postuma placane t gotovini. Lete XVm., št 171 UpravniStvo, ujuDijana, tSnafljeva oUca S — Telefon fit. 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Inseratn} oddelek: Ljubljana, Seien-burgova OL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Marlbor: Gosposka ulica it 11 — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St i Telefon fit 190. Računi pri pošt. ček- zavodih: Ljubljana St 11842. Praga čislo 78.180, Wien fit 105.241 Ljubljana, nedelja 2S. julija 1937 Cena t DSn Izhaja vsak dan Naročnina znaša mesečno Din Za inozemstvo Dis Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123, S124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon tt 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Star. 3, _telefon fit 65._ Rokopisi se ne vračajo. Razpoke v francoski ljudski fronti Zmani so vzroki, ki so v drugi polovici junija dovedli do padca Blumove in do sestave Chautempsove vlade. Pisali smo o njih tudi na tem mestu. Ker se Chautempsova vlada opira na iste stranke kakor Blumova, so jo ob rojstvu krstili za »drugo izdajo ljudske fronte«. Ako bi verjeli francoskemu desničarskemu časopisju, bi že mogli reči, da se ljudska fronta pod novim kabinetom krha. Po mnenju desničarskih krogov se namreč šele sedaj povsem jasno kaže, da je bil program ljudske fronte samo umetno sestavljen, ki danes ne drži več in že dopušča združenim strankam poudarjanje njih posebnih programov. Čeprav notranjih pretresljajev v politični zajednici ljudske fronte ni mogoče utajiti, se zde domneve francoske desnice vsaj za sedaj še pretirane. Res se je po Blumovem padcu v socialističnih vrstah pokazalo veliko nezadovoljstvo zaradi Blumove demisije in izročitve oblasti radikalnemu Chautempsu. To nezadovoljstvo je v prvi polovici tega meseca prišlo do izraza posebno na kongresu socialistične stranke v Marseilleu, toda navzlic vsem tem psihološko razumljivim reakcijam Blumovih pristašev se ni na kongresu pojaviia nobena skupina, ki bi bila zahtevala od vodstva stranke izstop iz ljudske fronte. Nasprotno, tudi Blumovi nasprotniki so se zavzeli v predloženih resolucijah za popolno izvedbo programa ljudske fronte. Socialisti so bili pred Blumovim padcem prepričani, da bo Blumova vlada trajna in da je nobena politična borba nasprotnikov ne bo mogla prisiliti k umiku. Množice volilcev so sodile, da se bo sleherni pritisk na vlado moral umakniti njihovemu pritisku. Bojevito razpoložene mase so že večkrat prisilile protivladno razpoloženi senat k popuščanju. Zato je bilo ob Blumovem odstopu, ki ga je, kakor znano, povzročil senat, razočaranje socialističnih volilcev toliko večje. Po njihovem mnenju bi se Blum senatu ne smel vdati, dokler oživa zaupanje poslanske zbornice. Ako bi se uprl, bi gotovo imel za seboj ogromno večino socialističnih im seveda vse komunistične volilce. Toda to bi pomenilo hudo državno krizo, ki pa je Blum ni hotel tvegati. Ostal je dosleden parlamentarni tradiciji in raje odstopil. Na kongresu v Marseilleu je Blum svoje postopanje opravičil in tehtno podprl z argumenti, ki jih je večina kongresa odobrila. Posebno močno je vplival njegov argument, da bi si socialisti z drugačnim postopanjem odbili radikale in s tem pospešili razpad ljuc1 >e fronte. Proti temu pa so bili vsi na kongresu zbrani delegati. Da so deloma zahtevali obnovo Blumove vlade, je pač razumljivo. Težko pa je že sedaj reči, kako se bodo razmere v socialistični stranki in v vsej ljudski fronti razvijale v bodoče. Ne zdi se brez podlage mnenje, da bodo socialisti pod Chautempso-vo vlado skušali napram svojim volil-cem igrati podobno vlogo, kakor so to delali komunisti pod Blumovo vlado: izkoristili bodo nerazpoloženje ekstrem-nih elementov kolikor le mogoče sebi v prid. Vsekakor pa za sedaj še ni mogoče reči, da bi Chautempsu s strani socialistov pretila resnejša nevarnost. Po kongresu komunistične stranke, ki prav sedaj zaseda, še bolj pa po kongresu radikalne stranke, ki bo v septembru, si bo mogoče ustvariti jasnejšo sliko o pravi volji strank, ki še vedno sestavljajo ljudsko fronto, glede nadaljevanja njih skupnega programa. Dočim se sodelovanje sedanjih strank ljudske fronte v mnogih dnevnih vprašanjih taktično lahko še dolgo uveljavlja, se glede končnih ciljev utegnejo vendarle slej ali prej pojaviti velike razpoke. Zadostuje, ako tu opozorimo samo na nasprotja med programom meščanske levice, ki jo zastopajo radikali, ter programom socialistov in komunistov, kakor prihaja do izraza v njih strankah in v skupni delavski sindikalni organizaciji. Dočim so radikali odločno za ohranitev zasebne lastnine, za svobodo v trgovini in industriji ter proti pretiranemu državnemu posegu na zasebno področje, poudarjajo socialisti in komunisti zlasti zahteve po načrtnem gospodarstvu, državni kontroli in po preureditvi trgovinske politike, a vse to ne kot cilj, marveč le kot začasno sredstvo; cilj iim je slej ko prej socialistična država. Ako upoštevamo vsa ta osnovna nasnrotja, bomo morali dati orav onim. ki sicer ne zanikaio rrnžrmcti nadaljnjega sodelovanja strank v okviru ljudske fronte, vendar sairn na osnovi minimalnega, ne pa maksimalnega programa. V Neitsčiii saifržatto češkoslovaško letalo München, 24. julija VA. Češkoslovs-k« civilno letalo, ki ie letelo iz Prasre v Turih. da se ud-elež; mednarodnih letnikih tekem, je moralo pristati na vojaškem letališču pri Mfinhnu. Po izvršenih formalno-stìh je letalo lahko nadaljevalo pot v Curii. Vzroki preiskave Se niso znani. ANGLEŽI SILIJO K ODLOČITVI Vse prizadete države naj najkasneje do srede sporoče svoje končno stališče o angleškem kompromisnem predlogu London, 24. julija. Reuter. Glede na razgovore, ki jih je imel zunanji minister Eden včeraj s francoskim poslanikom Corbinom in dopoldne z nemškim poslanikom Ribben-tropom, se je zvedelo, da proučujejo sedaj britanski strokovnjaki nov dokument, ki bo poslan članom odbora za nevmešavanje. Ta dokument, s katerim naj bi bila odpravljena sedanja negotovost, še m dobil končne oblike. Pričakujejo pa, da ga bo lord Plymouth predložil na seji pododbora za nevmešavanje že v pričetku prihodnjega tedna, čeprav še nj bila izdana nobena uradna objava o njem, menijo, da bo v njem predlog za splošno anketo glede stališča raznih držav napram britanskemu kompromisnemu predlogu. »United Press poroča, da angleški diplomatski krogi še vedno upajo, da se bo našel izhod iz sedanje krize odbora za nevmešavanje. Diplomati se predvsem prizadevajo, da bi pripravili Italijo do popolne po-jasnitve njenega stališča in njenih končnih namenov. Corhin poroča Delbosu Pariz, 24. julija o. Zunanji minister Del-bos je sprejel dopoldne francoskega poslanika v Londonu Corbina, s katerim je razpravljal o položaju v londonskem odboru za nevmešavanje. Poslanik Corbin je prinesel s seboj nov angleški kompromisni predlog glede nevmešavanja v špansko državljansko vojno. Po tem predlogu naj bi se vsem državam, zastopanim v odboru za nevmešavanje, poslalo vprašanje, na katero bi morale odgovoriti najkasneje do srede. Vse posamezne vlade naj bi pismeno označile svoje stališče. V diplomatskih krogih izjavljajo glede vprašanja nevmešavanja med drugim: Poslanik Corbin je Edenu zagotovil, da bo francoska vlada s simpatijami sprejela vsako novo metodo za pogajanja» fci na eni strani varuje v angleškem načrtu določeni vrstni red posameznih problemov, ki pa bo na drugi strani ustvaril možnost, da pridejo pogajanja iz zagate, v katero eo zašla sedaj, kar pomeni, da bi se lahko vsa tri vprašanja» o kontroli, umaknitvi prostovoljcev jn priznanju vojskujočih 6e strank» raz pravljala istočasno. Poslanik Corbin 6e bo najbrže v ponpdeliek vrnil v London. »Oeuvre« piše, da je francoska vlada sicer pripravljena pristati na to novo kompromisno rešitev, toda le pod pogojem, da se pogajanja ne bodo več zavlačevala. Prav tako bi bila pripravljena tudi vzpostaviti kontrolo ob svoji pirenejski meji, še preden prostovoljcih. To štvo narodov univerzalen značaj. Mnogo velikih narodov ni v njem zastopanih, član-kar dostavlja ironično, da obstoja v DN med drugim tudi enakost glasovanja med Veliko Britanijo in Liberijo. Male države pa imajo tam samo to prijetnost, da lahko opazujejo, kako Društvo narodov deluje pod vodstvom Anglije in Rusije. V glavnem tajništvu vodijo vse delo Anglija, Francija in Rusija. Prevara je, da ljudje verujejo v pa-cifizem Društva narodov, kar se vidi najbolj iz tega, da eo vsi narodi takoj v skrbeh, čim se pojavi kakšno novo vprašanje pred DN. Največja prevara pa je čl. 16 pakta DN, ki grozi vsemu svetu, da ga po_ tegne v svetovno vojno. Se vedno ni na primer priznana osvojitev Vzhodne Afrike in tudi general Franco še ni priznan kot vojskujoča ee stranka. Nekatere države se trudijo, da spravijo vprašanje prostovoljcev bi pričeli razpravljati o novo francosko stališče smatrajo za popu- _ ... ščanje napram italijanski in nemški tezi. v zvezo z vprašanjem priznanja generala I Franca, toda vprašanje prostovoljcev prak- Akciia lorda Plymouth a tìèno ne Obstoji in tudti to je ena izmed * * domnev, ki gre mimo resničnosti. Zaradi London, 24. julija, g. Predsednik odbora za nevmešavanje lord Plymouth je odredil, naj se vsem vladam, zastopanim v odboru pošlje nova nota, v kateri se ponavlja besedilo angleških predlogov in ostalih pobud za rešitev krize v nevmešavanju. Nota je bila že poslana vsem 27 državam. Angleško zunanje ministrstvo zagotavlja, da ne gre za novo vprašalno polo, temveč za obširen opis sedanjega položaja z namenom. da bi se pojasnile vse temeljne razlike glede vrstnega reda razprav, namreč, ali naj najprej razpravljajo o odpoklicu prostovoljcev iz Spani ie ali pa o priznanju obeh strank v Španiji. Pričakujejo, da se bo odbor z anevmešavanie zopet sestal prve dni prihodnjega tedna. iruštvo narodov Senzacionalne Izjave Mussolinijevega glasila o resničnosti in domnevah v mednarodni politiki Rim, 24. julija. AA. Glasilo predsednika vlade »Popolo d'Italia« je objavilo danes uvodnik pod naslovom »Resničnosti in do. mneve«. Člankar vprašuje, ali hoče Evropa res propasti v oblaku samih fikcij. Že 20 let je zapletena v mrežo domnev, posebno v zgodovinskem pogledu. Prva velika do mneva je bila, da bo Nemčija lahko plačala ogromne vsote kot vojno odškodnino Ustanova, ki j? izdelala apologijo teh me- te domneve ne marajo priznati generala Franca, dočim bi to priznanje slonelo na resničnosti. Za nekatere velike države je general Franco samo uporniški general, Kravi predstavnik Španije pa vlada ▼ Vane i ji, čeprav je znano, da jo vodi Moskva. Toda stvarnost bo zrušila politiko sofizmov. Članek je napisal sam predsednik italijanske vlade Mussolini. Zato ga smatrajo v vseh političnih krogih kot važen med narodno-političen akt Posebno važnost mu pripisujejo italijanski krogi. Dejstvo, da so bili vsi listi pozvani, naj ga natisnejo, dokazuje, da ima ta osebni ekspoze šefa italijanske vlade dejansko nalogo, pojasniti stališče Italije pred londonskim odborom za nevmešavanje. Prav tako kakor za časa vojne v Afriki postavlja tudi sedaj Mussolini reali» zem nasproti politiki fikcij. politiko interesov nasDroti politiki teorije. Opozarja, da obstoja polna sporednost med prejšnjim sta» liščem držav članic DN proti Nemčiji v vprašanju vojnih dolgov in njihovega stališča proti Italiji za časa vojne v Afriki Italija v času abesinske vojne ni zapustila DN, vendar pa te Mussolinijeve izjave napovedujejo, kakor vse kaže, odločen korak. Mussolini je danes prispel z letalom, ki ga je sam vodil, v Fierenze, kjer si je ogledal dela pri gradnji akademije za letalstvo, nato pa je nadaljeval pot v Piso, kjer si je ogledal dela za razširjenje letališča. Zakaj je Sredozemlje spet v ospredju Zanimive navedbe francoskega časopisja o utrjevanju nemških pomorskih in letalskih oporišč v Sredozemlju in ob Atlantiku Pariz, 24. julija, b. V razpravi okoli politike nevmešavanja v španske zadeve stopa znova bolj in bolj v ospredje veliki strateški problem Sredozemlja. V njem je treba danes v glavnem iskati ozadje vseh nesoglasij. ki so se pojavila v španskem vprašanju med veles lami tudi v zadnjem času, zlasti v zvezi z vprašanjem odpoklica tujih prostovoljcev s španskih bojišč. To domnevo razlagata v svojih uvodnikih, spi-sanih na osnovi novih vznemirjajočih poročil o nemškem poseganju v Sredozemlje in Afriko, zlasti »Echo de Paris« m »Oeuvre«. Oba opozarjata na graditev važnih vojaških oporišč, ki jih grade nemški inženjerji v španskem Maroku in ob obali Atlantske- ~~ . " v, ' * rw 1 v španskem MaroKu in od ooau aiianwkc- Sv? J^^t*-aTLT d£ ra . Ob. usta zatrjujeta, da jta J. bil dan vpogled v zanimiv material, s katerim razpolaga tudi francosko zunanje mi» nistrstvo In ki prav dobro osvetljuje, kakšni so prav za prav nemški nameni v Afriki^ Slike, ki so bile v zadnjem času posnete, zgovorno dokazujejo, da so si Nemci na Francov pristanek zgradili sijajna oporišča za svojo mornarico in svoja letala v Centi, Alhucemasu, Melilli, Laracheju, na Kanarskih otokih in v Ifnlju na meji med Rio de Oro in francoskim Marokom. Vsako izmed navedenih oporišč ima posebno bazo za pod. mornice, nadalje letališče, brzojavno postajo ter razne popravljalnioe {n zaloge potrebnega materiala in goriva. V Centi pa so bile razen tega postavljene tudi baterije protiletalskega in obalnega topništva. Novi boji pred Madridom General Franco nadaljuje napade pred Madridom, ki pa jih republikanci z večjim ali manjšim uspehom odbijajo Madrid, 24. julija. AA. Na madridski fronti je sovražnik od včeraj po topniški prijavi močno pritiskal na republikanske postojanke na levi obali Guadarrame. Republikanci so izvedli več ostrih protinapa-dov. Uradno poročilo pravi, da je bil odbit napad ob Jarami. V odseku Pozas de Ca-ves je bil odbit nočni napad nacionalistov. Med bombardiranjem letališča v Avili in Almorosu so republikanci uničili 12 sovražnih letal. Pri Bruneti so nacionalisti davi pričeli hud napad, ki pa je bil odbit. Opoldne je divjal boj z nezmanjšanim ogorčenjem. Žrtve bombardiranja Madrida Pariz, 24. julija, o. Iz Avile eo prispela obširna poročila o včerajšnjem bombardiranju Madrida. Ogenj je bil v glavnem naperjen proti republikanskim postojankam na robu mesta- Okoli 9. dopoldne ee je z nacionalističnih postojank jasno videlo, da sta kraljevska palača v Madridu in prome-' nada Rosales popolnoma zavila v goste oblake dima. ki pa se niso mogli dvigniti v zrak zaradi velike vročine. Bombardira nje Madrida ie trajalo poldrugo uro Madrid, 24. julija. AA. Pri večerajšinjem obsitrelevanju Madrida je bilo 12 ljudi ubitih in mnogo ranjenih. Iz Francovega tabora Salamanca, 24. julija. AA. Na teruel-skem bojišču v odseku Albarvacima nadaljujejo nacionalne čete svoje prodiranje proti jugozapadu. Po hudem boju so zavzele razne postojanke vladnih čet na levi strani gorovja Muela del San Juan. Nacionalne čete So na ta način prispele do meje huenške pokrajine. Na santandrskem bojišču so nacionalne čete pomaknile srvoje sprednje postojanke nekoliko naprej Na madridskem bojišču so nacionalne čete tudi danes žele uspehe. Seve:n0 od Giaorne in Brunete »o se dokopale do reke Peraleos in potisnile nasprotnika iz močno utrjenih jarkov. Južno od Brunete so prispele do prvih hiš tega kraja, ki je zaradi štirinajstdnevnih bojev popolnoma porušen. Mesto je popolnoma razdejano, ker ga je nacionalno topništvo že večkrat hudo obstreljevalo. V včerajšnjih bojih so se nacionalisti polastili treh manjših, nepoškodovanih tankov. Letalski bop Rabat. 