Se j* bi bilo prav, če bi prezrli nekaj po- Lv°^a®'hBSK,j? E?.,dy,eh T membnih pripetljajev. Naiprej naj S™ 8~ H J1 bližnjico do omenimo hude nalive, spričo katerih £57® Z'oda °^n5k vVi smo lahko le se iz zvestobe govorili b? d0™1«' ,0sts Ljubljanska ligaša vam se prav hvaležna za tak po° » se nekaj: katera moštva ro®n,t bodo najhitreje znašla v novimi pravili? hržkcn® »Predvsem Proleter, >44 pa tudi Olimpija. Obe vrst (elJ. zaigrati hitro in točno. nično znanje je temu p" nogo Lokomotiva je resnU.no le. boljše moštvo, kot bi lan [e pali iz njenega zadnjega me ho5te boste osvojili še šest točk, » . v nemara lahko obdržali v » tem vam želimo mnogo sr ^ večini manjkanja vsak dan bolj nevarna. Edino Lokomotiva se je preveč zasidrala, da bi jo lahko tudi naiugodnelši pogoji premaknili. Zagrebčani bodo morali prihodnje leto precej obnoviti svoj stroj, če bodo hoteli slediti prvenstveni ekspres. » tjcjcixav.aiju *»» *-*“— • . __ OLIMPIJA: »-S ščitom ali na ščitu?« i montažnemu sigurna fayonta^in sl(r V soboto in nedeljo se začenja SAteSci s- r-rar prenese tudi na ostale in učinek je 7 Rnrnnr,if„ l Jsrečanje reprezentance, ker so v izvajanju podporo. vse nrei kot 2 Komunno ln okoli DOStavp mn- ^ ^ u' a j i^ci resmi z . . . . , ---- ***~ ^11 uautuv uuse^eni zaaovonivi Av trijo naši reprezentanti res niso' st^a’ kl Je igralo z Avstrijo ih rezultati zaradi katerih rvp/ni y»arsta.*ssrss: ***.•*-?«» ™ - ka“nh zv“m ča neučinkovitost napada. Toda na *e^mi’ ^ upravni odbor NZJ iz- osnovl teh trening tekem (poraz z a‘ Poročilo, ki ga objavljamo v Vojvodino 0:1) se ne more napraviti izvlečku. V M C LIGA Dober začetek naših kapetan in komisija uživata popolno soglasje in podporo upravnega odbora. Brez Ljubljane glavne vloge je Olimpija s partnerjem Partizanom na beograjskem odru. Odveč je poudarjati, da se bodo Beograjčani borili s podesetorleno močjo. Grenke izkušnje -Ljubljane«' to potrjujejo. Beograd, 20. sept. - Danes popol- Olimpija bi morala storiti enako. _ ™er£° use nja °ladinslcem Stadionu Dovolj zgovorna vzpodbuda za to je, Zal, del športne javnosti neob- ?a Karaburmi začele prve mladinske da bi dve točki iz Beograda pomenili jektivno in nekorektno reagira na fkora! to’ da je ollmPiia dosegla tretji vsa ta nri7»Hpvania i« fo no d podpredsednik ljudske- in najpomembnejši rekord v tem letu vsa ta prizadevanja m na ta na- ga odbora Beograda Radenko Bročič, - prvo mesto. Njeno fceslo pred od- ! cin samo ovira napore okoli pri- kl. j® m4ed drugim izrazil željo, da bi hodom v Beograd - **na ščitu ali s šči- 1 prav nogometne reprezentance. ” THograda^fskonifa^ni.PiftomI 1 ,Je .zato. oovsem na mestu- »roleti V ostalih srečanjih sta jUacr proti Železničarju in BSK montažnemu sigurna favon^a- c.\n- bo tudi derby med Lokomotiv bodo v ZagrebUBoRis KKIsTANClC »Ljubljana« : Crveflfl zvezda uv Drevi ob 19.30 bo na stadl°^ezne Šiški košarkarsko sre^aSie,»no z',e’ lige med »Ljubljano« in Črve vstop-zdo. Predtekma bo ob 18. un. tv, j ‘ji,"™' Titograda in Skoplja dosegu čim 10 se je nedvomno odražalo po lepše uspehe na tem športnem tek-srečanju Jugoslavija - Avstrija. moYfmiu- Minulo nedeljo so tudi v MVC ligi dajemo v tej tekmi prednost Rudar- °db°r *?a V?llC temu Titograd^5, * Sarajevo"^-4 Zagreb3 4:6^ 8 ,„e ^'an'em: KlacUvar : ju. ostali spored ^lad<^t Kladivtr i mem’ da S0 Prizadevanja zvezne- Tekma mladincev Zagreb - Beograd (OroSavl ipTarat?Jk (,1:,0);, Tratil®0 Aluminij : Podravka, Jedinstvo : sio^ ' ga kapetana in njegova politika ,^on*ana z. neodločenim rezultatom v^r^jedinš^o (Čakovec, 1:0 "alo)” HaMaribor : Drava in Zagorac:Te^ j pravUni in da z njimi nadaljuje ‘sM8?« ^Beo.frK Po da s<> se članice neresno priprav-tem ko je -Drava« novinec. Maribor- po posameznih družinah tekmovali z Uale, čeprav so imele precej dobre skim železničarjem je v tem kolu spod- zračno puško, prihodnjo nedeljo pa delovne pogoje. Ta njihova neodgo-letelo in so v Oroslavlju izgubili tek- bodo sektorska tekmovanja z vojaško vorno9t se močno odraža v neuspehu mo z minimalnim rezultatom. puško v Tolminu. Idriji in Novi Gorici. na državnem prvenstvu v Zagrebu. V nedeljo bo že drug derby tega V nedeljo. 29. septembra, bo v Novi Strelci s piš tol p so najbolj zatajili, prvenstva. V Trbovljah se namreč Gorici slavnostna seja Okrajnega Rezultat njihove vrste je za 97 krogov srečata domači Rudar in Svoboda iz strelskega odbora, na kateri bodo naj- 3labsi od lanskoletnega. Najboljše re-Varaždina. Glede na poraz svobode v boljši tekmovalci prejeli nagrade ln zultate na skupnih pripravah so po-Celju in pa zmago Rudarja v Krapini priznanja. kazali strelci z vojai5ko puško. Ob koncu razprave je dal izvrtni odbor priznanje vsem, ki so prispevali k uspehu na državnem prvenstvu ta na strelskem festivalu v Luzernu. Srečanje mestnih reprezentanc Ljubljane ta Brna, ki bi moralo biti ob koncu junija v okviru Festivala telesne kulture, bo od 10 do 15. oktobra v Ljubljani. Dvoboj je bil odlo- _ „„ v. , žen zato, ker. češkoslovaški strelci Emen, 20. sept. - Na ženski šahov- riti za remi. Stadlerjeva pa Je remi- n:EO pravočasno dobili potrebnih liski olimpiadi sta se Bolgarija in Ju- zirala z Ivanovo. Ostali rezultati: Vzh. stin za potovanje Tehn čna komisiia goslavija razšli z rezultatom 0,5:0,5 (1). Nemčija - Madžarska 0,5:0.5 (1), An- Zveze Je določila kandidate za to sre-Timofejeva se mora ob prekinitvi bo- glija - Nizozemska 1:0 (1), Romunija - Čanje. S pripravami so že začeli v Zahi..Ne1lC^a 1:? i Ljubljani, žal, pa Jih ovira slabo m______________________ ■ Timofejeva Je v prekinjenih par- ■ H • I tijah z Vzhodno Nemčijo izgubila, ■ 1 H P7I11 Stadlerjeva pa je remizirala, tako da I Ul LU|UVI\U Je rezultat 1,5:0,5 za Nemčijo, Zahodna _ U ■» ______ Nemčija - Anglija 1:1, Vzhodna Nem- čija - Nizozemska 1,5:0,5. # SPLIT 20 sept — Na m°dna- Stanje po VIJ. kolu: V. Nemčija v°Hnalu ETijaŠ Jedrzs^a M*, ^ngiija" Romuniji'5 lepem3 teniškem “P.rk“SSnJS. premagala WinterhalterJevo s 6:1, 6:0. ta »h. Nemčija 5 (1), Nizo- en,"aJ Zenska Šahovska olimpiada 1:1 proti Bolgariji? vreme. Začetek Tedyjevega memoriala Maribor, 20. sept. Danes se je v TURNIR V SARAJEVU Smailbegovič kapituliral tenisačev za stalno prehodno darilo Slovenske teniške zveze v spomin pokojnega organizatorja tenisa Tedyja Voglarja. V kategoriji članov posamezno nastopa 32 igralcev, skupine pa vodijo Suhar, Pucihar, Čebular Genčičeva pa Feričevo s 4:6, 6:4, 6:2. , zemska 2»5 (*)• V polfinalu je bil dvoboj Plečevič - ‘ Jakšič prekinjen pri stanju 6:1, 6:1, 3:6. 9:10 za Plečeviča. # ZAGREB, 20. sept. - V državnem rezultati prviharsrečanjV tUe?r^a- ^ >?P> so bili poraženi v Lewandowski v ponovno prekinila partijo iz IX. kola ® A 3e ip fudi konkufenro teku na 1500 m, Grabowski v skoku v 57. potezi. Bogdanovič ima velike kier tfkmu^ i? vpf»r^™ v daljavo. Kviatowski v metanju možnosti za zmago. Na čelu tabele vodH skunf^ *ta nrvfk S2r' krogle in Wazny v skoku s palico. Je sedaj Puc s 5,5 pred Smailbegovl- eant in drna ^, rtr Rezultati: 1500 m: Orywal 3:50,6. da- ^m 5, Ciokalteo in Maričem 5 itd. fcate-orHi' JS v Hv'm» ho ljava: Kroplidowsky 7,64, palica: Ja-j Danes bodo odigrali predzadnje, tekmJalo 18 narov im n!szewsfe 4,40, krogla: Aukstukelenicz ! X. kolo. 18.ParoY- I«ra. tudl 13 P‘°- 16.56. Turnir v Goti Dalmatinske hidroelektrarne PODJETJE V'IZGRADNJI Split — Svašičeva 4 II Za nadzorno službo na gradbiščih HE -SPLIT- potrebujemo večje število gradbenih tehnikov starejših * več kot petletno službo in po možnosti z opravljenim izpitom gradbenih tehnikov mlajših do pet let službe Plača po sparazumu, terenski dodatek 300 dinarjev dnevno. Stanovanje in prehrana zagotovljena na gradbiščih. - Ponudbe sprejemamo do 1. oktobra 1957. SPLIT, 20. sept. — V finalu teniškega prvenstva Splita je Plečevič premagal Nikoliča s 4:6, 6:2, 6:2, 6:0. 1 Gota, 20. sept. - Na mednarodnem 6:2- 6;0- šahovskem turnirju v Goti so odigrali — NOVI SAD, 20. sept. — Državna prekinjene partije iz prejgnjih kol: ^ Aav;cil u,mi.vi.ao ZH RVP- nogometna reprezentanca je danes na vasjukov je premagal S11wo in Golza , tovno smučarsko prvenstvo k^bo ^ stadionu Vojvodine v trening tekm. ter remiziral z Udovčičem. Bronstein začetku februarja v avstnlskem smu- premagala moitvo Petrovaradin s 4:0. je remiziral z Robatschem in Mali-; farskem in UiristiiLm sred«ču l^d- Gole so zab.li. Milutinovič, Mujič, chom. Tako sta se naS Ivkov ln Bron- gasteinu. Pod vodstvom Janeza Ste- niirjev za naslov slovenskega prvaka. Trening naših smučarjev