24 julija. Havras H d 'o polk A De la Ror-que zaradi nnn«ko vrhovno povelfstvo je nato Izročilo ceneraio Sungčfjanu nov ultimat v katerem zahteva, da se morajo kitajske čete brezpogojno nmnkniti i» E®* k inga in iz Hsinjuana. Ako tej zahtevi ne bo ugodeno, si pridržujejo japonske čete pravico takojšnjih protiukrepov. Japonska mobilizacija se nadaljuje Tokio, 24. julija g. Poročila o postopanju kitajskih čet ki kršijo sklenjene dogovore, so tukaj povzročila veliko vznemirjenje. Mobilizacija japonskih čet se zaradi tega nadaljuje. Sestanek japonskega parlamenta Tikio, 24. julija. AA. V zvezi z otvoritvijo izrednega zasedanja parlamenta jutri dopoldne ob navzočnosti mjikada» princev in vseh vladnih članov izjavljajo v političnih krogih, da ie parlament docela pod vtisom najnovejših dogodkov na severnem Kitaj sikom in pod vplivom odločne volje vsega japonskega ljudstva. Sestava Konojeve vlade je moono pomirila politične strasti. Institut za svetovno gospodarstvo Bruselj, 24. julija. AA. Kralj Leopold je poslal predsedniku vlade Van Zeelandu, pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo delo, ki so mu ga poverile zapadne velesile, in mu priporoča, naj ustanovi in-stjtut za proučevanje mednarodnega gospodarskega življenja. Institut naj bi organiziral svetovno gospodarstvo na podlagi sodelovanja in proučil problem pravilne razdelitve surovin ter možnost ravnotežja med poljedelskimi in industrijskimi državami. Kralj pravi v pismu» da ne goji nobenih iluzij, vendar pa memi, da je možno prijateljsko sodelovanje med velikimi skupinami- Gospodarski strokovnjak Maurice Frèreje včeraj poročal Van Zeelandu o svojih obiskih v Parizu in Londonu, kamor je odšel zaradi mednarodne ankete, ki sta jo francoska in angleška vlada zaupala predsedniku belgijske vlade. Prjhodnjij teden bo odpotoval Frère zopet v Pariz. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 377 imuni oglasov. Enkratni poizkus s malin» oglasom v »Jutru« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost Ae ae javi dvojno število Interesentov. v> JUTRO« Ii T7T NeHelja. 25. VtL 1937, Po smr ti pa triarha Vama ve I Beležke Dan in kraj pogreba še nista določena — Truplo je položeno na mrtvaški oder v Sabora! cerkvi Ze v enem delu včerajšnje številke * Jutra« smo prinesli vest o smrti Nj. Sv. patriarha Varnave, poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Umrl je v soboto zjutraj, par minut po polnoči. Njegovo truplo je bilo včeraj balzamirano in proti večeru prepeljano v saborno cerkev, kjer je položeno na mrtvaški oder. Kdaj bo pogreb in kje bo pokojni patriarh pokopan, bo odločeno *ele danes, ko se sestane arhierejski sabor. Vest o smrti patriarha Varnave je napravila v vsej javnosti najgloblji vtis. Iz vseh pokrajin države prihajajo izrazi sožalja, Beograd in druga mesta s pretežno pravoslavnim prebivalstvom pa so v črnih zastavah. Zadnje ure pred smrtjo Beograd. 24. julija, p. Čeprav je bilo splošno znano, da je stanje patriarha Varnave zelo resno, je bil le najožji krog poučen o tem. da mu ni rešitve in da preživlja že zadnje ure svojega življenja. Pred tremi dnevi se je njegovo stanje začelo naglo slabšati. Pritisnila ie pljučnica, ki ji je v pretekli noči po dvodnevni agoniji podlegel. Že pred tedni, ko je bolnika olv i sik al in preiskal dunajski specialist prof. dr. Eppinger, je svojim beograjskim zdrav-šk;m kolegom sporočil, da more patriarha morda rešiti še njegova čvrsta telesna kon-»titucija, da pa zdravniška veda v ozdravljenju ne more več dosti pomagati. V sredo, ko se je začelo patriarhovo stanje kritično slabšati, ga je »povedal še zagrebški mitropolit Dositej. ki je bil ves čas bolezn: v Beogradu. Kmalu nato je patriarh padel v agonijo, iz katere se ni več zavedel. Zdravniki so mu skušali podaljšati življenje z injekcijami in umetnim vdihavanjem kisika, končno pa je tudi nj'hova veda odpovedala in visoki bolnik je izdihnil. Ob smrtni postelji so bili zbrani najožji sorodnik; patriarha ter nekateri najvišji pravoslavni cerkveni dostojanstveniki, med njimi zagrebški mitropolit Dositej in no-vosadski episkop Irenej. Dve minuti po polnoč-" je poglavar pravoslavne cerkve mirno izdihnil, ne da bi se prej še zavedel. Beograd v črnini Prve vesti o smrti poglavarja pravoslavne cerkve so se razvedele v nočnem Beogradu okrog ene ure zjutraj. Kmalu nato so zadoneli v tiho mesečno noč zvonovi-ki so sporočili prebivalstvu prestolnice, da patriarha Varnave ni več. Že v noči so nekatere hiše izvesile črne zastave, zjutraj pa so se jim pridružile še druge. V sredi (mesta skoro ni poslopja brez črne zastave Izvesili so jih tudi na vseh državnih in občinskih zgradbah. Portale pravoslavnih cerkev so odel' v črnino. V saborni cerkvi pa so že dopoldne začeli pripravljati kata-falk, na katerem bo ležala krsta s patri-arhovimi zemskimi ostanki, da se bodo mogli pravoslavni verniki posloviti od svojega popularnega vrhovnega pastirja. Priprave za pogreb Truplo pokojnega patriarha Varnave je danes dopoldne balzamiral dr. Ksenofon Ša-kovič, znani beograjski kipar Djoka Jovanovič pa je posnel patriarhovo smrtno masko. V Beogradu navzoči člani arhierejskega sabora so se dopoldne sestali k posvetu, da ukrenejo vse potrebno za pogreb, vendar niso še sklenili ničesar definit'vnega, ker hočejo počakati, da pridejo tudi ostali člani arhierejskega sabora, ki so bili že včeraj brzojavno poklicani v Beograd. Ko se to zgodi, jutri ali pojutrišnjem, bodo odprli patriarhovo oporoko, v kateri je najbrž sam odločil, kje in kako naj ga pokopljejo. Če v oporoki ni teh določil, bo o pogrebu sklepal arkierejski sabor. Pokopan bo ali v novem hramu sv. Save v Beogradu ali pa v samostanu Žiči. Na mrtvaškem odru v Saborni cerkvi Zvečer ob 19. je '- bilo truplo patriarha Varnave položeno v krsto in prepeljano v Saborno cerkev. Ob vsej poti je gosta množica tvorila špalir, pred certcvijo pa je bilo zbranih več tisoč ljudi, kj 60 kleče do čakali poslednji prihod mrtvega patriarha v Saborno cerkev. Sredi cerkve je visok ka-tafalk, na katerega so položili kreto- Ob vznožju krste eo položeni znaki njegovega duhovniškega dostojanstva. Ob odru tvorijo častno stražo bogoslovei, v cerkvi pa se vrše neprestane molitve. Že nocoj je mnogo tisoč ljudi defiliralo mimo odra. Cer kev bò odprta vso noč- Izrazi sožalja Tekom današnjega dne se je razvedela vest o smrti patriarha Varnave po vsej Ju-goslav'ji in po inozemstvu. Povsod je vzbudila globok vtis, zlasti seveda med pravoslavnimi verniki. A tudi med jugosloven-skimi prebivalci, drugih ver je užival pokojni patriarh velike s'mpatije, saj je bil znan po svoji izredni verski strpnosti in po svojem nacionalnem čustvovanju. Jutri se bodo začele po vseh pravoslavnih cerkvah v državi molitve zadušnice. Do izvolitve novega patriarha vodi začasno posle pravoslavnega cerkvenega poglavarja zagrebški metropolit Dositej kot podpredsednik arhierejskega sabora. Njega so danes ves dan obiskovali predstavniki našega javnega življenja in zastopniki tujih držav ter mu izražal5 sožalie. Med prvimi, ki so ga posetili, so bili predsednik vlade, narodne skupščine in senata, beograjski župan, zastopniki vojske itd. V patriarhiji je razpoloženih za vpisovanje sožalnih izrazov več knjig, v katere se neprestano vpisujejo zastopniki nacionalnih, kulturnih in drugih organizacij, a tudi nešteti zasebniki, tako da se vrste cele procesije. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je poslal z Brda sv. sinodu v Beograd naslednjo so-žalno brzojavko: »Z globoko pieteto do spomina blagopokojnega Nj. Sv. patriarha Varnave izražam sv. sinodu svoje najiskre-nejše sožalje, Vsemogočnemu pa pošiljam tople molitve za zveličanje in poikoj njegove, Bogu vdane in Kristusa ljubeče duše.« Svoje sožalje je knez namestnik izrekel tudi patriarhovi rodbini. Sožakii brzojavki sta poslala 6v. sinodu tudj kraljeva namestnika gg- dr. Radenko Stankovjč in dr. Ivo Perovič. V imenu vlade je predsednik dr. Stoja-dinovič poslal arhierejskemu saboru naslednje sožalje: »Ob priliki, ko je srbska pravoslavna cerkev doživela težko izgubo s smrtjo Nj. Sv. srbskega patriarha Varnave, mi je čast poslati vam v imenu kraljevske vlade kakor tudi v svojem osebnem izraze iskrenega sožalja. Prežeta z iskrenim spoštovanjem do Nj. Sv. patriarha in z najboljšimi željami za srbsko pravoslavno cerkev, deli kraljevska vlada njeno bolest ob izgubi visokega cerkvenega poglavarja, enega izmed onih srbskih svečenikov, ki so vse svoje moöi posvetili dobru cerkve in svojega naroda « Bolgarska in grška pravoslavna cerkev Atene, 24. julija. AA. čim je prejel tužno vest o smrti Nj. Sv. patriarha Varnave je atenski mitropolit Hrizostomos, primag grške cerkve, odšel v kapelo 6v. Andreja in izvršil molitve za pokoj duše poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Obenem je izrazil brzojavno sožalje sv. sinoda grške cerkve, bratski pravoslavni srbski cerkvi. Sofija, 24. julija. AA. Vsi listi so objavili vest o smrti Nj. Sv. patriarha Varnave. Člani sv. sinoda bolgarske cerkve so bili takoj obveščeni o žalostnem dogodku ter je bilo sklenjeno, da bosta bolgarsko pravoslavno cerkev zastopala na pogrebu patriarha srbske pravoslavne cerkva staroza-gorski mitropolit Pavle te mitropolit Pajsi-je iz Vrače. Razmere v slovenskem „katoliškem taboru" Pod naslovom »Po usodni poti« je napisal g. dr. Andrej Gosar, vseučiliški profesor in bivš'. minister, v krščansko-socialni »Delavski pravici« dajši uvodnik, ki bo gotovo izzval veliko pozornost ne le v slovenski javnosti, marveč tudi drugod. Pisec pravi, da je že večkrat hotel napisati svoje nvsli, da pa je vedno »zopet odložil pero v nadi, da se bo morda vendarle vse samo po sebi uredilo.« Ker pa se to ni zgodilo, smatra pisec, da bi nadaljnje molčanje pomenilo nakopavati si soodgovornost za usodne posledice tega razvoja. Svoj članek je dr. Gosar začel z naslednjim odstavkom: »Razmere v našem slovenskem katoliškem krogu se že več let nekam čudno razvijajo. Zadnje čase pa so se razni sumljivi pojavi v naših vrstah tako namnožili in je napetost radi njih tako narasla, da mora to navdati s strahom in skrbjo vsakogar, ki še trezno misli in vidi stvari tako, kakor se v resn:ci gode. Ta strah in skrb sta temboij upravičena, ker je danes potreba močne in življenja zmožne slovenske katoliške skupnosti večja in nujnejša. kot je bila kdaj prej.« Dr. Gosar razpravlja nato o sporu, ki je nastal zaradi članka prof. Kocbeka o Španiji, objavljenega v »Dom in svetu«. Dr. Gosar se ne identificrra s člankom, meni pa, da bi bil edino pravilen odgovor nanj ta, da bi kdo od onih, ki jih je članek razburil, napisal primeren odgovor za »Dom in svet« ali kako drugo rev:jo. Namesto tega pa se je začelo, »kakor na dano znamenje od več strani hkrati z anonimnimi napadi v dnevnem časopisju, s protestimi zborovanji in podobnimi akcijami med duhovniki, akademiki in celo med srednješolci. Pisca, odličnega katoliškega pesnika in pisatelja, orišejo in ožigosajo pred najširšimi ljudskimi plastmi kot človeka, ki si komaj še sme lastiti krščansko ime. Celo z očitkom komunizma mu niso prizanesli. »Dom in svet«, najodličnejšo slovensko kulturno revijo skušajo v njenem 50. letu z vso silo zatreti.« Prof. Gosar prihaja glede te gonje do sodbe: »Ti dogodki kažejo, da je v našem katoliškem krogu prevladala in dob;-va odločilen vpliv peščica najbolj ozkih, pa zato toliko bolj nestrpnih in nasilnih ljudi, ki proglašajo sami sebe za nekako katoliško elito, vsem tistim pa, ki se ne morejo vselej slepo podrediti njihovim nazorom in ciljem odrekajo vso pravover-nost ter jiìi žigosajo kot nekake krivover-ce ali vsaj mlačne in neodločne katoličane.« Pisec ostro kritizira te samozvane varuhe pravovernosti«, kakor jih ;menuje. Očita jim, da ne pripuščajo nikake svobode in nikakega razgovora in da zahtevajo vedno le brezpogojno pokorščino sebi. »Njih ne vežejo proti njihovi volji in njihovim načrtom nobena organizac jska pravila in tudi ne avtoriteta Cerkve, papeža in škofov, da, niti ne najbolj jasne Kristusove zapovedi. Na papeške okrožnice in pastirska pisma škofov se sklicujejo, kolikor njim prijajo, kar jim ne ugaja, preidejo molče.« Prof. dr. Gosar opozarja, da so taki pojavi v današnjih zbeganih časih tudi drugod med katoličani. Zaradi tega je n. pr. pariški nadškof izdal posebno pastirsko pismo» kjer take nestrpneže zavrača in jim prepoveduje, da bi nastopali kot sodniki drugih katoličanov. »Pri nas pa je stvar v toliko svojevrstna, da so naši nestrpneži s spretno taktiko zasedli domala vsa važnejša odborniška in druga vodilna mesta v katoliških organizacijah in ustanovah, od koder obvladajo domala vsa gmotna in or-ganizatorična sredstva ter ves katoliški tisk.« Cilj teh nestrpnežev je po mnenju dr. Gosarja ta, »da ne pride nihče, ki ni iz omenjenega kroga, nikjer v naših vrstah do besede in do veljave.« »Kam vodi to?« se vprašuje prof. Gosar. Boji se, da bo ta nestrpnost dovedla do popolnega razdora v katoliških vrstah in da bodo v njih zamrle« »vse stvarilne sife prave krščanske kulture in napredka«. Ostro obsoja politiko nasilja in oboževanje sile, ki sta po svojem bistvu poganski. Pravi, da je katoliška stvar v Sloveniji že do sedaj utrpela neprecenljivo škodo. »Vprav usodna pa bo ta izguba, če se bo sedanje duhovno nasilje v naših vrstah nadaljevalo ali celo stopnjevalo. To bi nujno vodilo v propadanje in končno v propad vsega našega slovenskega katoliškega gibanja.