Ljubljana, 20. sept. — Naši smučarji so se začeli pripravljati za sve- MuSič in Pašič. Zebec je Imel vlogo stein po 9. kolu prebila na vrh tabele, srednjega napadalca in je prikazal Ostali rezultati: Neukirch - Sliw« re-n e koliko boljSo igro kot doslej. H e- mi, Uhlman - Fuchs remi, Breustet -prezentanca kot celota je prav tako, Filip remi, Rellstab - Bilek remi, Golz nakazala boljSi nogomet kot prej. |- Sliwa 0:1, Rellstab - Breustet 1:0. fana in Jožeta Krmelja je večkrat treniralo v Kamniških planinah 15 najboljših alpskih vozačev. Krajši skupni treningi bodo znova v oktobru in novembru. Splitu je začela z delom ^teP plavalna in vaterpolo šola, • uan-se med drugim pripravljajo Ke te-1 didati za srečanje naše mlad'*? ^ 29. prezentance. ki bo v Rimu septembra. tiskarna »FILIP ¥IŠNJI6« g BEOGRAD - Durmitorska telefon 22-379 in 29-193 potrebuje več ročnih stavcev visokokvalificiranih in kvalificiranih kakor tudi večje števil0 knjigovezov Nastop službe takoj. Kupimo , Linotvne stavni s**0* u uporabnem stanju ^ Izid žrebanja nagradne ankete TOVARNE NOGAVIC POLZELA ob prireditvi »CELJE ^ Izžrebane so bile sled6 5t6Vilke: n narov 7416 prva nagrada 20 P raznih nogavic v 9189 druga nagrada 15 Pa SPREJMEMO ŠOFERJA - ŠEFA GARAŽE ki mora biti neoporečen s primernim strokovnim znanjem in prakso Plača dobra. — Samsko stanovanje na razpolago. — Pismene ali osebne ponudbe pošljite tajništvu TRGOVSKEGA IN UVOZNEGA PODJETJA z Železnino »METALKA« 3091 PARMOVA 33 raznih nogavic 6085 tretja nagrada 15 Pa raznih nogavic 942 četrta nagrada 10 ir £>v irov' raznih nogavic 4985 peta nagi oda raznih nogavic 6868 šesta nagrada raznih nogavic 6302 sedma nagrada raznih nogavic 9956 osma nagrada raznih nogavic 2692 deveta nagrada raznih nogavic 3521 deseta nagrada raznih nogavic 10 8 Pal paf°v ir»v par°v Par°v par°v parov Lastnike kuponov izžreba Številk prosimo, da jih P° ,^a, jo na upravo podjetja n J t sneje do 28. septembra i« označbo točnega naslov.ta-kar bomo izžrebancem vili nagrade po pošti. dnevne novice DlefnTmiAN 7 NARODNI DOM sePtembra 19?7^ Y?Jaml v soboto, 21. 22 septembra n2 ^l3'30 in * nedeljo, VaW)eni. 17.30-21. Igra A.PO. *teanC1GoreSI01«'° društvo TVD Par- Pfoslavlia 22 «.n£ Kad SkofJ° Loko "°J«ga obstola 3 1957 letnico štvenem nrai V velikem dru-sv°) Prapor tpr t 5,° druS‘vo razvilo ff medd%siv„^ye ob 15- url ol..aJ-pPrava društva« telovadni nastop, »ega Sokoma rta ro vse 51ane blv-?ie- Po telovartr,56 te proslave ude-^»vl bo velika1"frt™^nast°Pu ‘n prostorih dnma ^ zabava v vseh “Veseli RnrU ’ na kateri bo igral Goneanov kvintet- Iz TržlCa! “•tojeplsm111in* c,nV nadaljevalno-viSJi Petek in v l„K . ogra,skl ‘ečaj je v tembra Drl ob°t0' dne.20. In 21. sep-Liubliano n “-Administrativni clJe to pr “8Mk? ,^K0*Ska 19- informa-spekt dobite v tajništvu. >iam[1ŠiJ ^ntalstrativnl tečaj v Ljubnega kadra ^Je izobra*evanje pnje pisarniiS, vodstvc> in organizl-l;orespondpn^i administracije ter ^ in raznr:--r.*V uradih, zavo- *aj traja eiS^?1? Podjetjih itd. Te-Silaki in usiuiS2 Jet0' Sprejemajo šolo, v izipJ?Jf v. 8 Popolno sred-^Jmanj Sec«m, lh Primerih tudi z ^nakovrerino rafredl srednje ali fm dr°bna nahodila .T1 2avoda nri; pls,meno Pri tajnl-S-°spekt in Oate?o » P.a411u 60 din za 3e vsak din 8« w h 1? reviJe ‘So_ ne tSPagando in „ prt nas novost RevtiahPike pisarnisianizaci3° moder-ntškim 0 v Veliko v lga Poslovanja, '"u Uslužbpn!^o k°rist vsem pisar-Pišite Ju- Ce nfl!11 in *tudi vodllne- V * se WmaQLEDAUSCE v?of DraSi JDrvSo P|tembra’ 0b 20- Urt "Sedo0 uspele m „ letošnja predstava Vf;,-,,/”1 let skomi odove komedije Izvin , v glavni i* 8 Stanetom Se-2ar]a tn za podeže^f1', Predstava je r«dni^ vse ki ^ , ln nanjo opo- nega navali Sl„,Je dos'eJ zaradi iz- a o mogli ogledati. skn^ftasala^f1^« Ljubljana, Gle- ErosHhCern’ da ie n? cenJenlm obi-v Piš= sedežev JI, razpolago še nekaj gledal«* lahko dvignete 2e,vir e °ne na v ,v dopoldanskem laj^ne, “P«. ki Imajo sedeže re-Jkasneje do Si' da dvignejo ^ Konca tega meseca. Soh NLJubl^naKM QLF.DALISCB 0la, 2i Mestni dom oL.tako skriVo0*3-20 Nestroy. -Nič tli*0'- Veselo?' da ne bl Postala ^flelja tzven. 8 1 Sodbo ln pe- oJt,tako *kr|tto°b^J0: Nestroy: »Nič S«*0'- Vesi?^ da ne bl postalo Se?1' 'zven Rra 1 aodb° tn be- SRn^z°ano0bvl's00KogfledallsCe začne s CC7^oV Nestro. 