« Končno apelira pisec na yvse tiste, ki zavzemajo v našem krogu najvišje odločilne položaje« naj nastopijo in naredijo red, dokle; je če čas, Prihovskf proces bo v sredo Kakor nam poročajo iz Celja, je tamoš-nje okrožno sodišče razpisaio glavno razpravo proti obtožencem zaradi znanega spopada pri Prihovi za sredo 28. t m. ob 8. zjutraj. Od .21 obtožencev jih je 19 v preiskovalnem zaporu, 2 pa sta na svobod5. K procesu je vabljenih 13 prič, izpovedi ostalih prič pa bodo samo prečitane. Razprava bo trajala v sredo ves dan in morda še v četrtek. Sodnemu senatu bo predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vi-dovič. obtožbo pa zastopal državni tožilec dr. Rus. Za obrambo obtožencev je doslej prijavljenih okrog 20 zagcvonr'kov. Zagrebške parade »Hrvatski dnevnik« je posvetil cel uvodnik onim, ki baje trdijo, da obstoji politika dr. Mačka samo v paradah. Ostro zavrača očitek p&ra-diranja in zatrjuje, da je ravno dr. Maček osebno najmanj naklonjen paradam raznih vrst. On je tako priprost, da je težko najti enakega narodnega voditelja. Ne polaga važnosti na zunanjost in zunanje svečanosti Proslava njegovega rojstnega dne ni bila izvedena po njegovi iniciativi. Dalje pravi list: »Ako nas parade tudi ne bodo dovedle do svobodne Hrvatske, vendar taki javni nastopi ne bodo uspavali narodnega duha, marveč ga nasprotno vedno držali budnega. Kadarkoli se več ljudi sestane v množici in posamezniki občutijo, da niso sami, marveč da so kaplja v nepreglednem morju celega naroda, ima to svojo dobro stran-« Kampanja po anonimnih letakih »Glasinik«, službeno glasilo JRZ za savsko banovino, objavlja na uvodnem mtstu članek o anonimnih letakih in gonjah, ki se po njjih razširjajo. Med drugim pravi: »Povsod po državi, tudi v Zagrebu, se šepeta, govori zaupno na uho, se širi od ust do ust množica najbolj neverjetnih neumnosti in ogabnosti, pri čem?r se ne štedi nihče in ničesar, niti ne največje narodne in državne svetinje. Vse to se dela tudi z anonimnimi letaki, ki jih trosijo prav povsod. Cilj jim je le ta, da se zruši sedanja situacija in da pride kdo drugi na oblast.« Reuter mora menjati g svojega dopisnika Znani Reuterjev dopisni urad v Londonu je imel že več let za svojega beograjskega poročevalca g. Huberta Harrisona. Te dni mu je poteklo dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji. Kakor poročajo beograjski. listi, policijska uprava v Beogradu ni ugodila prošnji g. Harrisona. da se mu dovoljenje za bivanje podaljša. Reuterjev urad bo zaradi tega moral poslati v Beograd novega dopisnika. Zanimiva afera v Jajcu V bosanskem Jajcu delujje hrvatsko pevsko društvo Tomaševič. Prihodnji mesec hoče proslaviti svojo 35-letnico in ob tej priliki blagosloviti svojo zastavo. Zaradi proslave pa je prisilo v odboru do hudih sporov in so nekateri odborniki odstopili. Vrh tega je katoliški župni urad odklonil prošnjo društva za cerkveno blagoslovitev zastave. Svojo odklonitev je utemeljil s »posebnimi odnošaji predsednika napram verskim predpisom.« Kakšni so ti »posebni odnošaji«, iz časopisov ni razvidno. Pač pa poročajo listi, da je predsednik čurčibašic sklical izredni občni zbor društva in tam ponudil svoj odstop, ki pa je bil soglasno odklonjen. Sklenjeno je bilo, naj predsednik ostane na čelu društva in izvede proslavo, ako ne gre drugače, tudi brez blagoslova društvene zastave. Omladina JRZ za savsko banovino V sredo je bila v Zagrebu skupščina banovinske omladinske organizacije JRZ-Predsednik dr. Kristo GTbia je v svojem govoru orisal politične razmere v savski banovini in izrazil nodo, da bo vlada znala zaščititi vsakega člana JRZ, upravne oblasti pa da bodo napram vesm prebivalcem enako izvajale veljavne zakone. Za predsednika je bil zopet izvoljen dr. Grbin, ki je končno sporočil, da bo sredi oktobra v Beogradu državni kongres omla-dine JRZ. Pred sestankom kmetijske zbornice v Zagrebu Kakor smo že poročali, se v ponedeljek sestane tudi nova kmetijska zbornica za savsko banovino. Ze v par zaporednih številkah mačkovskih listov pozivata tajništvi HSS in SDS vse mačkovske člane kmetijske zbornice, naj pridejo v Zagreb že v nedeljo in naj se udeležijo sestanka in razgovora, ki bo ob 6. popoldne v prostorih Gospodarske sloge. „Jugoslovenski glas" Pred tedni smo prenesli neki citat iz zagrebškega omladinskega lista »Jugoslovenski glas«. Citat smo posneli po zagrebškem »Obzoru«, v katerem je med drugim stalo, da je urednik lista g Al i ja Konjhodžič predsednik omladinske organizacije JRZ za Zagreb. Sedaj smo prejeli od uredništva lista pojasnilo, da to ni točno. Konjhodžič ni in ni bil predsednik zagrebške omladinske or. ganizacije JRZ. »Jugoslovenski glas« ni orožje v rokah poedincev, skupin ali političnih strank, marveč se »z idealizmom bori in z ljubeznijo dela za kralja in domovino«. Zastopa jugoslovensko misel ter ne dobiva in ni dobival od nikogar niti pare subvencije. Radü prinašamo to pojasnilo, saj pač nimamo nikakega interesa, da bi o zagrebškem listu in njegovih izdajateljih imeli kako sodbo, ki bi jo oni smatrali za krivično. Okrožno sodišče v Murski Soboti Beograd, 24. julija. AA. Ministrski svet je na današnji seji odobril od ministrstva pravde predloženi zakonski načrt o ustanovitvi novih okrožnih in sre-skih sodišč. Po tem zakonskem načrtu se ustanovi tudi okrožno sodišče v Murski Soboti. ' Nemški emigranti v CSE 1 Praga. 24. julija, b. Notranje ministrstvo pripravlja načrt za postopno evakuacijo nemšk!h emigrantov iz Prage m vsega obmejnega ozemlja v skladu s sklepi, ki jih Ž'e pred tednom sprejel češkoslovaški vr-iovni narodno obrambni odbor. Za njih novo naselitev jim bo ministrstvo odkaza-lo osem okrožij v notranjosti države. Po statistiki živi v Pragi okoli 900 nemških emigrantov, v ostalih pokrajinah države pa 700. Emigranti so se zglasUi pri notranjem ministru in ga opozorili, da bi v od-kazanih okrožjih težko našli primerno zaposlitev. 20 vagonov zgorelo Bordeaux, 24. julija. Včeraj je 2 km od postaje Beiles zgorelo 20 železniških voz. Gasiloi so lahko samo omejili požar- Gmotna škoda je velika. tablete ugodno učinkujejo zoper: hripo, bolezni vsled prehlad* reumatizem, protin, živčne bolezni, utor (Hexenschuss), Reg. 2082. «. n. 83. išias in glavoboL Kemijsko farmacevtsko podietje Dr. Miodraf» V. Ste« vanoviča & Viktor* F. Pyka. Beograd- Plavalna tekma z Viktorijo Snoči je Ilirija zadnjič doma nastoptfa v tekmah za Jadranski pokal in začasno prišla v vodstvo Sedmo srečanje v plavalnem turnirju za Jadranski pokal je bilo ob 20.30 v kopališču Ilirije in sicer med sušaško Viktorijo in domačo Ilirijo, ki je z današnjo tekmo absolvirala svoje nastope doma ter mora ostanek letošnjega penzuma opraviti 31. t. m. v Splitu in 2. avgusta na Sušaku. Zanimanje za te tekme raste od prireditve do prireditve in je bilo danes v kopališču še več ljudi kot pri obeh prejšnjih prireditvah te vrste. Razpoloženje sodniškega zbora, tekmovalcev in kmalu nato tudi občinstva je bilo že od vsega začetka precej napeto, ker so Viktorijaši še po prvi točki uveljavili kopico raznih formalnih zahtev in z vsako kretjo kazali, da si za majhno ceno in kar tako mimogrede ne dajo vzeti prav nobene točke. Sicer pa je res, da je Viktorija v tem turnirju najnevarnejši nasprotnik Ilirije in da bosta današnja tekma in revanž na Sušaku najbrže odločili, kdo bo zmagovalec. Tekma se je začela ob 20.43. napovedana pa je bila točno ob 20.30. Tekmo je vodil kot vrhovni sodnik g. Pevalek, ki je imel spričo vročekrvnih zastopnikov Viktorije in naglega tolmačenja zapleten'h tekmovalnih predpisov preoej težak posel, starter pa je bil g. Marjan Stegnar, ki se je že pri prvi točki zelo zameril gostom. Po nekoliko reorganiziranem pozdravu, v katerem so samo stasiti Sušačani v svojih krasnih rdečih dresih za trening naprav:li dober vtis, se je začel nazvijati spored. Tehnični re zu'ta ti so bili: 100 m prosto moški: 1. Fritsch (1) 1:04.4, I 2. Stocker (V) 1:04.9, 3. Ziherl (I) 4. Bezjak 1:07. Po precej slabem startu sta takoj ušla v dvoboj za sebe Fritsch in Stocker. ki ga je Ilirijan v krasnem spur tu odločil zase. Ziherl je zasedel brez težav svoje tradicionalno mesto. Točke: Ilirija 7, Viktorija 4. 100 m hrbtno ženske: 1. Smolnik (V) 1:25.9 (nov jugosilovenski rekord). 2. Lam-pret (I) 1:37.6, 3. Biondič (V) 1:38.8, 4. Fine (I) 1:42. Smolikova je takoj prišla v vodstvo in že do obrata pokazala, da za ostale v tej disciplini ne bo nič dobrega. Glavno borbo sta izvojevali Lampretova in Bi-ondičeva za naslednji dve mesti v korist domačinke. Izven konkurence je plavala tudi Čehinja Zverinova, ki pa je pristala slabo med drugo in tretjo. SmoKkova je zruš:la dosedanji državni rekord za 5.3 sekunde. Točke: Ilirija 11. Viktorija ti. 400 m prosto, moški: 1) Mini (V) 5:28.8. 2.) Mihalek (I) 5:29.2, 3.) Štrucelj (V) 5:32.2- 4.) Pestevšek (I) 5:32.4. Do 100 m gredo vsi skupaj in Pestevšek obrne celo prvi s časom 1:15. Enaka situacija je tudi še prj 200 m., kier je spet Pestevšek prvi na obratu z 2:35. Mini in Mihalek sledita v ogorčeni borbj na kratko razdbaljo. V zadnjih dveh prosah gre potem za v«e-Tik pred ciljem fe požene Mini z zadnjimi silami in iztrga Mihaleku za dobrega pol metra zmago. Pestevšek ostane zaradi pr® hudega zagona na zadnjem mestu. Točke: V/ktoriia IS, Ilirija 15. Ob zaključku lista je stanje točk 50:48 v korist Ilirije. Zmaga Celovčanov v prvi tekmi Ljubljana je povabila prvo koroško mv štvo na dvodnevno gostovanje, pred wem pač za to, da točno pregleda 6voje vrete. Za sobotno tekmo je klub postavil drugo garnituro, v kateri je bilo nekaj poedincev, ki bodo že v bližnji bodočnosti g pridom uporabni, pretežni del pa je zaenkrat šc toliko šibek, da ne pride za težje kombinacije v poštev. KAC : Ljubljana 3:2 (2:1) K. A. C: Rtfinpreeht _ Nusser, Stertin — Korošec, Hlinecky, Kandoli — Steiner, Hame, Prommer, Krèiner, Ugo v šok. Ljubljana: Pogačnik —- Jerman. Ceglar — Puterle, Boncelj, Žitnik II — Jicha, Cankar, Gerjol, Tičar, Erber. v Tekma se je pričela ob pekočem soncu. Zato tudi ni bilo praviega razpoloženja med igralca. Ljubljanska, garnitura je imela poleg tega na sebi vse znake drugovretnoßti, čeprav je bilo v moštvu par »ligašev« ali veaj kandidatov, da sedejo na mesta v prvem moštvu. Gostje so pa šli skoro dobesedno z avtobusa na igrišče. Odtod skoro ni moglo biti dtugače, kot da je bila igra bolj mlačna. Precejšen del igre so bili gostje, v ostalem fizično mnogo močnejši od domačih, v terer.6ki premoči, ki je bila zlasti v prvem polčasu zelo opazna. Kljub temu je bila Ljubljana glede lepih prilik pred golom da-leko pred gosti in je ekoro neverjetno, da eo Olovčani odnesli zmago. Kajti gostje so bili kljub siceršnjem pritisku pred golom izredno mehki in eo ei izdelali komaj kako šanso. Ce jim ne bi bil Ceglar priskočil z dvema avtogoloma izdatno na pomoč, gotovo ne bj bili zabeležili niti skromne in tesne zmage. V napadu jim je zelo lepo dolala desna stran, v kateri je bila desna spojka najboljM napadalec. Srednja vrsta je ohranila povezanost poedinih delov moštva in e tem prispevala k že omenjeni premoči. Obramba je bila razyen velikega desnega branilca, dokaj solidna m preprečila marsikatero nakano ljubljanske napadalne petorice. Mlada Ljubljana je bila zelo heterogena. V napadu je bil edpa gonilna moč Tičar, ki se je pa pod kraj igre že izčrpal. Erber ie izvedel par uspešnih pobegov, grešil pa je mnogo z napačnim postavljanjem. Oi sreae na desno pa ni bilo mnogo vredno. Zelo slaba je bila srednja vrsta, < v kateri Boncelj gotovo ni mož za srednjega krilca. Puterle je bil med slabimi že najboljši, dočim sta desnega krilca igrala vsak po en polčas Žitnik in Ceglar enako neuspešr no. Na branilcu je bil Žitnik uporabnejši. Jerman je po začetnih težavah z žogo splaval z zanesljivo oporo, Pogačnik pa je kljub nekaterim dobrim rečem napravil slab vtis zaradi drugega gola, ki ga ima samo on na ve6ti. V vodstvo so prišli gostje po Ceglarju; v 7. min. bije levo krilo in Ceglar pobere elegantno v lastno mrežo. Že v naslednji minuti doseže Cankar po uspešni akciji izravnan je. Nato poda dve minuti pozneje Pogačnik, mesto da bi sunil ven. srednjemu napadalcu na noge,, ta prosto stoječi desni spojki in že je 2:1 za KAC. Proti koncu polčasa se šele igra odpre, a ostane brez sprememb. V drugi polovici je že takoj v 7.ačetku zopet Ceglar uspešen za go6te. V 2. min. potisne center z levega krila mimo presenečenega Pogačnika. Bone^j se sčasoma povsem zruši, tako da gostje po sredi delajo, kar ee jim zljubi. V 23. min. se prebije Tičar do petke, kjer ga branilca vzameta v »Škarje« in enajstko spremeni Erber sigurno v končni rezultat 8:2. . Sodil ie dobro g. Vrhovnik mesto obol»-kea g. Oftržaja,- Amerika : Anglija 1 :1 London, 24. julija, g. V Wimbledonu je danes začel finale za Davisov pofkal med branilcem Anglijo in zmagovalcem med pašnega sreüanja Ameriko. Danes sta se od. igrali dve single igri. V prv^m singlu je Anglež Austin v treh setih odpravil Američana Parkeria s 6:2, 6:2, 7:5. v drugi igri pa je nepremagljivi Američan Budge premagal Angleža Hareja s 15:13, 6:1, 6:2. Stanje po prvem dnevu je toTej 1:1. V ponedeljek ee bo vršila igra dvojic Tuckev-Milde proti Budg»e - Mako. Turnir v Nauheimu Stuttgart, 24. julija, i. Četrto kolo 3«/-hovskega turnirja, ki Se Igra s^daj v Stuttgartu nam es tu v Nauheimu, je prineslo presenečenje z zmago Bogoljuba proti Aljehinu- Partija Sämisch; Euwe je bila prekinjena. Stanje po 4. koiU: Euwe 2 in pol (IV, Aljehim 2, Bogoljubov 1 in pol, Sämisch 1 (1). Nove aretacije vodilnih boljševikov London, 24. julija. AA. Po vesteh >Dailjr Heraldar iz Moskve so v Rusiji aretirali devet odličnih osebnosti. Med njimi je tudi podpredsednik sveta ljudskih komisarjev na Daljnem vzhodu Rudžutak in več uglednih inženierjev in profesorjev, ki so izdelali načrte za prekop med Moskvo in Volgo in prekop med Volgo in Donom. Očitajo jim, da so v štirih letih porabili 15 milijonov rubljev. , Nesreča na Grintovcu Kamnik, 24. julija. Nocoj" okrog 18. je prispela iz Kamniške Bistrice semkaj vest, da se je na Grintovcu pripetila hujša nesreča. Osem beograjski ferijalcev, ki že 14 dni taborijo v Kamniški Bistrici, je pred dvema dnevoma krenilo v planine čez Kokrško sedlo-Popoldne je edem, izmed teh izletnikov pri-hitel v Kamniško Bistrico in sporočil, da se je eden izmed ferijalcev na Grintovcu ponesrečil. Padel je v globoko razpoko ledenika in mu ne morejo priskočiti na pomoč. Tudi ne vedo, ali je še živ ali že mrtev. Iz Kamniške Bistrice so takoj obvestili Slovensko planinsko društvo v Kamniku, ki je nemudoma poslalo reševalno ekspedicijo, ki je nocoj krenila na Grin-tovec in bo še v teku noči prišla do ponesrečenca ter ga skušala rešiti in spraviti v dolino- Podrobnosti zaradi pozne ure ni bilo mogoče dognati. Smrtna kosa Sinoči je nenadoma preminul v Ejub-ljani g. Ivan Kosovinc, tajnik poštne direkcije v pok. Pogreb bo v ponedeljek ob 17. iz hiše žalosti Ciril-Metodova št. 19. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro vreme z nekoliko povečano oblačnostjo v zapadnih krajih. Zagrebška: Na jugu Evrope in v naši državi bo vedro, stalno vreme. Morda bo v prihodnjih dneh temperatura padla, če bo hladni polarni zrak prodrl do našega področja. Dunajska: Na zapadu Avstrije vdor mrzlega zraka z dežjem, na jugu in vzhodu morda še vroče, krajevne nevihte, vdor mrzlega zrgJka Šele k &A EOaedSljelfc Nedelja. 25. VII. 1937. S Ni. Su. patriarh llarnaua Sredi noči od petka na soboto je v Beogradu izdihnil Nj. Sv. patriarh Varnava. Podlegel je po dvadnevni agoniji. O njegovi smrti je »Jutro« poročalo v delu svoje naklade. čustvovanju, Se prav posebno pa vezan na spomine svojega bivanja v Rusiji, je bdi patriarh Varnava najiskranejši prijatelj in tolažnik bednih ruskih izgnancev. V zahvalo za vso njegovo blagohotnost v dejanju tn besedi je Vladimir Majevski opisal življenje patriarha Varnave. Knjigi Majevskega, ki sta zdaj prevedeni v srbohrvaščino, sta tehtna zgodovina srbske pravoslavne cerkve v zadnjih desetletjih, Prevodilec prof. živanovič pravi o tean: življenje in delo njegove Svetosti patriarha gospoda Varnave je najnovejša zgodovina naše srbske cerkve. Od konca svetovn evojne do njegove izvolitve za patriarha je srbska cerkev živela skromno. brez velikih ambicij, brez napoaa moči, brez velike iniciative. Edini velik dogodek v tem obdobju je Ml uedinjenje srbske cerkve in proglasitev patriarhije. Odkar pa je Varnava zasedel prestol srbskih patriarhov, se je razgibalo življenje v srbski cerkvi, naglo se je jela urejati in jačiti in zdaj se čuti, da je prevzela v svoje roke prapor pravoslavja na vsem svetu, stopivši tako na mesto srečne matere in sestre Rusije. Patriarha Vamavo smo tudi Slovenci imeli v svoji sredi V lepem spominu so nam junijski dnevi leta 1932., ko se je z velikim spremstvom pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov pripeljal v Celje, Patriarhu Vaxnavi je bila žal odmerjena 3e kratka doba cerkvene vladavine. Ko je blagopokojni patriarh Dimitrije dne 7. aprila 1930 v stari patriaršiji v Beogradu po /kratkem bolehanju zatisnil oči v visoki starosti 84 "let, je ob vprašanju, kdo bo njegov naslednik, bila vsa javnost prepričana, da bo visoka dolžnost poglavarja srbske pravoslavne cerkve pripadla skopskemu mitropolitu Varnavi. To pričakovanje je potrdil Nj. Vel. kralj Aleksander I. Izmed predlaganih treh kandidatov je jijega imenoval za patrijarha in novi poglavar srbske pravoslavne cerkve je bil svečano ustoličen dne 13. aprila 1930. v saborni cerkvi. Bilo je to ravno na pravoslavno in katoliško cvetno nedeljo. Ta dan se je torej začelo kratko, toda plodovito vladanje patriarha Varnave. Patriarh Varnava se je rodil 29. avgusta 1880. v Plevlju, v nekdanjem Sandžaku. Osnovno šolo je obiskoval v Plevlju, srednjo šolo in bogoslovje pa v Prizrenu. Kot mnogo obetajoč svečenik je leta 1900. odšel na duhovno akademijo v Petrograd. "Usojeno mu je bilo, da bo tudi v nadaljni svečenički službi spoznal precej sveta. Od leta 1905. do 1910. je bil svečenik grškega poslaništva v Carigradu. Vedno zvest svojemu rodu ie bil nekaj časa tudi upravitelj tamošnie srbske šole. Kot govornik in svečenik se je izkazal v tako odlični meri, da ga je že 18. marca 1910 izvolil sv. sinod carierrajske patriarhije za episkopa vele-škodebarske enarhije. Posvečen je bil 10. aprila, 1910. Po osvoboditvi Južne Srbije je od leta 1913. upravljal še bdtoljsko in ohridsko epharhijo ter del strumiške ep-arhije. Svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. Ob umiku srbske vojske jeseni 1915. -ie tudi on moral zapustiti rodno zem-lio. Skupno z ostalimi narodnimi zastopniki se je podal v pregnanstvo. Kjerkoli je rrogel, je bodril in tolažil. Leta 1917. ie bil poslan v Rusiio kot delegat srbske cerkve in srbske države na velikem saboru ruske pravoslavne cerkve. Ko se ie vrnil v srvobodno Jugoslavijo, je od leta 1919. do 1920. ponovno um-avlial vse eparhije Južne Srbije. Dne 17. novembra 1920. je bil Izvoli en za skopskesra metropolita. Na tem odličnem mestu si je -pridobil zaradi vzorne discipline, ki io ie uvedel na svojem območju, in zaradi krenke nacionalne zavesti iskreno spoštovanje ne samo podrejenih vernikov, temveč vseh pripadnikov srbske pravoslavne cerkve, zlasti pa tudi visoko naklanienost Nj. Vel. kralja Aleksandra. ki ie v niem snoznsl nai^ostojnej-šega narednik«» častitljivega starega patriarha Dimitrija. življenje blagopokojnega patriarha Varnave, čigar pravo ime je bilo Petar Rosič, je obširno opisano v dveh knjigah. Ni jih napisal Srb, marveč sta obe knjigi izpod ruskega peresa. Po svojem slovanskem kjer je posvetil pravoslavno cerkev, nakar se je pripeljal tudi v Ljubljano, da je blagoslovil temeljni kamen pravoslavne cerkve v Trubarjevem parku. Patriarha je takrat sprejela narodna Ljubljana s številnimi predstavniki oblastev, vojaštva in korporacdj. Ob svojem bivanju v Sloveniji je takrat posetil patriarh tudi Rogaško Slatino. Ob slovesu je rad priznal, da odnaša iz Slovenije najlepše vtise. Vest o smrti najvišjega predstavnika bratske srbske pravoslavne cerkve je zatorej tuidi v slovenski javnosti napravila najgloblji vtis, zlasti še spričo dejstva, da je patriarhova osebnost v dneh njegove težke bolezni stala v ospredju vsega javnega zanimanja. Snočj ob 0.30 je naše uredništvo prejelo od svojega beograjskega poročevalca kratko telefonsko obvestilo, da je patriarh Varnava opolnoči izdihnil, pa je pohitelo, da vsaj v del naklade spravi žalostno novico. Davi je z božjega hrama sv. Cirila in Metoda zaplapolala žalna zastava, na cerkvenih vratih pa je dala uprava cerkvene občine pribiti črno obrobljeni list s kratkim poročilom svojim vernikom : »Umrl je patriarh, duhovni oče naš«. Hkratu je naročila mestnemu pogrebnemu zavodu, da za vse dni do patriarhove-ga pogreba odene v žalno črnino vso no-trajščino hiše božje Jutri bo sveta litur-gija v pravoslavni cerkvi ob 10., nato pa bo ob 11.15 paraš tos za velikim pokojnikom- Močna eksplozija v trgovini sredi Kranja Tri osebe so nevarno poškodovane Kranj, 23. julija. V petek zvečer ob 20.15 se je nenadno po vsem Kranju začul močan pok, kateremu so zaporedoma sledili ostali. Takoj se je zvedelo po vsem mestu, da je eksplodiralo strelivo v Omerzovi trgovini. V trgovini so bile v času eksplozije 4 osebe in sicer: lastnica trgovine ga. Omerzova. 3-let-ni Šumijev fantek i njegova 5-letna sestrica ter neki Blejčan, ki je kupoval rakete. Kako je prav za prav prišlo do nesreče, še ni natančno ugotovljeno, ker izmed omenjenih nobeden zaradi razburjenja in strahu — ni mogel povedati, kako je strelivo prišlo v dotik z ognjem. Najbrže je Blejčan, ki je prišel kupovat rakete, poizkusil prižgati vžigalno vrvico, da bi se prepričal o njeni kakovosti in če morda ni vlažna. Pri tem se mu je raketa vnela. Mož pač ni računal, s kakšno hitrostjo bo vž;-galna vrv zgorela. Ker je bilo na mizi polno raket so se pri eksploziji prve namah vnele še ostale — in nesreča je bila tu. Takoj se je vnela še ostala municija in sicer smodnik, lovski naboji in ostri naboji. Pokalo je kakor v bitki. V času eksplozije je bilo na Vidovdanski cesti, kjer je Omerzova trgovina (poleg gimnazije), več ljudi, ki so takoj, ko so začul? pokanje, pritekli na kraj dogodka. Eksplozija je zbila vse šipe iz izložb. Prvi je pritekel iz trgovine omenjeni Blejčan, držeč se za trebuh. V tem, ko se je pojavil na pragu, je že sledila druga eksplozija, kr je bila tako močna da sta plamen in dim bušnila na sredo ceste. Blej-čana, ki se je v tem hipu nahajal že izven trgovine, je izpuh vrgel na sredo ceste, kjer je nesrečnik negiben obležal. Medtem je pritekla k trgovini Šumijeva gospa, ki ima v isti hiši mesarijo. Pogumna gospa je v strahu za svoje otroke takoj planila v trgovino, ne meneč se za nevarnost in je iz dima in ognja prinesla v naročju svojo 5-letno hčerko, dočim je malega 34etnega Janezka potegnil g. Hvala, ki se je tedaj ravno nahajal na cesti in je tudi priskočil na pomoč. I sto tak o je priskočil na pomoč g. Jeglič, ki je potegnil iz trgovine gospo Omerzovo. Nato pa je hitro s pomočjo akademika Žgurja potegnil preko vrat rolo, ker je bila nevarnost za pasante zaradi pokanja ostrih in lovskih nabojev. Č'tn sta g. Jeglič in g. Žgur zaprla rolo je že sledila nova detonacija, ki je vrgla rolo iz tečajev. Potem je bilo mirno. O dogodku je bila obveščena gasilna četa, ki je takoj dospela na kraj nesreče in je v največji nevarnosti za življenje začela gasiti ogenj, ki je nastal po eksplozij5. To se jim je kmalu posrečilo in gre samo njim zahvala, da se niso vžgale še ostale eksplozivne snovi na omari. Jadrno so vse ponesrečence odnesli k zdravniku dr. Bežeku, ki ima ordinacijo takoj poleg Omerzove hiše. Najhujše je poškodovana 5letna Šumijeva hčerka, ki je dobila grozne opekline na glavi in so sirotici zgoreli vsi lasje. Dr. Bežek je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Tudi Blejčan (katerega ime še ni znano), je dobil hude opekline, toda je odklonil prevoz v bolnišn;co, nakar ga je taksi odpeljal na Bled. Gospa Omerzova pa je dobila najhujše poškodbe na rokah in ima na členkih vse meso prežgano. Edino 3-letni Šumijev Janezek ni bil skoro nič opečen. G. Hvala ga je potegnil iz trgovine vsega preplašenega in črnega od d;ma, drugače pa je fantek po izrednem naključju ostal nepoškodovan. V trgovini, kjer se nahaja tudi trafika, je vse razbito in črno od smodnika. Lastnica trpi veliko škodo, ki niti ni vsa krita z zavarovalnino. Sreča v nesreči je, da se ni vnelo vse razstrelivo. V tem primeru bi se gotovo porušile stene in strop. Ostalo strelivo se je namreč nahajalo na omari ločeno od ostalega. Prišlo pa bi tudi do eksplozije tega, da niso gasilci takoj udu-šili ognja. Borisu Tomažiču v grob Že leto dni je poteklo, odkar je Boris Tomažič za vedno zatisnil svoje lepe, bistre oči. Ganjeni se spominjamo, kako je bilo tistega usodnega dne. Zgodaj zjutraj je bilo. Solnce je ravno pokukalo izza gor- velika nevarnost! Na notranji strani zob se tvori nevarni zobni kamen, kateri lahko tudi najbolj zdrave zobe razmaja, tako da končno izpadejo. Ni vsaka zobna pasta dobra, da Vas obvaruje te nevarnosti. Skrbite torej malo več za svoje zobe — uporabljajte Sargov Kalodont! V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont sulforicin-oleat dra Bräunlicha, ki odpravlja polagoma zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvor-jenje. SARGOV KALO D 0 PROTI ZOBNEMU KAMNU skih vrhov. Obetal se je vroč poletni dan. Pa je nekdo prinesel tja doli k nam v Ko-lezijo prežalostno novico, da Borisa ni več med živimi. Ponesrečil se je z ervtom. Nismo mogli verjeti. Šele ko so dnevniki potrdili grozno resnico, se je v nas razbolela bolečina. Neizrečeno žalostni smo se poslavljali ob njegovem mrtvaškem odru. Ležal je mirno, kakor bi spal. Niti gubice ni zarisalo trpljenje, ki ga je prestal v zadnjih urah svojega mladega življenja. Njegov nežni obraz se nam je neizbrisno vtisnil v spomin, njegova slika je spravljena v naših srcih. Povsod ga pogrešamo. Pri Sokolu je bil izvrsten telovadec, vsakomur živ zgled. Prijatelji se trudimo, da vsaj deloma nadomestimo njegove uspehe. Širili bomo njegovo idejo, da pridobimo čimveč članov njegovemu ljubljenemu Ljubljanskemu Sokolu. Boris, vsi ti želimo v dragi domači zemlji mir in pokoj. Ne moremo te pozabiti! Smrt otroka v plamenih Spet pogosti požari na Ptujskem polju Ptuj. 24. julija. Na gospodarskem poslopju posestnika Štefana Beraniča v Starošincih je ponoči izbruhnil požar. Razen poslopja je zgorel tudi motor, trije vozovi in razno gospodarsko orodje, 10.000 kg sena in precej slame. Na podstrešju sta spala posestnikova sinova 12-letni Adolf in 16-letni Avgust. Avguštin se je prebudil iz trdega sna v poslednjem trenutku, planil je skozi ogenj in se rešil z majhnimi opeklinami. Njegov bratec Adolf pa je žal še trdneje spal. Starši in sosedje so se trudili, da bi ga rešili. Toda zaman. Ze so mogočni plameni objeli njegovo ležišče in ubogi Adolf je zgorel. Šele naslednji dan, ko je bilo že vse pogašeno, so ostanke trupla ubogega Adol- fa prepeljali na pokopališče v Ci rk ovcah in jih pokopali. Pri gašenju so vaščan; sami imeli mnogo napornega dela. da so obvarovali ostale domačije. Škoda znaša 40.000 din. Drugi požar je nastal na poslopju posestnika M. Drevenška v Zgr. Pleterjah. Tudi tu je zgorelo gospodarsko poslopje in del hiše. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Šikol. Škoda znaša 30.000 dm." Vzrok obeh opisanih požarov ni znan. Tretji požar pa je nastal ob nevihti. Strela je treščila v hišo posestnika Kavčeviča v Apačah. Plameni so se razširili na vse poslopje. Škoda znaša 40 000 d;n. Služki-! nja Marija Pišek je dobila pri gašenju precejšnje opekline. BREZ VODOVODA! VESELJE EV VEDROST ZDRAVJE IN SVE20ST so prednosti higienske kopeli. "V MESTIH IN VASEH, KJER NI VODOVODA služi izvrstno »FEROLIM«, patenthXT avtomatska peč za kopalnice, ki daje hitro (v 25 minutah) in poceni (za 50 para) toplo kopel. Proizvodi »FEROLIM«, Vinkovci. Minimalna nabavna cena, nikakih instalacijskih stroškov. Prospekte pošilja na željo brezplačno »FEROLIM«, Vmkovci. Frence Feržou : Cesarska kapa Tradicije — mislim — so posledica narodove vzgoje. Z vzgojo so prišle in vzgoja jih bo zopet odslovila. Toda je s to stvarjo, kakor z boleznijo: okužiš se zlahka, ozdraviš težko. Slovenci smo tradicijonalni častilci Številke tri. Le ozrimo se za dokazi: Začnimo s tremi sladkimi imeni: Jezus, Marija in Jožef. Če gremo malo skozi narodne pesmi, bomo še bogatejše nagrajeni: Cez tri gore, èez tri sode, čez tri zelene travnike; ali pa Tri race, tri pure, tri bele gosi — in Trije kovači postopači — ter celo j ako nemoralno Tri ljub'ce imam. Naj je prišel tujec k nam iz katerekoli dežele, še nikoli ni bilo slišati godrnjanja, da imamo premalo cerkva. Pa smo še poleg tega sezidali na istem mestu po tri skupaj, kakor Tri fare pri Metliki ali pa tri cerkvice drugo vrh druge, kakor v Kamniku. Hribov in gora imamo na pretege, pa smo le dali še najvišji tri glave. Da mlajši rod ne misli v tradiciji okrog številke tri popuščati, dokazujejo trije mostovi vštric v Zidanem mostu in trije z Marijinega trga v Stritarjevo ulico. Ni pa pravila brez izjeme. Pri usta-navljamju strank in kar še spada v področje politike se krha številka tri. Tu nam daleč, daleč ne zadošča. In se bližamo prepričanju, da je potrebna za vsake tri ljudi po ena stranka. Ko se je izmotavala v življenje ta-le povest, je bil naš narod vzgoje van v takem duhu, da se je moral bati treh stva- ri: črnega mačka, duhovniškega ovratnika in cesarske kape. Črnega mačka zato, ker ima devet hudičev v repu, duhovniškega ovratnika zato, ker odpira in zapira nebeški raj, cesarske kape pa zato, da boš imel mir na zemlji. Narod si je to dobro zapomnil. Skozi stoletja je zadovoljno živel ob teh treh zapovedih, nič premišljal in dobro mu je bilo na tem in onem svetu. Številka tri pa je tudi v prijateljstvu igrala veliko ulogo tako, da so verovali, da prijateljstvo v treh obstoji do smrti. Prav zaradi te tradicije so bili pri nas v tistih časih trije Francetje tako veliki prijatelji. Trije Francetje, trije prijatelji, trije krokarji. Ime France ni na do- brem glasu. To ni, kakor pehtramovi štruklji ali proizvodi literarne velesile duha v »Slovenčevih« domačih odmevih. Narodni pregovor ga namreč grdo obrekuje rekoč: Sto fuksov in sto Francetov, pa ni ne dobrega konja ne dobrega moža med njimi! Toda so pregovori narodna tradicija, zato jih spoštujmo; razžaljenci pa naj potrpe! Med našimi Franceti je bilo le malo razlike. Dacar Frenck je bil od tam nekje, kjer je baje »mačka svit'ga duha snidia«. Eksekutor Francelj je bil od Zahaca. Stražmešter Franta pa iz dežele Libuše. Temu primerno je tekla govorica. Najtesnejša vez prijateljstva so skupne ali enake navade. Kadar so sedli v krčmi za mizo, kakor da jih je krč; konca ni bilo. Vsi trije pa so se tudi enako bali svojih žena, zato so le redko sedali za gostilniško mizo v bližini domov. Takrat je v Rutah točila sladko vince krčmarica Urška. Vse krčmarice Urške so enake. Lepe pol, pol mlade, vedno nasmejane in židane volje. Zato so gostje Urško jako obrajtali. Vino dobro, sli-vovka »domača«, klobase, cvrtje in druge dobrote vedno pri rokah. Ob sobotah in nedeljah harmonika, za pomoč sorod-nica, dekla in rutarska dekleta; župnik in tržani dve uri daleč, pot strma in sem gori niso segale ne pridige ne drugi opomini. In so vselej Francetje odhajali v »službo« na južno stran tako, da so v soboto opoldne končali, potem pa so se našli malo na prigrizek gori y Rutah pri krčmarici Urški. Mali prigrizek pa ie trajal do večera, večer se je podaljšal, ponoči se itak daleč ne more na pot, v nedeljo dopoldne tudi ne, kajti je nerodno srečavati ljudi, ko gredo od maše, popoldne postaja spet živahno. Kmetje prihajajo v gostilno, tudi dobri možje so med njimi. Radi sedejo za mizo k trški gospodi, radi plačajo za liter vina in se tako ob pomenku, harmoniki, prigrizku, vinu in petju hitro stori ve-čer. Do ponedeljka zjutraj pa so le morali domov: tako ali tako. Stražmešter Franta se ga je prvi nabral. Kadar mu je sablj:.?a bridka zlezla z boka naprej po trebuščku in obvisela med nogami, i e Urška zaklenila puško v skrinjo, da se ne bi zgodila kakšna nesreča. Če je kdaj odšel drugo noč Franta po francosko — in to je po neki lokalni tradiciji svoie domačije delal vselej takrat, — kadar je odmeril, da domačini ali drugi bahači ne bodo poravnali vsega računa, — je prišel drugo jutro nov mlajši žandar po puško in kapo in stvar je bila v redu. Francelj z Zahàca in Franta sta bila tenorista in sta v višini močno konkurirala Časih sta prišla tako visoko, da sta gledala kar navzkriž in so potne kaplje lezle po čelu, Frenk od svitga duha pa je samo renčal in po vrhu trdil, da poje bas. Peli pa so že tako lepo, da so bili Rutarji vsi objokani. Zlasti drugo noč. Urška tudi ni mogla prehvaliti lepega petja in je pridno nosila vino na mizo in zapisovala. Ce se jim j« zdelo, da ne doni dovolj »JUTRO« ät, l7f -NVdelja. 25. VII. 1937.= Gospodarstvo Trgovinska bilanca v prvi polovici leta aktivna za 400 milijonov Kakor smo bili že pretekli mesec poročali, je naš izvoz v mesecu aprilu letos dosegel rekord, kakršnega nismo zaznamovali že od leta 1930. Prav tako je bil izvoz v maju zelo velik. Kakor nam kažejo pravkar dospeli podatki, je bil znaten izvoz tudi v juniju, vendar je zaostajal za majem. Skupno smo izvozili v juniju za 416.1 milijona din ali za 41.63% več kakor v lanskem juniju, ko je zaradi posledic italijanskih sankcij dosegel izvoz le 293.8 milijona, to je za 122.3 milijona Din manj kakor v letošnjem juniju. Po teži je znašal v letošnjem juniju naš izvoz 374.354 ton, to je za 127.698 ton ali za 51.77% več kakor v lanskem juniju. Hkratu z izvozom se je v juniju povečal tudi naš uvoz. Dosegel je vrednost 433.3 milijona Din, to je za 139.1 milijona Din ali za 47.27% več kakor v istem mesecu lanskega leta. Ker je uvoz narasel v večji meri, kakor izvoz se je naša trgovinska bilanca v juniju poslabšala in je znašal v tem mesecu primanjkljaj 17.2 milijona Din, med tem ko je bil v maju presežek 82.9 milijona Din. Gibanje naše zunanje trgovine je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta naslednje (v milijonih Din) : izvoz uvoz saldo januar 402.2 321.1 + 81.1 februar 419.2 334.0 + 85.2 rnarc 511.8 451.0 -f 60.8 April 570.2 462.6 +107.6 ♦naj 501.4 418.5 + 82.9 Junij 416.1 433.3 — 17.2 jan.—jun. 1934 1589.6 jan.—jun. 1933 1434.2 jan.—jun. 1932 1372.1 1750.5 —160.9 1295.4 +138.8 1390.3 — 18.2 jan.—jun. 1937 2820.9 jan.—jun. 1936 1631.5 Jan.—jun. 1935 1775.0 2420.5 +400.2 2000.7 —369.2 1746.4 + 28.6 Naš izvoz se po malem dviga že od leta 1933., le lani Je izjemno zastal zaradi sankcij. Letos je spet izredno narasel, saj se je v prvi polovici leta dvignil nasproti enakemu času lanskega leta za 1189.4 milijona Din ali za 72.90%. Tudi po količini je letos naš izvoz mnogo večji; znaSal je v prvih šestih mesecih 2,116.205 ton, to je za 1,003.027 ton ali za 90.19% več kakor lani. Naš izvoz se kolikor toliko že bliža normali v zadnjih letih pred krizo. Kljub primanjkljaju V juniju se je naša trgovinska bilanca v prvih šestih mesecih letošnjega leta znatno izboljšala, saj je dosegla aktivni presežek 400.4 milijona Din, med tem ko smo bili lani pasivni za 369.2 milijona Din. če uvažujemo, da je trgovinska bilanca naše države v prvi polovici leta po navadi bolj aH manj pasivna, ker se izvozna sezona začne šele v drugi polovici leta, lahko računamo, da bomo do konca leta dosegli velik izvozni presežek. Sodijo, da bo ta presežek znašal okoli milijarde dinarjev. Izmed posameznih predmetov smo v juniju izvozili največ gradbenega lesa, katerega vrednost je dosegla 79.6 milijona Din. Sledi izvoz tiirščice, katere vrednost je znašala 54.4 milijona Din. Nadaljni važnejši izvozni predmeti v juniju so bili (v milijonih Din) : izkopanine in rude 45.2, pšenca 30.1, sirovi baker 29.1, svinje 21.5, predivo 14.2, goved 13.0, jagnječje kože 10 2, jajca 8.3, drobnica 5.8, lesni izdelki 5.4, konji 4.9, cement 4.6, hrastovi železniški pragovi 4.6, sveže meso 4.1 in ostali predmeti. Svetovna trgovina se spet veča po količini in vrednosti Pred kratkim je ekonomski odsek Druživa narodov obiavil podatke o svetovni trgovini za leto 1936- Iz njih povzemamo- da se ie zlata vrednost svetovne trgovine povečala v preteklem letu za 8%. Povpreč ne cene blagu so se dvignile prvič po letu 1925' in sicer za 2 do 3%. Po količini znaša povečanje okoli o% in je bila lani svetovna trgovina s tujino po količini samo za 14 do 15% pod ono v letu 1929. Po zlati vrednosti pa je znašala svetovna trgovina v preteklem letu samo 37.3% svetovne trgovine iz 1. 1929., vendar se je v prvem četrtletju letos povečala za 18% nasproti enakemu času preteklega leta. Cene živilom in si rovi na m so se dvignHe lanj za 5%. Industrijski izdelki (po zlati vrednosti seveda) niso poragli v cenah, in sicer delno zaradi tega. ker so preteiklo jesen nekatere industrijske države devalvirale svoje valute. Zanimivo je, da ie trgovina s tujino v kmetijskih in rudniških državah, znatmo porasla. Povečanje svetovne trgovjne v preteklem letu po količini izvira poglavitno od industrijskih sirovin in predelanih predmetov. Količine živil, ki prihajajo v poštev v svetovni trgovini, so ostale brez izpre-memb tudi v preteklem letu. Glavne upniške države (Anglija- Zedimje-ne države in Francija) so povečale lani svojo udeležbo v svetovnem uvozu- med tem ko se je njihova udeležba v svetovnem iz-/o-zu zmanjkala. Udeležba dolžniških držav, kakor sta Nemčija in večina neindustrijsk'h držav, v svetovnem uvozu itn izvozu se je gibala čisto nasprotno udeležbi upniških držav. Dolžniške države so lani več izvozilo, kakor uvozile. To sicer še ne pomeni, da bi morale imeti aktivne trgovinske bilance, pač pa, da se je njihovo stanje nasproti letu 1935 popravilo, saj se ie pri povečanem izvozu zmanjšal njih uvoz. Cene na izvoznih in uvoznih trgih v preteklem letu niso bile toliko odločilne za gibanje trgovine kolikor trgovinska politika posameznih držav, kj je vršila razravnavo med državami. Povečanje cen sirovinam jn živilom in hitrost, s katero so bili ti produkti absorbirani od držav s svobodnimi devizami, sta povečala konkurenčno silo izvestnib držav, ki so kontrolirale devizno trgovino. Lansko leto so se pokazali znaki, da se trgovina vrača v normalne.jše razmere. Omenimo še, da je znašala lani udeležba Velike Britanije v svetovni trgovini 31% i-n da je udeležba Francije in Ho-landske oslabela. Gospodarske vesti = Ljubljanska kreditna banba v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja, da bo izplačevala v smislu člena 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov počenši s 1- avgustom 1. 1937. stara dobroimetja pri njej, kakor sledi: 1.) vsem starim vlagateljem na tekoče račune in vložne knjižice dospele obresti za čas od 1. januarja do 30. junija 1. 1937; 2-) vse stare vloge na tekoče račune in vložne knjižice do 8000 Din po stanju 26. maja 1. 1932. Po 30. septembru 1. 1937 nedvignjene obresti in vloge do 8000 Din se prenesejo na nove. vsalk čas razpoložljive račune- = Ogromno zanimanje za VI. Mariborski teden. V vsej državi, zlasti pa v savski, primorski, drinski, vrbaski, dunavski in mo-ravski banovini vlada veliko zanimanje za VI Mariborski teden. Mnogo pripomore k temu zanimanju tudi zelo pester športni in kulturni program, o katerem je pisalo vse .iugočlovensiko 'časopisje. Iz raznih večjih mest naše države se pripravljajo posebni av_ tobusni izleti na VI. Mariborski teden, Avstrijce pa bo pripeljal v MariboT posebni vlak. = Preosnova zaroda za pospeševanje trgovine s tujino se bo izvršila do konca tega meseca. Do 1. avgusta se bodo izdali potrebni pravilniki in bo zavod začel poslo- lepo, so stopili na stole in klopi in če je bilo še premalo, so stopili na mizo. Pa bi kakšen utrujen filister mislil, da je od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj dolgo, dolgo in da je to premalo programa. Kaj še!? Saj so se tudi zavrteli in zavriskali, kakor da gredo jutri k soldatom. Kajti tu ni bilo ljudi, ki bi jih raznašali in trgali po zobeh: žene pa so bile daleč. Za spremembo so zapeli Alaha in plezali pod mizo in podpeček, čez stole in kamor se je dalo, sledil je krokarski ropot od leve na desno in nazaj in so zazvonkljali »oj, ti zvončki po dolinci«. Tako so se te zabave vršile skoro redno vsako prvo soboto v mesecu nekjli-ko let. Ob neki priliki pa je nastala neljuba situacija. Tiste nedelje že proti večeru, ko je stražmešter Franta že davno nosil sabljico bridko med nogami in že napol mižal ter je bil ves hripav, je zapazil, da Jernačevemu Jožku, tistemu, ki je škilil za Urškino sorodnico, nekaj ni prav. Cul je godrnjanje in je ujel naslednje besede: — Kaj ta prokleti dacar danes samo z mojo Rezo pleše?! — Potem je navzlic obilnemu vinu in dveh prečutih nočeh izmeril ves položaj. Pri mizi ni pravih možakov za ceho, fantje razgreti, bog ve kakšne neprijetnosti nastanejo za žandarja lahko, doma Marženka, skratka: ko so prinesli petrolejko na mizo, se je neopaženo iz- vati čisto po novih predpisih- V kratkem se bodo začeli obrazovati strokovni odbori za živino in živinske produtke- za sadje in povrinino, za gozdne produkte- za industrijske rastline in za kompenzacije. Informacijska služba zavoda bo temeljito preosno vana. Zavod bo dajal poročila v blagovnem prometu, o stanju tržišč in o gibanju cen tako v državj kakor v tujini. V zvezi e tem se bo izvršjla preos-nova zavodovega glasila in izdajal se bo tudi interni bulle-tin. — V torek ie minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič podpisal odlok o ustanovitvi odseka za rude in kovine pri zavodu. Za šefa od6eka je postavljen g. dr. Vitez. = Konkurz je razglašen o imovini Go-leša Janka, stojničarja-sejimaria v Novem mestu. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu bo 2. avgusta ob če^rt na 11. uro v sobi 25. Oglasitveni rok do 30. avgusta. Ugotovitveni narok 13. septembra ob četrt na 11- v sob j 25. — Konkurz, razglašen o imovini Črtanca Fortunata, trgovca na Vačah, je odpravljen, ker je bjla razdeljena vsa masa. = Potrjena je prisilna poravnava v kon-kurzu tvrdke Zabret in sinova v Bobovku pri Kranju, kj jo ie sklenila tvrdka s kon-kuranimi upniki 9. t. m. prsd okrajnim sodiščem v Kranju. = Padec cene zlatu. Cena 139.8 šilinga za unco- ki ie notirala predvčerajšnjim na mazal iz sobe; puško je bila Urška že popoldne zaklenila v skrinjo, kapo pa je pustil na kljuki, da ne bi opazili odhoda. In res stražmeštrovega odhoda dolgo niso opazili. Prvi je to ugotovil Jerna-čev, ki mu je to vlilo poguma. Navzlic slabi razsvetljavi se mu je videlo, da je dacar preveč iztegnil roko po Rezi. — Hudičeve lakote trške, še babnice naše boste zapeljevali, kaj ni dovolj, da nas gulite z davki in užitnino!« Udaril je z rokami po mizi, da je nekaj čaš padlo na tla. Babe so zacvilile, fantje priskočili. Urška se je postavila med nje; krčmarici pripada ta pravica. Dacar je kričal, da ni res, kar trdi Jernač, a to zato, ker je pijan. — Tri sto zlodjev, jaz da sem pijan, jaz, ki sem Jernačev, a ne kak potepin bog ve od kod! — Fantje so pograbili stole, steklenice in samo še trenutek, pa bo krvav pretep. Tedaj pa švigne Franceljnu z Zahaca v glavo odrešilna misel. Sname s kljuke svojo uradno kapo s širokim črnorumenim našivom ob robu in velikim cesarskim dvoglavim orlom na pročelju, dacarju pa natakne na glavo pozabljeno žandarsko kapo. Stopi naprej in z vso močjo svojega divjega »tenorja« zakriči: Pa udari, če imaš korajžo, ti Jer- «vobodnem londonskem tržišču, je najnif-ja» fci je bila zaznamovana od septembra. Ta padeo je posledica dolarjeve sla boati, ki ao jo povzročile s prodajo amerSki-h deviz Japonska, Brazilija in Francija. = Dvolastnikom ob Madžargk; in ATstrij< n| treba potrdil o lararoranju valute ca izvoz letošnje letine. Prizadete opozarjamo-da so po nedavnem odloku ministra za finance madžarski in avstrijski državljani dvolastnjki posestev v širšem smislu v obmejnem pasu vzdolž madžarskega »n ar strvjskega ozemlja oproščeni dolžnosti, da bi predlagali in izpričevali potrdila o zava rovanju valute za izvoz letošnje letine z delov svojih posestev, ki leže na ozem'ju naše države. = Cene kmetijskih posestev r Madžarski naraščajo. V zvezi s krepkim porastom cen kmetijskim pridelkom Ln z likvidacijo kmetijskih dolgov je zabeležen v Madžarski tudi krepek dvjg cen kmetijskim rosastvom V nekaterih krajih so se kmetije podražile celo na 80%. = Pripravlja se nora uredba o izvozu sadja. Ministrstvo za trgovino in industrijo izdeluje v zvezi z ministrstvom za kmetijstvo novo uredbo o izvozu sadja in sadnih predelav. Uredba bo torej obsegala ooleg presnega sadja tudi sušeno in marmelado. Uredba bo uveljavljena še pred novo izvozno kampanjo za češplje in grozdje, to ie sredi avgusta. = V iuuiju so narasle vloge pri 11 slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zreze jugoslovenskih hranilnic r Ljubljani so znašale skupne vloge pri 29 slovenskih hranrl-nicah 30. junija 1,021-643.570 Din in so ostale v primeri s stanjem 31- maja (10*21.8 milijona D;>n) skoro nespremenjene. Dočim so vloge na knjižice padle skupno za 1 milijon. so narasle vloge v tekočem računu skupaj za 839.000 Din. Izmed vseh hranilnic izkazuje 10 prirastek vlog na knjižice- 12 pa prirastek vlog v tekočem računu (izmed 20 hranilnic, ki vodijo take račune). 11 hranilnic pa- izkazuje porast pri skupnem stanju vlog. Število vlagateljev ie nara-do za 253 na 136.829. Vss te številke dokazujejo ponovno, da se razmere na našem denarnem trgu boljšajo. Najboljši dokaz temu pa je sorazmerno lep dotok novih vlog. = Rumunija dovoljuje prost uroz srnjih bankovcev. Po določilih zakona o reguliranju trgovine z devizami iz leta 1935. objavlja Narodna banka kraljevine Rumnmje, da je do 31. oktobra letos uvoz romunskih novčanic, k"' so efektivno v tujini, prost brez vsakih formalnosti. Razpolaganje s temi novoamicamj v Rumuniji je in ostane čisto prosto. = Amerišk; državni dolg. Iz komunikeja državne blagajne je razvidmo. da je državni dolg znašal 21. t- ni. rekordno vsoto 36.655.000.000 dolarjev. = Prodaja. 28. t- m. ho prodala po ustni licitaciji garnizonska uprava v Ljubljani večjo množino konjskega gnoja. Pred nietni oglasi so v pisarn; Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. = Pasivnost francoske trgovinske bilance r prvi polovjci letošnjega leta se ie povečala. Vrednost uvoza v Francijo v prvi polovici letošnjega leta znaša 20.28 milijarde frankov, kar pomeni, da se je uvoz por večal za 8.4 milijarde v primeri z istim časom v letu 1936. Skupna vrednost izvoza pa je znašala v prvi polovici letošnjega leta 11 milijard frankov in je za 3.8 milijarde večja kakor v istem času lanskega leta. Uvoz je za 9.2 milijarde večji kakor izvoz- med tem ko je razlika v istem času leta 1936. znašala 4.8 milijarde frankov. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubi jam sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo 2000 kg kitastega železa; direkcija drž. rudnika v Kakniu do 28. t. m. ponudt.e za dobavo železnih plošč, vodovodnega in električnega materiala, strojnih vijakov, pocinkane pločevine-jermenov, buikovnh hlodov, ielove skorje, strojega olja. električnih žarnic železne žice in navadnih žebljev, rolet in lesenih delov za vozove- do 4. avgusta za dobavo kisika, klinger-aparatov. 400 kg saxola in električne sirene. 26. t. m. bo v pisarni in-ženjerije štaba dravske diivizj-ske olbla-sti v Ljubljani licitacija za oddajo popravila poda in stopnic v vojašnici v Ljubljani in 28. t. m. za oddajo popravila vojnega objekta v Pečovniku prj Celju; 30. t. m. za oddajo popravila vojnega objekta v Mariboru, 31. t. m. za popravilo objeikta v Slov. Bistrici; 2. im 3. avgusta za popravilo objekta v Mariboru; 4. avgusta za popravilo vojnega objekta v Ljubljani; 7. avgusta za napravo konjušnice v Mariboru; 9. avgusta za generalno popravilo zgradbe mariborskega okrožja v Mariboru. 27. t- m. bo pri upravi voino-tehnionega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo ribjega olja »n govejega loja; 28. t. m. za dobavo natrijevega hidroksida; 31. t. m- za dobavo steklč-nic,; 3. avgusta za dobavo kontrolnega stroja. 30. t. m. bo pri štabu mornarice v Zemunu licitacija za nabavo 15-000 kg testenin. 31. t. m. bo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Osijcku licitacija za oddajo ključavničarskih del in del iz umetnega kamna za novo zgradbo v O^ijeku. 30. f. m. bo pri ekonomskem oddelku cen. direkcije drž. žel. v Beogradu licitacija za načev Jožek! Ali jo vidiš, kapo cesarsko?! Z obema rokama je kazal na kapo, na uradino cesarsko kapo, poln zmagoslavja. Resnično: besede so imele čudovit uspeh. Povesile so se krepke roke, dvignjene steklenice so omahnile nazaj na mizo, stoli so zleteli iz rok. Prej tako razjarjeni fantje so neumno bulili v cesarske kape in stali preplašeni kakor ukopani. Zavladal je mir po deželi. Tako mogočno je v tistih časih učinkovala na maše fante cesarska kapa. KPtkHfr^ dobavo raznih specialnih olj u mazanje, 4. avgufta za dobavo vulkanskega in cilindr skega olja, 9. avgusta za dobavo vijačnih spenjačev- 12. avgusta za dobavo dveh tehtnic in 24. avgusta za dobavo 3 parnih vagonskih dvigal. 23. avgusta bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 60.000 kg trinitrotoluola m 1.000.000 kg amoniakovega solitra, 25. avgusta za dobavo 1.000 000 kg kalijevega solitra in 60.000 kg belega parafina. 27. avgusta za dobavo 10.000 kg ovojnega papirja in 2.500 m' je-lovih trupcev. Borze Na ljubljanski borzi je znašal v preteklem tednu devizni promet 6.83 milijona Din nasproti 9.64, 8.34. 5.73 in 9.49 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu ie tečaj avstrijskega šilinga ves teden popuščal itn je znašal v petek 8-39. med tem ko je bjl v začetku tedna 8.54. Nasprotno pa 6o bili nemški klirinški čeki čvrstejši, in sicer so se dvignili v teku tedna v Lljubljani od 12.61 na 12.73. Na svobodnem deviznem tržišču je bil položaj nasproti prejšnjemu tednu ne;zpreJ menjen. Devize + Curih. Beograd 10. Pariz 16.26. London 21.6450, New York 435.75, Bruselj 73.34, Milan 22.95, Amsterdam 240.20, Berlin 175.35, Dunaj 82.50 (82.20), Stockholm 111.60. Oslo 108.75, Köbenhavn 96.60, Praga 15.20, Varšava S2.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.96, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago (24. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za jul. 120.3750, za sept. 119,75, za dee. 122; turščica: za jul. 108.25, za sept 101.75, za dee. 77. + Winnipeg (24. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za okt. 136, za dee. 132.25. BOMBAŽ + Liverpool, (23. t- m.). Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaii: za jul. 6.37 (prejšnji dan 6.44), za okt. 6.38 (6-43). za dee. 6 37 (6.44). + New York (23. t. m.). Tendenca voljna. Zaključni tečaji: za avg. 11.20 (11.54), za okt. 11.30 — 11.31 (11-64), za dee. 11.27 — 11.29 (11.58 — 11.60). Zlati jubilej gasilcev v Hrastniku Hrastnik, 24. julija. 50-!etn;ca naše gasilske čete je bila preteklo nedeljo prav dobro organizirana, čeprav imajo v zadnjem letu vodstvo čete v rokah prenrosti delavci V soboto zvečer je bila v Sokolskem domu slavnostna seja, na kater5 je bil imenovan dolgoletni član (44 let) in predsednik čete g. Peter Bauerheim za častnega predsednika. Tu je tudi bila podana 50-letna zgodovina čete. Sejo je vodil predsednik čete, rudar g. Legvart. Pri nazdravljanju kralju Petru II. je rudniška godba zaigrala himno. Po slavnostni seji se je razvila po naši industrijski dolini velika baklada z rudniško godbo na čelu. Prebivalci Hrastnika so jo pozdravljal' z raketami, s streljanjem in z razsvetljenci okni. Posebno lepa razsvetljava je bila pri kemični tovarni, kar je v prvi vrsti zasluga g. Štefana Tresla. Med potjo so napravili gasi-lci podoknice kumicam. Skoraj do polnoči je b;la naša do-lina prav razgibana. V zgodnjem nedeljskem jutru je budila delavska godba naše prebivalstvo. Nato so se začele zbirati v naši črni dolini vse gasilske čete gasilske župe sre/a Laško. V pozdrav gostom je bilo postavljenih deset slavolokov in s hiš so plapolale državne zastave. Ob pol 11. so se zbrali vs: gasilci z devetimi okrašenimi prapori v prostrani naši novi cerkvi. Službo božjo in gasilcem primerno pridigo je imel trboveliski žup-n;k duhovni svetnik g. Gašparič. Tu je bil navzoč sreski podnačelnik g. dr. Orožim kot zastopnik banovine, žunan g. Malovrh, rudniški ravnatelj g. inž. Drolc, zastopnik gasilske zajednice župni predsednik g. Guček iz Trbovelj, kumica. soproga rudniškega ravnatelja ga. Drolčeva in drug5. Po službi božji se je podala gasilska po-vorka in mnogo občinstva na slavnosti prostor poleg Roševe gostilne. Tu je duhovni svetnik blagoslovil novo motorko in prevozni avto. Vrstili so se lepi govor' in de-klamacije. Vsi govorniki so čestitali gasilski četi k zlatemu jubileju in k njenemu napredku v zadnjem letu. Kumica ga. Drolčeva je pripela na gasMski prapor krasen svilen trak, katerega je darovalo gasilski četi k zlatemu jubileju hrastniško ženstvo v dokaz, kako ceni njeno nesebično delo. Po slavnostnem delu so se razšli gasilci k obedu in nato k ogledu industrijskega kraja. Popoldne je bil na veseličnem prostoru koncert rudn5ške godbe pod vodstvom rudarja g. Kumlanca. Pridnost in dovršenost naše rudniške godbe moramo s pohvalo omeniti. Po koncertu pa se je razvila živahna, prijetna zabava. šentpetrsko pismo Lahko si mislite, gospod urednik kako smo šentpetrski župljani debelo gledal?, ko so Vas slovenčevci ozmerjali in Vas nagnali s framazoni. Blagor Vam. da zavoljo nas preganjanje trpite! Že se vam širi avre-ola mučeništva okoli glave. Nam pa se, žal, vendarle zdi, da leti očitek framazonstva bolj na nas župljane, davkoplačevalce, kakor na Vas. Seveda si ne moremo misi5 ti, da bi sam novi naš duhovni pastir nam plačevalcem zabrusil ta očitek v obraz. Če pa le. se bo vsa zadeva tikala njega. Slovesno razglašamo, da bomo za vse. kar bomo še poslej grdega in lepega brali v »Slovencu« o tej stvari, smatrali odgovorne gospoda župnika in njegova dva ključarja. Tako bo menda najbolj prav. Brez njihovega privoljenja si »Slovenec« pač gotovo ne bi upal zmerjati šentpetrsk;h župljanov, od katerih hočejo dobiti denar. Ali ste že kdaj slišali, da je štipendist ozmerjal svojega dobrotnika? Gospodje, ki nas hočejo ostriči, nas zmerjajo za frama-zone, ker imamo pomislike. preden seže-mo v žep. Ali nas je kdo kaj vprašal?Kdo pa so ti zastopnik5 občin? Kdo pa jih je izvolil? In cerkvcna ključarja? Kdo je izvolil ta dva velmoža. da imata oblast nad nami davkoplačevalci? Vemo. jutri nas bodo zmerjali že za komuniste. Samo zato. ker ne držimo klobuka v rokah in ne upogibamo hrbta. Gospod župnik, pojdite med župljane, med svoje pobožne ovč:ce, pa si nekoliko oglejte — če imate oči — njih kisle obraze! Pobožni so, res pobožni, Sami pravite, da sam ao& si jo po 400 do 500 dinarjev na teden. Nekaj malega dajejo tudi pogrebi... Pri fari pa vendarle ves ljubi dan zvonu Seveda, Bogu v čast, in kakor ste sam-' zapisali v svojem oklicu, stroški za službo božjo so zelo visoki. Pobožni smo, požrtvovalni, dali amo že mnogo za cerkev in še bomo dali. Toda prisiliti nas. ki že itak ječimo pod bremen5» da bomo kar pet let plačevali nov kuluk, ne. tega si pa ne dopustimo! Po deželnem zakonu, ki je še zmerom v veljavi, se morajo cerkvene potrebščine kriti v prvi vrsti iz lastnega premoženja. Prodajte gozd, prodajte travn5k, ki je cerkvena last! Hvala lepa, če bi morali občani svoji šoli, ki rrna lasten gozd, dajati drva iz svojih gozdov! V teh težkih časih, ko nima trgovec nič. obrtnik nič, hižn5 posestnik nič. ker tudi uradnik in delavec nimata nie, nalagati nove davke, ni samo znamenje velike brez-srčnosti, je tudi — da ne rabimo hujšega izraza — izredna drznost Naivnosti pa je pri teh ljudeh presneto malo. Pa še to jim povemo na kratko, da šentpetrski župljani nismo nobeni backi. Kaj le neki operirate z uslužbenskim davkom in nas delite na dve sorti: na bogataše, ki plačujejo davke (branjevce, kramarje, krč-marje, posestnike majhnih bajt, ki jih je 9.V/«, "5n trafikante) in na one reveže, ki plačujejo u služb en ski davek. »Na uslužben-ski davek pa ne bomo pobirali doklad,« se hvalite. Le škoda, da je med cerkvenimi ključarji tudi eden iz finančne stroke, ki bi gospoda župnika lahko poučil, da se na uslužbenski davek že po zakonu samem ne sme nalagati nobena obč:nska doklada. Gospod župnik, niste si izbrali pravih svetovalcev! Ne domišljajte si torej, da so uradniki in drugi siromaki samo po vaši milost' m previdnosti ušli udarcu davčnega kladiva, O. če bi le smeli, pa bi! In prav nič vam ni mar. da je v župniji, kakor sam5 dobro veste, kljub obče znani in priznani pobož-nosti brez konca in kraja tako zvanih versko mlačnih ljudi, ffl jim utegne takle občuten udarec zdramiti misel 5n voljo, da bodo izvažali posledice, na katere doslej še niso imeli nikoli prilike pomisliti. Vašemu inkasu na korist bodo odpadale da-še. Kljub vsemu pa se še zmerom zanašamo na pravičnost višjih in najvišje instance, ki se brez njihovega dovoljenja v smislu finančnega zakona ne smejo nalagati nobena nova bremena. Pravite, da je izrečena že zadnja beseda. Če je to res, potem kar sarmi sebi prip5šite vse posledice svojega početja! Branili se bomo. Eden iz množice. Koncert orkestra Father Lacfe's boys Ljubljana, 24. julija. Na svoji prvi evropski turneji je dijaški simfonični orkester »Father Lach"® boys« posetil tudi Ljubljano in priredil koncert v veliki Filharmonični dvorani. Navzlic srede počitnic in prav občutne vročine, je bila dvorana tako dobro zasedena. kakor le redko pri ljubljanskih koa-certih, in niti kriza ni zavirala dotoka radovedne publike, ki je pretežno