21 septembra, z 0 »n petjem. y e veseloigre z ^7aSS^adnevnob°nrimaJa za sezono v S",'™«0« 10-12 ln 16-18 v naroči turJT domu. Abonma se tudi po telefonu 32-860. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Sobota, 21. septembra>lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Nedelja, 22. septembra, lekarna »Melje«, Meljska c. 2. KINO »UNION«: ameriški barvni vista-vlslon film »Hiša skrivnosti«. »PARTIZAN«: ameriški barv. tlim »Tujec v sedlu«. »UDARNIK«; slovenski film »Ne čakaj na maj« (Vesna II). , Umetnostna galerija V zgornjih prostorih galerije razstava grafike starih mojstrov. Razstava obsega 76 grafičnih listov, med njimi tudi originalne odtise starih mojstrov iz 16. do 18. stoletja, med katerimi so tudi dela Duererja, Rembrandta, Callota In Tiepola. Istočasno je odprta tudi razstava fotografij, podob in dokumentov v zvezi s srednjeveškim angleškim pesnikom Chaucerjem. Obe razstavi sta odprti v času od 15. do 29. sept. dnevno od 9. do 17. ure. Vljudno vabljeni. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: ameriški barvni film »Ljubim Melvlna«. V glavni vlogi Deb-bie Reynolds., Predstava ob 20. CELJSKE VESTI K3NO »UNION«: ruski film »Od carja do Lenina«. »METROPOL«: češki barvni film »Nekoč je bil kralj«. IZ ROGALE SLATINE KINO Francoski barvni film »Kadet Rous-sel«. V glavni vlogi Frangoise Perrier in Dany Robin. VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA Sobota, 21. septembra ob 20.00 — Do- bričanin: Skupno stanovanje — Predstava v Komnu. VESTI Z JESENIC Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Stanka Rosenstein, Ja-vorniška pot. Brivsko dežurno službo ima v nedeljo, 22. septembra 1957, Bostar Marija, Prešernova cesta. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 21. septembra ob 20: P. Golia: »Triglavska bajka«. Premiera. Nedelja, 22. septembra ob 15: P. Golia: »Triglavska bajka«. Režija in scena: Bojan Čebulj. Zveza z vlaki ugodna. VESTI (Z KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 20 septembra ob 20 url - red premierski in izven - Shakespeare »Romeo in lullja«. tragedija v 5 dejanjih (24 slik); Sobota. 21 septembra ob 20. url - laven - Shakespeare: »Romeo ln Julija«. tragedlla v 5 dejanjih (24 slik). KINO »STOR2IC«: francoski barvni film »Veliki manevri-. V glavni vlogi Ge-rard Philipe in Mlchele Morgan. Predstave ob 16, 18 in 20. - Ob 22 premiera jugosl. filma »Ni bilo zaman«. »TRIGLAV«: ameriški barvni film »Rdeči gusar«. V glavni vlogi Burt Lancaster ln Eva Bartok. Predstava ob 19. uri. »SVOBODA«: avstrijski film »Zdaj smo pa tam«. Predstavi ob 18 in 20. NAKLO: ameriški barvni film »Zaseda«. V glavni vlogi Robert Taylor. Predstava ob 19.30. Z BLEDA 1 KINO Nemški barvni film »Piroška«. V glavni vlogi Liselotte Pulver in Gunna Moeller. VESTI IZ TRBOVELJ KINO I »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni cinemascope film »KomanČi««. V glavni vlogi Dana Andrews. »SVOBODA-TRBOVLJE II«: italijanski film »V znamenju Yenf^?r* Z glavni vlogi Sophia Loren in Vittorio 1 de Sica. Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik razpisuje naslednja delovna mesta: gradbenega inženirja Pogoji: gradbena fakulteta po možnosti z nekajletno prakso pravnega referenta Pogoji: pravna fakulteta z nekajletno prakso v gospodarski organizaciji ekonomista Pogoji: ekonomska fakulteta po možnosti z nekajletno prakso v gospodarski organizaciji Plača po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. — Prošnje v življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Uprava rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik v Trbovljah. snss [ RADIO LJUBLJANA Spored za soboto, dne 21. septembra Poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 ln 22.55. 