prižla, bolj radi interesantne senzacije kot pa ia glasboljubivosti. In v tem oziru je bilo vse.m tudi za-doščeno. Orkester, ki ga sestavljajo sami mladi obrazi, je strumno razvrščen v originalnih uniformah in na»-pravlja predvsem izredno discipliniran vtis, kakršnega vidite v Bvropi le redko-kje med poklicnimi orkestri. Seveda pa ravno disciplina ni ona vrlina, iz katere bi nastajale umetnine v repro-duktivnem smislu. Orkester sam je tipično sestav-lien kot promenadni orkester pihal in trobil z obligatnimi tolkali. Brez godal seveda, kar napravi ja že samo po sebi vti« nesimfoničnosti. Violine nadomeščajo klarineti, ki jih ima ta orkester lepo število 16 in ki so bili vsi odlično ubrani. Od solistov se je posebno odlikoval flautist * lepim, občutenim tonom, potem pa trojica trobentačev, ki je z izredno dovršeno tehniko — vedeti moramo, Marconi in njegov »plavajoči radijski laboratorij« — jahta »Elettra«, s Intero je štirideset let križaril po svetovnih morjih, ustvarjajoč zmerom nove brezžične zveze ELIDA — radi blagega učinka prava polepševalna sredstva ELIDA MILO^&z^ v Že deset let ljubljenec vsake lepe žene V petek so v Bologni položili k večnemu počitku moža, čigar ime bo zmerom blestelo na vidnem mestu v zgodovini tehnike. Govori, ki so bili izrečeni ob njegovem grobu od reprezentantov znanosti m tehnike vsega sveta, od odposlancev velikih morje-plovnih in zračnoprometnih ustanov, pričajo, kako globoko je Marconi posegel v mnoge panoge človeškega udejstvovanja. »Zmagovalca prostora«, »zavojevalca daljav«, »čarovnika nevidnih žarkov« nazivlje svetovni tisk te dni Marconija, ko piše o njegovem življenju in delu. še noben izumitelj pred njim ni bil deležen toliko slave, časti in priznanja. Nikomur, razen morda pokojnemu Edisonu, se ne pripisuje toliko svet preoblikujočh izumov kakor njemu. Ob njegovi smrti svet ne mara biti malenkosten. Kakor po veliki dobljeni bitki ne mara iskati, koliko si je pridobil zaslug vsak posameznik v zmagoviti armadi, ampak v imenu njih vseh ovenča vojskovodjo z lavorikami. Celo Angleži, ki jim edinim pritiče zasluga, da so iž Marconija napravili tako slavnega moža, se te dni širokogrudno pridružujejo obsmrtni počastitvi enega največjih sinov Italije in samo mimogrede omenjajo njegovo irsko po-kolenje po materi in pionirska dela anglosaških učenjakov, na katerih je-Marconi gradil podlago za lastni podvig. Tako n. pr. pišejo »Times«, da bo ostalo Marconijevo ime nesmrtno, ko bodo že zdavnaj zbledela na obzorju zgodovine imena mnogih današnjih veličin, zakaj Marcon'ja "bi lahko imenovali moža, ki nekako simbolizira današnjo dobo. Marconi je izpremenil svet. Z eno samo potezo je razpolovil nevarnosti morjeplovbe in nam podvojil možnosti zavojevanja ozračja... In tako -se hočemo tudi JUgosloveni. ki se je iz naše srede rodil eden največjih pionirjev radia, Nadisč. Jakob Žebre osemdesetletnik Danes, na Jakobovo nedeljo, praznuje Rvoj 80. god dn dopolni osem križev svojega življenja upokojeni nadučitelj g. Jakob Žebre, ki preživlja jesen življenja v Ljubljani. Klji.\ v;sokim letom, kljub pre-stanim križem in težavam v poklicu je ©stal telesno in duševno čil in ga vidimo na ljubljanskih ulicah hodečega v mladeni-žko pokončni in nagli hoji. Po rodu je Kranja, kjer je tudi dovršil tedanjo nižjo gimnazijo, nakar je prestopil na ljubljansko učiteljišče, ki je imelo tedaj tri letnike. Dovršil ga je leta 1876. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v Stebanu pri Postojni, kjer tedaj še niso bile nič kaj rožnate šolske razmere. Tu se je seznanil s pokojnim dr. Henrikom Turno, ki je bil ta čas učitelj v Postojni. Zvezalo ju je iskreno prijateljstvo. Po njem ee je Žebre zelo izpopolnil v znanstvu, razširil s; je obzorje. Dr. Turna navaja prijatelja v svojih spominih. Nekaj let nato je dobil Žebre učiteljsko mesto na Slapu pri Vipavi, kjer je tedaj tudi bila kmetijska šola pod vodstvom pokojnega ravnatelja Dolenca. Žebre je tudi tu poučeval. Obenem pa je pridobil vnemo za vrtnarstvo in sadjarstvo, čemur se je poslej po-evet;l z vso skrb to na šolah, koderkoli je služboval. Na Slapu ie ostal le dve leti, nakar je prevzel učiteljsko mesto na zasebnem Waldherrjevem učnem zavodu v Ljubljani. Ko pa je položil praktični izpit se je spet preselil na deželo in sicer v Begunje nad Cerknico, potem pa na Planino pri Rakeku, kjer je ostal pet let. Tu si je izbral zvesto življenjsko družico go-sno Franio iz znane napredne Lavričeve hiše. Ta hiša ie bila posebno na dobrem j^asu, ko so še mimo vozili »parzar i«. Naposled je Žebre prišel v Stari trg pri Ložu, kier je ostal polnih 30 let, od tega je bil 21 let naduc'telj. Tu je obenem upravljal več let pouk na ekskurendni šoli na Jezeru. Pod njegovim vodstvom se je šola v Starem trgu razkrila iz šiiriraz-rednice za več razredov. Posveča! je vso skrb ne samo vzgoji mladine, marveč napredku šole in vsega prebivalstva. Po 45-letnem službovanju je stopil leta 1923. v pokoj in se je naselil v Ljubljan'. Tudi tu fc ni miroval. Več let iß poučeval x zaseb- na š veliki Nikola Tesla, ob Marconi j evi smrti pridružiti ostalim čestilcem velikega pokojnika, zavedajoč se pri tem, da je delo enega naših sinov, če prav od širokega laičnega .sveta nepriznano, v največji meri pripomoglo k pokojnikovi veličin:. Dolg roman bi bil, ako bi hoteli naštevati vse glavne faze iz Marconijevega življenja, vsa njegova romanja križem po celinah m svetovnih morjih, zmerom na sledi za nevidnimi električnim valovi, ki jih je skušal ukleniti v pohlevne, trdnim zakonom podvržene zveze, s katerimi bi prepredel svet. Med tolikimi srečnimi datumi iz Marconijevega življenja naj omenimo samo t:sti znameniti 14. maj 1897., ko =e mu je prvič posrečilo z brezžičnim brzojavom premostiti večjo razdaljo. Tehnični vodja v angleškem poštnem ministrstvu Preece, ki se je tudi sam zanimal za brezžične zveze med posameznimi otočji britskega imperija, je 1896 povab:l Marconija na Angleško, da bi se prepričal, koliko so vredni njegovi aparati za brezžično telegrafijo, o katerih re je precej govorilo izza Marconijevih poskusov v Spezziji. Prvi poskusi na Angleškem so se izvršili v bližini Cardiffa v Bristolskem kanalu med rtičem Lavernockom in malim otočičem Flat-holmòm. Tem poskusom je priostvoval tudi profesor na tehniški visoki šoli v Berlinu, Slaby, Ceh po rodu. kakor že njegovo irne pove. in ta jih je prav lepo opisal v svoji knjigi »Odkritia v električnem oceanu«. Takole opisuje Slaby znamenite dneve, ko so se polagali temelji današnjim, ve* svet obsegajočim radijskim komun-'kacijam : »Na kakih 20 m visoki skalnati čeri rtiča Lavernocka, kako uro proč od prijaznega kopališča Penarth je bil po?tavlien in z železnimi vrvmi zasidran dobrih 30 m visok jambor. Z vrha jambora je bila potegnjena DHBHHHH^VIK^HBHMBHi nem trgovskem tečaju g. Christofa razne predmete. Žebre je bil vedno naprednih nazorov in seveda tudi še danes z zanimanjem zasleduje napredna, politična in kulturna stremljenja. Koderkoli je služboval, je bil podpornik in član napredn'h društev, posebno pa mu je bila pri srcu kmetijska podružnica. Po njegovem zgledu so tudi trije otroci naprednega mišljenja. Dve hčerki sta poročeni z državnima uradnikoma. Sin Vilče pa biva že 24 let v Ameriki. Študiral je ekspertno akademijo na Dunaju, a ko se mu je leta 1913. bližala doba vojaške službe, jo je ubral z nekim tovarišem v izolirana bakrena žica do znožja, kjer je bila spojena z enim polom sprejemnega aparata. Drugi pol sprejemnika smo spojili z dolgo bakreno vrvjo, ki je visela po čeri v morje in tvorila na ta način zvezo z zemljo. Sredi kanala, kakih 5 km pred rtičem Lavernockom se dviga iz morja mali otočič Flatholm s svetilnikom in dobro utrjen in zavarovan s topovi. Na njem je bila oddajna postaja. V leseni hišici je bil postavljen dokaj majhen induktor, ki ga je napajala osmerocelična akumulatorska baterija. Sprva se nam ni posrečilo sprejeti nikakršnih znakov. Sodili smo, da morajo biti vzrok jeklene vrvi, ki so nalik kovinski kletki obdajale žico za sprejemanje. Zaradi tega smo naslednji dan to žico podaljšali za kakih 20 m in se s sprejemnim aparatom umaknili stran izpod jambora. Po teh spremembah smo prestregli prve šibke in še nejasne znake, šele drugi dan, bilo je 14. maja, ko smo se preselili s sprejemnim aparatom pod skalnato čer, prav na obalo, s čemer se je dolžina sprejemne žice skoraj podvojila, j« bil uspeh popoln. Nikoli ne bom pozabil, kako smo se (bilo nas je petero ljudi) zaradi močnega vetra stisnili v velik zaboj, iz katerega fmo z očmi in ušesi stregli, kdaj se bo v sprejemniku kaj zganilo. In tedajci, ko se je na otočiču dvignila dogovorjena signalna zastavica, se je ogla "ilo v aparatu skrivnostno tiktakanje. Bili so prvi razločni morze-jevi znaki, ki so neslšno priplavali z otoka, v meglenih, komaj vidnih črtah zarisanega na obzorju. Priplavali so k nam po tistem skrivnostnem mediju etru. ki tvori mo;t k planetom vsemira. Bili so morzeje-vi znaki črke V, za katero smo se dogovorili.« To so bili dnev; triumfa za Marconija. Ves svet je govoril o aparatih, ki omogočajo nevidne zveze med otoki in celinami, ločenimi po širnh morjih, široko se je razbohotila človeška domišljija. Ustvarjale so se zveze med nebesnimi teleci, razpravljalo se je že o univerzalnem jeziku, v katerem naj bi Marconi telegrafsko pokl;cal prebivalce tistih planetov, o katerih se je domnevalo da so obljudeni Bilo je govora celo o žepnih telegrafskih aparatih, s katerimi se bodo lahko v?i, morzejeve abecede vešč' ljudje sporazumevali med seboj. Vse. prav vse masrične sile in snosobnosti je svet nadel Marconijevim aparatom. Ime Marconi je po'talo sinonim za neomejene možnosti v vseh panogah človeškega udejstvovanja. Tisti dan se je za vse večne čase utrdila Marconijeva slava, ki je nobena stvar na svetu ni mogla več zasenčiti, še mnogo uspehov v svojem delu je imel Marconi v poznejših letih, in ie žel zanje obilo slave in priznanja. Toda triumf k- ga je dosegel s prvo brezžično zvezo v Bristolskem kanalu, se kasneje ni ^ eč obnovil, celo takrat ne. ko je pred sedmimi .eti .-s svoje jahte Elletre v Genovi preko polovice zemeljske oble prižeal 3000 žanre na električni razstavi v Sidneyu v Avstraliji. Kakor vsaka druga stvar na svetu je postalo tudi brezžičništvo počasi vsakdanje, čep-av je radio v današnji o^Vki daleč prekosil . vse špekulacije domišljije iz dobe prvih ""Marconijevih uspehov. Ameriko. Bil je zaveden omladinec in je za slovo odločno izjavil, da nikakor ni voljan služiti avstrijskemu cesarju. Staršem pogosto dop;suje in sporoča marsikaj zanimivega, česar v listih ne beremo. Za ženo si je izbral mlado ondotno Arabko, ki se je pri njem kmalu naučila slovenščine. Poseduje dve veliki farmi, na katerih redi veliko število goved ;n konjev. Obenem goji upanje, da bó ob priliki obiskal Jugoslavijo. Da bi se to zgodilo, je seveda iskrena želja očetova. 80-letnemu slavljencu izrekamo najprisrč-nejše čestitke in želimo vse dobro v ž;v-ljenju. za njene (Srebrničeve) grdobije, ž njo zelo neprijazna ter jo je skregala in napadla. Ponarejene tri listine je pokazala Srebrničeva svoji sestri in Kristanovi ter ju s tem premotila, da sta ji res izplačali 20.000 din, katere sta si morali sami izposoditi. Skrila je potem v odsotnosti Kramarjeve v zaboju za premog v stanovanju Kramerje-ve v ministrstvu ukradeni žig in 19.800 din gotovine. Medtem je druga sestra Srebrničeve na Vranskem dobila priporočeno pismo nekega uradn ka v prosvetnem minMrstvu, ki zahteva takojšnjo vrnitev ukradenega žiga prosvetnega ministrstva, ker bi moral sicer zadevo ovaditi sodniji. Sestra obdolženke Srebrničeve in Kri;tanova sta, ko sta to izvedeli, takoj poznali, da sta postali žrtev premetene sleparije, ter sta poiskali Josi-pino Srebrničevo v stanovanju Kramarjeve ter zahtevali povračilo denarja in štampilj-ke. Srebrničeva je trdila, da je denar založila, Kramarjeva pa se je spomnila, da je videla, kako je Srebrničeva nekaj stikala okoli zaboja za premoe. Izpraznila je zaboj do dna in dejansko našla denar in ukradeni žig ter oboje izročila oškodovanki. Tudi Kramarjeva je bila od Srebrničeve na premeten način oškodovana za večje zneske. Poznala jo je še iz svojih otroških let in ker je bila Srebrničeva, ki je 20 let starejša od Kramarjeve, tedaj ž njo dobra, se je čutila sedaj dolžno ji pomagati ter ji je, preden je zvedela za njene sleparije, posodila več tisočakov, ki si jih je deloma morala sama izposoditi. Ko se je Srebrničeva vozila zaradi neke »intervencije« v Beograd, je v vlaku baje slišala, da so rajhenburški trapisti zelo bogati in radi pomagajo revežem v sili. Zato se je peljala v Rajhenburg in prosila opata Placida za večje posojilo s pretvezo, da je prišla ob pokojnino; ni pa povedala, zakaj jo je izgubila. Ker je opat prošnjo odklo- nil, se je odpeljala v Beograd in ukradla ▼ predsobi nekega ministrstva dve prazni kuvert; s papirjem vred in z natiskom »Kraljevina Jugoslavija — ministar bez portfe-lja«. Na ta papir je dala napisati falsifi-cirano pismo z vsebino, da minister dr. Korošec prosi opata, naj bi posodil Srebrni-čevi 36.500 din, ali pa vsaj del te vsote in da bo dr. Korošec čez nekaj dni sam obiskal opata in osebno poravnal zadevo, da pa naj opat o tej stvari molči. Na pismu je ponaredila podpis ministra dr. Korošca. V Beogradu si je kupila ročno črkostavnico in zložila ime dr. Korošca ter to ime natisnila na pisemski papir in ovitek pod besede ; minister bes portfelja. Kupila si je tudi pe-I čatnik z začetnicami A. K. ter pismo ta-i ko zapečatila. Nato se je odpeljala v Rajhenburg in 24. IV. 1937 izročila opatu Pla-, cidu ponarejeno pismo z zatrdilom, da jo pošilja sam minister dr. Korošec. Opat je izjavil, da trenotno nima toliko denarja in da naj pride čez 3 dni. Medtem pa je pokazal pismo župniku Tratniku, ki mu je izjavil, da je pismo gotovo falsificirano. Ko je j Srebrničeva letos 27. aprila res prišla k opatu po denar, je bila seveda aretiran». Kramarjeva je odločno izjavljala, da ni imela o goljufijah Srebrničeve niti pojma. Sorodniki Srebrničeve so nastopili kot priče proti njej. Drž. tožilec je v svojih izvajanjih razkril velike Sleparije Srebrničeve in izvajal kako grdo in neprepričevalno se sklicuje na pok. župnika Petriča. Branilec dr. Juhart je prosil z ozirom na dokazano krivdo Srebrničeve za milo kazen. Branilec dr. Kalan pa je dokazoval, da je Kramarjeva nedolžna in da je sama postala žrtev premetene sleparke. Sodišče