5.00-7.00 bobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored), vmes ob 6.30-6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik - 7.10-8.00 Zabavni zvoki, vmes ob 7.30—7.40 Jutranja beseda mladim poslušalcem - 8.05 Lepe melodije -znani napevi - 8.35 Kmečka godba igra za dobro voljo — 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Najmlajšim šolarjem za začetek - 9.20 Antonin Dvofak: Koncert za čelo in orkester v h-molu - 10.10 Zabavna matineja - 11.00 Za dom in žene - 11.10 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli - 11.40 Igra trio Dorka Skoberneta - 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Tone Zorc: Kaj ukreniti, da bomo bolje prekrmili živino — 12.40 Melodije Johanna Straussa - 13.15 Veseli planšarji vam igrajo - 13.30 Slavni umetniki vam pojo ln igrajo - 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Nove knjige - 16.00 Glasbene uganke - 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku - 18.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu - 18.20 Pojeta Gorenjski vokalni kvintet lz Kranja ln Planinski oktet iz Maribora - 18.45 Okno v svet: Britanska kolonija Gvijana — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni večer (posnetki javne oddaje v Celju) - 21.15 Oddaja za naše izseljence - 23.00-23.15 in 23.30-24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). n. program 14.00 Igra pihalna godba Ljudske milice pod vodstvom Rudolfa Stariča - 14.30 Zabavna glasba — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila - 15.25-16.00 Igor Stravinski: Petruška, baletna suita - 22.15-24.00 V plesnem ritmu. DROBNI OGLASI IZGUBIL SEM URO v smeri od Klasične gimnazije, Tomšičeve in Se-lenburgove ulice proti Trgu revolucije. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Trubarjeva c. 40 ali v oglasni oddelek. 787 25-LETNO DEKLE, vesele narave, 5e-I dne zunanjosti, z nekoliko gotovine, išče iskrenega prijatelja. Slika za-1 želena. Ponudbe pod »Lepa jesen« na upravo LP. PRODAMO po zelo ugodni ceni Trika parni kotel. Informacije se dobe v tiskarni CZP Ljudska pravica. MOPED v brezhibnem stanju prodam. Ogled 21. in 23. septembra od 7—14 v oglasnem oddelku LP, Kopitarjeva ul. 4. 379 KDOR MI NUDI SOBICO, mu za nagrado prepleskam stanovanje. Ponudbe pod »Dobro plačam« v oglasni oddelek LP. 378 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION- Ameriški barvni cinemascope film »Zvezda je rojena« Brez tednika. Predstave ob 15, 18 in 21. — Ob 10 matineja Istega filma. V glavni vlogi Judy Garland, James Mason in Jack Carson. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: italijanski film »Skoda, da je takšna«. Tednik: F. N. 38. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Sophia Loren ln Vittorio de Sica. KINO »SLOGA«: ameriški film »Lov na vohune«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30-11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Union« pa od 9 dalje. KINO »SOČA«; zaprto zaradi gradbenih del. LETNI KINO »BE2IGRAD«: slovenski film »Ne čakaj na maj«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova »: zaprto. KINO »LITOSTROJ«: italijanski barvni film »Teodora«. V glavni vlogi Gianna Maria Canale. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom prve predstave. KINO »VIC« Italijanski barvni film »Casta diva« (Biografija skladatelja Vlncenza Bellinija.) Predstave ob 15, 17, U ln 21. V glavni vlogi Antonella Lualdi ln Moris Rone. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 in od 14 dalje. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni lilm »Poslednjič sem videl Pariz« Brez tednika. V glavni vlogi Elizabeth Taylor, Van Johnson ln Walter Pidgeon. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »AVT0PR0MET« KRANJ ukinja sezonski progi KRANJ-ANKARAN KRANJ-CRIKVENICA Proge prenehajo obratovati dne 21. septembra 1957. K 122 KINO »ŠIŠKA« Angleški film »VLAKI VOZIJO MIMO« V glavni vlogi Claude Rains in Marta Toren. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Samo danes ln Jutri. Pred- DO- planin 00 *».oo - Do- Hfcs*v &ku.stanovani* ■ „?mn: ~Sk^~ra ob 20: Dobrl-pri ■ planin: 2^„^Ptembra ob 20: I S*?1!? v KoPm£u.StanOVanJe-' stanln: *Sk,~h.ra 0b 20: Dobri-Va v Kopini stanovanje«. Pred- S°'JRACV,Pe^ScE Prtu rt rl° Golnik. ept' t951- °b ZU url: SosZ. 'S‘UBa ave*1 Sospo- 14.30; gostovi UEa dveh gospo-KriJevcih pri LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE NAZARJE razpisuje delovno mesto tajnika podjetja POGOJI: dovršena pravna fakulteta ali vsaj srednja šola s 5-letno prakso v upravni službi. Nastop službe takoj. - Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. - Družinsko stanovanje zagotovljeno z dograditvijo novega stanovanjskega bloka. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na Lesno industrijsko podjetje Nazarje najkasneje do 15. oktobra 1957. RAZPIS Stanovanjska uprava občine Žalec kot Investitor razpisuje javno licitacijo za oddajo gradbenih del za izgradnjo 16-stanovanjskega bloka v Žalcu Proračunska vsota znaša 36,938.000 dinarjev. , Licitacija bo dne 10. oktobra 1957 ob 10. uri v prostorih Občine Žalec. Do tega dne je vstaviti pismene ponudbe pri Občini Žalec in plačati 2% kavcije, to je znesek 73.876. din. Ta znesek se ponudniku vrne v 10 dneh po opravljeni licitaciji, v kolikor ponudnikova pogodba ne bo sprejeta. Elaborat je ponudnikom na razpolago pri Občini Žalec proti kavciji 10.000 dinarjev. Rok začetka prevzetih del je 10 dni po izvršeni licitaciji, rok dokončanja del pa je 1. oktober 1958. Pogodbena kazen za primer zakasnitve dokončanja del znaša 5 % za vsak dan zamude od 1. oktobra 1958 dalje. Investitor dobi ostale pogoje ob prevzemu elaborata. Investitor: Stanovanjska uprava občine Žalec 3088 Splošno gradbeno podjetje »7 juli« BEOGRAD, MAJKE JEVROSIME 47 nujno potrebuje večje število visokokvalificiranih in kvalificiranih zidarjev gradbenih inženirjev in arhitektov za dela na gradbiščih gradbenih delovodij gradbenih tehnikov in navadnih gradbenih delavcev za dela v Beogradu in notranjosti Kvalificiranim delavcem plačamo terenski dodatek tudi v Beogradu Skupna stanovanja zagotovljena, cene ugodne. Interesenti naj se javijo na zgornji naslov osebno ali pismeno Splošnemu sektorju. — Nastop službe takoj. 3092 B -t. n s KJ GOSPODINJE! ZADOVOLJSTVO JE ČISTIT! 1 i i s L 1 ČISTILO U KOVINE IN STEKLO AW^VWVVSA »Rad« List za vprašanja sindikatov in delavskega upravljanja prinaša v številki 19 v posebni prilogi Načrt zakona o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij IN Izvlečke iz obrazložitve Sekretariata za splošne gospodarske posle /veznega izvršnega sveta To gradivo bo koristno služilo delavskim svetom, sindikalnim in drugim organizacijam kakor tudi posameznikom za sodelovanje v javni razpravi o novem zakonskem predlogu. List lahko naročite pri administraciji lista -RAD«, Beograd, Trg Marxa in Engelsa, Dom sindikatov. — Cena izvoda je 15 dinarjev. 3093 „ lwlJ. , . .. | „„„1,.., . ,„hiinna Knnitarleva ulica 6, telefon 30-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva I2'll. telefon «0-5117 tn 22-H21 — rubrVka K„p,US^Sl K M, telefon 22-491 In 22 492 - Naročnlnskl oddelek Petkovškov« nabrežje 25. telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitar- kVa «• telefon 31 -358 — postovalnica na TItovi cesti l£ telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, «a tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo. FLUOR V VODI Voda brez fluora kvari zobe V kratkem tudi fluorne tablete • Karies je najpogostejša zobna bolezen. Razširjena je po • vsem svetu. Znanstveniki so ugotovili, da voda, ki nima • dovolj fluora, kvari zobe, oziroma pospešuje razvoj karie-® sa, zato vsepovsod priporočajo fluoriranje vode, ki je že ® potrdilo svojo učinkovitost, praktično uporabnost in ne-9 škodljivost. To dokazujejo izkušnje strokovnjakov, ki so 9 v 17 deželah proučevali ta problem, dvanajst dežel pa že • vsa povojna leta fluorira pitno vodo. Takšno vodo pije na primer v Avstralija, Belgija, Brazilija, Chi-Združenih državah Amerike nad le, Kanada, Kolumbija, Velika 32 milijonov ljudi, postopno pa so Britanija in še nekatere druge jo začele fluorirati tudi Nemčija, dežele. V frankfurtskem živalskem vrtu je dobila žirafa naraščaj. Mladič je bil visok 1,8 m in je tehtal 35 kg V pokrajinah, kjer fluorirajo vodo, so se pojavi kariesa zmanjšali pri ljudeh s trajnimi zobmi za 60 odstotkov, pri otrocih, ki imajo še mlečne zobe. pa za polovico. Razen tega imajo otroci lepe in povečini pravilno oblikovane zobe, ki so znatno odpornejši proti kariesu. Raziskave kažejo, da je v pokrajinah z vodo, ki je v njej naravni fluor, znatno manj zobne gnilobe kot drugod. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (OMS) so proučevali zdravje ljudi, ki pijejo vodo z naravnim fluorom. Škodljivih posledic niso nikjer ugotovili, izjema so le tiste pokrajine, kjer ima voda nadpovprečno količino fluora. V posebni publikaciji so sicer omenili tudi nekaj nasprotnih mnenj o tem vprašanju, vendar so te ugotovitve v glavnem rezultati poskusov v različnih razmerah. Kako dodajajo vodi fluor? Nekako tako kakor klor. Po svetu imajo različne naprave, stroški so že zdaj znosni, pa se bodo še bolj znižali, če bodo ljudje množično fluorirali vodo in še poenostavili nekatere naprave. V krajih, kjer nimajo vodovodov, delajo po neposredni metodi, se pravi, da fluoride v obliki kroglic dodajajo pitni vodi. Poskušali so tudi že dodajati fluor različnim zobnim pastam in ustni vodi, vendar pri tem še niso dosegli pomembnejših rezultatov. Zdaj proučujejo možnosti za dodajanje fluora mleku in kuhinjski soli, s tabletami pa so začeli šele pred kratkim. Boj proti kariesu je velikega zdravstvenega, pa tudi gospodarskega pomena. Bolečina, izguba zob' in deformacija obraza so le nekatere izmed mnogih nevšečnosti, ki jih povzroča zobna gniloba. Za zdravljenje so potrebna velika denarna sredstva, zato je preventiva v tem oziru še posebnega pomena. Po splošnem mnenju se celo v deželah, ki imajo dovolj ustreznega zdravstvenega osebja, zdravi zaradi kariesa komaj tretjina prizadetih ljudi. Razen uporabe fluora priporočajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije čim manj hrane, ki vsebuje ogljikove hidrate, še posebej pa seveda umivanje zob pred spanjem in posebna sredstva za čiščenje. Pred kariesom varujejo tudi vitamini in nekatere rudninske soli. nemški® Nenavadna nesreča se je pripetila pred kratkim v —-Kasselu. Na tovorni postaji je ušlo šest vagonov. Na enem s®®®™ so bile zavore privite, vendar niso mogle obdržati vseh ' Vagoni so drveli s hitrostjo 60 km čez nezavarovane ces*n hode in se ustavili v železniški delavnici tik pred skupino benih delavcev. Na srečo ni bilo ranjencev, gmotna škoda P precejšnja Prisleparjena kokošja farma • Knjigovodja ® je opeharil podjetje • za štiri milijone • frankov HELIKOPTER PREPREČIL NESREČO Na cestno-železniškem križišču blizu Genove se je zagozdil med zapornici tovornjak s prikolico. Vozilo so sicer takoj skušali spraviti z nevarnega mesta, pa jim ni uspelo, kmalu potem pa se je za ovinkom oglasil pisk lokomo-ti.ve’ Liudje so se preplašili, vlaka ni bilo več mogoče ustaviti. Helikopter, ki je na tistem »Rdeči premog« na Kamčatki Nedavno so trije sovjetski znanstveniki zaključili raziskovalno potovanje po severovzhodnih delih SZ. Ustavili so se na Kurilskih otokih in na polotoku Nagrada za prvega marsovca Posebni odbor amaterskih raziskovalcev vsemirja iz Buffala v ameriški državi New York je določil nagrado pol milijona dolarjev za prvo živo bitje, ki bo prispelo v to mesto s kakega drugega planeta. Ta svoj sklep je odbor oddajal v šestih jezikih in v treh »narečjih«, ki so jih sestavili »sloveči medplanetarni jezikoslovci«. Ce bo prišel prvi marsovec v to mesto v dneh kake večje proslave, ga čaka še dodatna nagrada 100.000 dolarjev. Dobra misel V javnih telefonskih celicah ameriškega mesta Livingstone so uvedli zanimivo novost. Zraven telefonskega aparata so zavitki s kovanci po deset centov, zraven pa napis: »Ta denar smete vzeti le v nujni potrebi, po telefonskem pogovoru pa plačajte pristojbino na najbližji policijski postaji.* Kamčatki, njihov namen pa je bil proučiti na kraju samem možnosti za izkoriščanje »rdečega premoga«, se pravi, podzemeljske toplote tega področja, kjer je 60 aktivnih ognjenikov ter mnogo toplih vodnih in vročih plinskih vrelcev. Po vrnitvi so znanstveniki v posebni razpravi našteli možnosti za koristno uporabo te naravne zemeljske toplote. Pravijo, da bi lahko s temi vrelci ogrevali Pe-tropavlovsk na Kamčatki, energijo bi uporabili za zasteklene rastlinjake, v južnem delu polotoka pa bi zgradili električno centralo, ki bi prav tako izkoriščala podzemeljsko toploto. Znanstveniki so mnenja, da bi se izplačalo pridobivati iz vrelci rudninske sestavine. Dodali so, da zamisel sama po sebi ni več nova, saj ogrevajo na Možgani in življenje »Cim večje možgane ima kdo v primerjavi s telesom, tem dlje časa bo živel,« je ugotovil po dolgotrajnih poskusih ameriški znanstvenik dr. Sacher. Nova teorija, ki so jo najprej preizkusili in izpopolnili na živalih, velja tudi za ljudi, pravi omenjeni zdravnik. primer Rejkjavik na Islandu s podobnimi toplimi vrelci, pod velikimi steklenimi ploščami pa tam uspeva zelenjava in celo vinska trta. področju prav takrat zasledoval nekaj tihotapcev, je preletel železniško progo. Pilota Nelli in Cavalli sta takoj opazila avto v nevarnem položaju, zato sta spremenila smer in se napotila proti prihajajočemu vlaku. Nekaj časa sta letela tik ob lokomotivi in dajala strojevodji znamenja. Sele čez nekaj trenutkov je strojevodja dojel, kaj pravzaprav hočeta. Pritisnil je na zavoro, vlak se je ustavil komaj kakih' sto metrov od tovornjaka. Televizija v barvah Po poročilih moskovskega radia bodo imeli v glavnem mestu Sovjetske zveze že pTed letom 1960 barvne televizijske oddaje. Pogosto se primeri, da pridejo najbolj preproste sleparije najkasneje na dan. Dvanajst let je trajalo, preden so ugotovili, da je Zaradi preobilnega deževja je narasla talna voda, katere posledica je bil premik zemlje v angleškem Farnworthu. Zemeljska razpoka je bila ponekod široka 40 in globoka 6 m, iz okoliških hiš so morali preseliti čez noč 350 ljudi. Slika kaže razdejanje na tlakovani cesti VLondonu se je ustavila kitajska gledališka družina, ki bo dlje časa gostovala v angleških mestih. Na sliki: plesalki Hsu Lu in Veisi Fu »zvesti« knjigovodja Marcel Celle osleparil svoje podjetje za štiri milijone švicarskih frankov. Kdaj pa kdaj si je napisal ček, na katerem je ponaredil podpis generalnega direktorja. To je bilo mogoče zaradi tega, ker je podjetje med nemško okupacijo Francije odprlo skriven račun, da si je lahko na črno priskrbelo in tudi plačalo blago. Ko so se razmere uredile, so pozabili na to vsi razen marljivega knjigovodje, ki je \e dalje vlagal denar na ta račun, hkrati pa si je iz teh sredstev tudi sam postregel. Nihče ni podvomil o njegovi poštenosti, ker je bil možakar tako prebrisan, da ni spremenil svojega načina življenja. Niti avtomobila ni imel, marveč se je vsak večer z avtobusom vozil iz službe v predmestje, kjer je imel družinsko hišico. Ko je Marcel Celle navsezadnje nabral vsoto štiri milijone švicarskih frankov, je uresničil sa- kruhu, sredica pa bo Daja nje svojih mladih let. Blizu Pa- tako mehka, kot če bi krun V riža si je kupil zapuščeno kme- kar. vzeli iz' peči. tijo brez vode in elektrike, P j pa je naročil arhitekta m ^ specialistov za kokošje?^ ' kmetijskem inštitutu ar\ vaiU-univerze je naročil sodoone ^ nice, pod vodstvom Mart*' .izžeta se je začela razvijat* n dernejša kokošja farma Franciji. to- Potem je začel knjlffOVOM0. vati nove načrte. V SavP Alpah je uredil še dve ta mi, sam pa je lepo hodil e tt kot pred leti. Svojo dejavno^ ^ prikrival še drugače. Ta* jjre|c« primer prosil generalnega torja za zvišanje plače tn,s -nj0, ceval na čedalje hujšo ar Navsezadnje mu je le jg nilo. Neko denarno na^aznt0 ii* »popravil« za neznatno vso < rektor je podvomil o njeQ° štenosti in ukazal rev^^nnlale’ o kokošji farmi so se * :$el knjigovodjev portret pa )e y v album švicarskih sleparj Rekord tovorni® reaktivca nci. Po poročilih sovjetske ^SLjo je TASS je sovjetsko ^.vgrd, letalo Tu-104 izboljšalo ki ga je imelo doslej ne*• ^ je riško letalo. Reaktivec 1 pti starta! na letališču Vnuk«^^ Moskvi in dosegel višino • |0n čeprav je imel na krovu lo tovora. Enako višino Je , v(>roifl neko ameriško letalo s 15.166 kg. . Svojevrsten stroko ?a Nekega majorja so ' glavnega strokovnjaka Pr jevabi Čanju o kvartopirskih ,ZjtaDsk9 ki o njih razpravljajo o* vojaška sodišča. Major Je,. ' je po hodniku, prižgal luč in stekel P° cah v pritličje. 16 Pri vratih se je oglasil zvonec, *'»*••-odrinil zapah. Zunaj je stal Abe BraWiej^0 njim pa trije njegovi ljudje. »No, Johnny. stojijo delnice?- je vprašal Brawley. ,eteli!' »Slabo, gnezdo je prazno, ptički so ^o' Dva izmed Bra\vleyevih spremljevalcev s žakarju na tleh snela vezi, mu nadela ceSti. ga spravila v avto, ki je čakal zunaj na rj« Brawley in tretji stražnik sta sledila ra dno v prvo nadstropje, kjer je ležal Mick se v nezavesti in težko hropel. . vpr3' »Simms vas je poslal sem, kajne?- J® b|lo šal Parker, Brawley pa je prikimal. Ni 111 ^ prav, da mu ni Parker ničesar povedal-gotovo je imel vzroke, se je potolažil-»Kje je zdaj?- »Kdo? Ali Simms?« . takoi »Da!« je pritrdil Parker, Brawley Pa 3 odgovoril: »Na postaji. Kaj naj bi sicer Parker J