je Srebrničevo obsodilo na 5 let robije in izgubo častnih pravic za 5 let, Kramarjeva pa je bila oproščena krivde ht kazni. Ponarejevaika ministrskih žigov in podpisov Josipina Srebrničeva obsojena na pet let robije Poročali smo že, da je bila pred kratkim pred okrožnim sodiščem v Celju razprava zoper 53-letno, v Solkanu pri Gorici rojeno Josipino Srebrničevo, bivšo učiteljico in Maro Kramrjevo, zasebno uradnico v Celju. Senatu je predsedoval s. o. s. Božič, javno obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Rus, Srebrničevo je zagovarjal advokat dr. Jože Juhart, Kramarjevo pa advokat dr. Ernest Kalan. Razprava je vzbudila mnogo zanimanja in ji je prisostvovalo mnogo poslušalcev. Josipina Srebrničeva je pred vojno službovala kot učiteljica v Gorici. Po vojni je dobila naše državljanstvo ter je prejemala 796 Din pokojnine. Kakor je pri razpravi trdila, je bila leta 1921. nekega dne v šentpetrski cerkvi v Ljubljani pri spovedi. Spovednik župnik Petrič ji je dejal, da je že vedel, da pridecčeš da je imel prejšnjo noč razodetje, da se mu je prikazala Marija in mu povedala, da bo prišla k nemu taka in taka ženska k spovedi in da mu bo pomagala pri delu za božjo čast. Srebrničeva prikazuje stvar tako, kakor da bi ji b'l župnik Petrič, — ki je že 8. avgusta 1936 umrl. — rekel, da ie treba preskrbeti mnogo denarja in da mora vse storiti, kar ji bo on naročil, da pa mora o tem molčati in da jo bo zadela kap. če kedaj komu kaj pove. Srebrničeva tudi trd', da ie porekla leta "<932. sina, katerega oče je bil pokojni župnik, noče pa povedati, kje je rodila in ne. kje ie sedaj ta sin. češ da noče, da bi sin zvedel, kdo je njegov oče. Na vsa vprašanja, zakaj je o tej stvari molčala, se izgovarja precej nerodno, češ da ji je župnik zagroz i, da jo bo — zadela kap, ako komu kaj pove. V času od 1930 do 1932 je Srebrničeva zagrešila več prevar in izvabila od raznih strank nad 30.000 Dn. Sedaj trdi. da ji je župnik Petrič obljubil, da bo dob:la dan pred razpravo rienar da povrne škodo, da pa denarja ni dobila. Tudi ta izgovor ie nrecei prozoren, kajti župnik Petrič je. kakor že navedeno, že skorai leto dni mrtpv. — že pred leti je bila Srebrn čeva ob oje-na na 32 mesecev, pozneje pa ii je bila z amnestijo kazen za eno leto znižana. Januarja 1936 se jo vrnila ia kaznilnice v Be- gunjah. Preživljala se je s šivanjem, medtem pa je premišljevala, kako bi dobila kje kak denar in si izposlovala nazaj svojo pokojnino, katero je zgubila zaradi obsodbe. Izvabila je od svoje sestre tri hranilne knjižice v skupnem iznosu 82.092 d:n. jih realizirala in porabila denar. Tudi tu zopet trdi, da je velik del tega denarja izročila župniku Petriču. Potem je zopet naprosilo svojo sestro ' 1 .udmilo Krsta v v-» v Cotov-Ijah za pomoč ter ju pregovorila, la sta vzeli na svoje ime 20.000 Din posojila. Preden sta ji pa denar izročili, sta zahtevali, da mora izkazati, v katero svrho ta denar potrebuje. Srebrničeva se je zato peljala v Beograd, kjer je 5. decembra ukradla v ministrstvu prosvete uradni pečat. Dne 12. decembra je obiskala v Celju Maro Kramarjevo, ki jo pozna še iz Ljubljane, in jo napros'la, da ji je, nič hudega sluteč, napisala na stroj v cirilici uradno potrdilo ministrstva prosvete, da je dovoljena obnova kazenskega postopanja, pa tudi upravn- postopek v svrho pokojninske rehabilitacije za ves čas nazaj. Napi ala ji je tudi pismo, s katerim minister dr. Korošec priporoča Jos pino Srebrničevo njeni sestri Karolini, in končno pri-znanico ministrstva prosvete, da je ministrstvo že prejelo od Jos pine Srebrničeve 20.537 din gotovine na račun prispevka, ki ga bo ministrstvo izplačalo od Srebrničeve oškodovanim strankam da se na ta način omogoči obnova postopanja za pokojnino. Kramarjeva je v dobri ver-- te listine prepisala, ker je Srebrničeva predstavljala stvar tako, kakor da v ministrstvu vsled pr-iobilega posla sami ne utegnejo takih potrdil napisati in da je lažje dobiti take listine, ako stranka prinese že napisane. Nato je Srebrničeva ha listine prltisn'la ukraden žig ministrstva prosvete, na dveh listinah pa je ponaredila podpis dr. Antona Korošca. V preiskav* je obdolžila Srebrničeva Kramarjevo. da je ta ponaredila podpis dr. Korošca. Pri razpravi je te trditve preklira'a ter je izjavila, da Kramarjeva o potvorbsh in zlorabah teh listin ni n česar vedela. Priznala je, da je ona Kramarjevo v prel kavi le iz zlobe in maščevanja obdolžila zato, iker je bila Kramarjeva, ko ae je izvedelo CREME •*>'•• * ^^'^sf^àyVv' i' jacanje kože ^ruv^ Kdaj se zberejo? Danes pa spet nova uganka: V neki kavarni se je sestajala družba sedmih prijateljev. Eden izmed njih je prihajal vsak dan, drugi vsak drugi dan, tretji vsak četrti dan, peti vsak peti dan, šesti vsak šesti dan in sedmi vsak sedmi dan. Zgodilo se je, da so se vsi prijatelji sestali 1. februarja L 1936. Cez koliko dni in na kateri datum je njihov naslednji sestanek? Preračunajte to in pošljite rešitve na dopisnici vsaj do petka na uredništvo »Jutra«. Ob stran; naznačite, da je to uganka kluba »Metle«. Med tiste, ki bodo uganko prav rešili, bo stric Matic spet razdelil nekaj lepih nagrad. Kako je bilo z zidarji Na uganko o zidarjih je dobil stric Matic toliko odgovorov, da se je kar za glavo prijel. Res čudno se mu je zdelo, da so postali Metlarji v teh vročih dneh prav tako ali pa še bolj vneti kakor pa v zimi, ki je prav za prav sezona za reševanje ugank. Seveda vse uganke niso bile pravilno rešene, toda resnici na ljubo moramo povedati, da jih je bilo večji del. Kakšna je rešitev? Po podatkih je dano, da bi 30 delavcev dozidalo hišo v 80 dneh. Tako bi bilo torej potrebnih za hišo 2400 delovnih dni. 30 delavcev je opravilo v 20 dneh 600 delavnih dni, potem pa je prišlo 30 novih delavcev tako, da jih je bilo i kupa j 50. Ce preostalih 1800 delovnih dni razdelimo na 50 delavcev, bomo dobili, da je moral delati vsak še 36 dni. Tako je bila vsa stavba sezidana v 20 + 36 ali 56 dneh. Med pridne reševalce je stric Matic spet razdelil 10 lepih nagrad. Po žrebu so jih dobili naslednji reševalci: Alojzij Sellč-Trebše z Zidanega mosta dobi roman »Pater Kajetan«; Franjo Mrvica s Hrušice 25 pri Jesenicah dobi povest: »Misterija«. Milivoj Rustja iz Kočevja dobi roman »Lucifer«. Minka Janežič, Salita di Gretta 38, Trst, dobi roman »Roman treh src«. Cvetko Habjan s Trzina 139, dobi povest »Jelarjevi čuvaji«. Bojan Ilich, Ljubljana, Mirje, Verstov-škova 6, dobi roman »železna cesta«. Vinko Jagodič Maribor, Koroška c. 47, Tone Klajnšek, Celje — Breg 3, M. Arhar, Ljubljana, Lepodvorska 28 in Riko Pretner, Krmelj pri št. Janžu, Dolenjsko pa po eno knjigo revije »življenje in svet«. ŠKOTA PRI ŠAHU Dva Škota sta šahirala. Dolgo sta bila že prijatelja in prav tisti dan Je imel eden izmed njiju god. »Čestitam ti, in lepo darilo ti dajem/e je dejal eden izmed njiju. »Ti? Darilo? Kakšno pa?* se je začudil slavijenec. »Damo ti bom zdajle dal, v prihodnji potezi pa mat.« ČUDODELNI RABIN Rabin iz Mukačeva na Poljskem je bil znan kot čudodelec, ki je zdravil bolnike. Eden izmed očividcev rabinovih čudežev je pripovedoval svojemu prijatelju: »Pred rabina je stopil neki človek s zlomljeno nogo. Naslanjal se je na berglje. ,Vrzi eno bergljo stran!' mu je rekel rabin. Ubožec ga je ubogal. ,Vrzi tudi drugo bergljo stran P Ubožec je spet storil, kar mu Je bilo ukazano.. .« »No, ali je potem shodil?« »Ne.« »Kaj pa?« »Padel je in si zlomil še drugo nogo.« NAJLEPŠE DEKLE NA SVETU Mira: »Moj ženin mi piše, da se bo čeM dva meseca oženil z najlepšim dekletom sveta.« Mica: »Takšna nesramnost! Toliko časa te je vlekel za nos, zdaj bo pa drugo vzel.« VRNITE UMAZANIM IN OBOLELIM ZOBEM NARAVNO BELINO! KOLYNOS odstrani naglo madeže in brezbarvnost in napravi, zobe blesteče bele. Poskusite1 KOL VNOS in imejte pred očmi njegov uspeh. m-m KOLV, os »JUTRO« št Ì7f 6 =Ne3effa. ». SU, I9& Domače vesti * Francosko odlikovanje našega skladate. Ija L. M. Škerjanca. Francoska minister narodne vzgoje. Jean Zay. ie na predlog fran coskega konzula v Ljubljani, E. Reméran-da in na željo francoskega poslaništva v Beogradu odlikoval z dekretom dnè 1- julija skladatelia L. M. Škerjanca 6 palmo oficirja Akademije za njegove zasluge za medsebojno zbližanje in umetniška stremljenja francoskega in jugoslovenskega naroda. * Obisk ugledne angleške znanstvenice. V naši državi se že več dni mudi ugledna angleška znanstvenica dr. Doreen Varin-ner, ki je docent poljedelske fakultete londonskega vseučilišča. Ta znanstvenica je zelo aktivna in je pri svojem znanstvenem delu posvetila posebno pozornost onim državam,ki imajo večino kmetskega prebivilstva. Zdaj je obiskala Jugoslavijo, da prouči tudi pri nas socialne in gospodarske razmere. Najprej je obiskala Beograd. Lord Astor jo je priporočil generalnemu direktorju Prizada dr. Markoviču, ki je izposloval, da so vse banske uprave dobile naročilo, naj razkažejo angleški znanstvenici gospodarske in socialne ustanove. Dr. Warinner je iz Beograda odpotovala v Novi Sad, od tam pa v Zagreb. Iz Zagreba dela izlete v okolico,obiskala pa bo tudi znano gospodarsko šolo v Križevcih. Svoje potovanje bo menda zaključila v Ljubljani. VELIKI POPUSTI NA POLETNI p t O ZAKLJUČNI mmmmaam aj i OD 20. JULIJA DO 14. AVGUSTA, A. 2LENDER MANUFAKTURA Ljubljana, Mestni trg 22. * Dvojni jubilej v Veržeju. Jutrj na Anino bo lledžetova gospa v Veržeju praznovala 601etnico. Preteklo bo obenem 30 let» odkar sta se Feliks in Ana Hedžet naselila v Veržeju, in kjer sta v stari kasarna od pria gostilno in trgovjno. S pridnostjo in vzornim gospodinjstvom sta si pridobila znatno imetje. Hedžetova gostilna slovi daleč po Murskem polju in globoko v Prek-murje, posebno zaradi izborne kuhinje. Utrujen popotnik ali voznik, kj se je prj. Hedžetu okrepčal z dobrotami iz kuhinje in kleti, se je prav gotovo še rad vrail. Tem bolj, ker ga je razvedril gazda Feliks s svojim bistrim humorjem. Hedžetova hiša je daleč naokrog znana tudi po svoji do-brotljjvosti. Vse vrline gospe Ane in njenega soproga izpodbujajo neštete znance jn prijatelje, da jiinia toplo čestitajo in po-želijo še mnogo iet zdravja. UUBLJflnfi.POSfiZfl TlEBOTICniKR 3 * Docenturo za moralno bogoslovje na teološki fakulteti razpisuje rektorat univerze v Ljubljani- Prošnje, opremljene z objavljenimi znanstvenimi episi ter ijstinami po predpisih §§ 3. in 4 uradniškega zakona, je vložiti do 1. novembra 1937 na rek-toratu univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. * Dr. Turnerjevo štipendijo sta doba na ljubljanski univerzi gg. dr. Vinko Brumen za študij pedagogike in dr. Rudolf Trofe-nik za študij kazenskega prava. Oba sta iz Maribora. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »Hermes« dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrinjskega trg 1. — Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti. * Spomin na srbske ujetnike v Nagy-megyeru. V tem malem madžarskem mestu je bilo med svetovno vojno veliko taborišče srbskih vojnih ujetnikov in inter-nirancev iz okupirane črne gore in Srbije. Pred 20 leti je izbruhnil velik požar in, ker je bila velika večina moškega prebivalstva na fronti, so bili srbski vojni ujetniki in interniranoi požrtvovalni rešitelji žena, starcev in otrok. Požrtvovalno so gasili in rešili iz gorečih hiš mnojo ljudi. Na ta dogodek se spominja zdaj iokal.ii list, ki je nekdanjim srbskm vojnim ujetnkom in interniraneem posvetil toplo pisan u-.-od-ni članek. Pisec članka je v primer požrtvovalnosti in človekoljubnosti srbskih vojnih ujetnikov tudi navedel, kako je bilo v neki bližnji vasi, ko je huda nevihta pretila z uničenjem bogate žetve. Domačini so pri napornem delu vsi omagali in so žetev z nadčloveškim naporom in izredno spretnostjo pri delu rešili srbski ujetniki. V članku so tudi naslednje besede: Nikdar nismo sovražili Srbov. Kdor je enkrat prišel s Srbom v stik, ali v mirni dobi kot prijatelj, ali pa na fronti kot oborožen človek proti oboroženemu človeku, vsak se bo vedno rad in z ljubznijo spominjal tega čvrstega in hrabrega naroda. * Združenje tapetnikov v Ljubljani priredi dne 15. avgusta t. 1. sestanek vseh ta- {>etniških mojstrov dravske banovine v Ce-ju, kjer si bodo udeleženci ogledali Celjsko obrtno razstavo in se sestal? k medsebojnemu razgovoru v važnih stanovskih zadevah. Sestanek bo v dvorani Obrtnega doma. Prijave sprejema Uprava združenja tapetnikov v Ljubljani. Vabljeni ste vsi tapetniki. Veselje, zdravje, zadovoljnost in udobnost dosežete, če Vam z imenom Havliček, edini upravičeni Havliček Fran, izvrši predpisno elektro inštalacijo tudi v novo hišo ali za ventilator, motor, reklamo, oziroma razna tovrstna popravila. Pomnite: Elektro podjetje Havliček je samo eno in to edino HAVLIČEK FRAN pa Sv. IPetra cesti 5» telefon samo 34-£L * 70 slušalcev visoke Sole za telesno vzgojo v Varšavi bo po obisku v Rumuni-ji in Bolgariji prispelo 15. avgusta na obisk v Jugoslavijo pod vodstvom direktorja dr. Zigmunda Gileviča. V Beogradu se bodo zadržali dva dneva ter bodo na igrišču »Jugoslavije« na javni prireditvi pokazali sistem dela svoje šole, med drugim tudi poljske narodne plese. Obiskali bodo tečaje ministrstva za telesno vzgojo naroda, da se seznanijo z načinom našega dela. Obiskal?, bodo tudi vse športne organizacije. Iz Beograda bodo odpotovali preko Sarajeva, kjer se bodo ustavili za en dan. v Dubrovnik. Na Jadranu se bodo mudili 15 dni. Zatem bodo v Ljubljani in Zagrebu izvedli isti sportn?, program, kakor v Beogradu. Na pobudo načelnika Milivoja Aračiča so zdaj uvedene v program pouka v tečaju obvezne telesne vzgoje ministrstva za telesno vzgojo naroda tudi narodni plesi, ki se izvajajo ob narodnih melodijah, ro znanih učnih knjigah Ljubice in Danice Jankovič se bodo predavali narodni plesi in melodije narodnih plesov. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Slškl — Telefon 88-87 šlager komedija Računica ljubezni Luise Ullrich, Paul Hörbiger, Lee Parry, Theo Lingen Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9. v ponedeljek ob pol 9. V torek: VIVA VILLA Wallace Beery * Gostovanje Slovenske scene. V dvora-rani Sokolskega doma na Rakeku bodo drevi gostovali igralci Slovenske scene v Ljubljani z izvirno dramo mladega dramatika Jožeta Borka, »Rafaela Férrari in njena Marija«. Režira član Narodnega gledališča Milan Skrbinšek. V torek ob 20. bo gostovanje v dvorani Sokolskega doma na Vrhniki. Sodobni ruski roman Iz predvojne ln revoiucljske dobe »Ženske ln menihi (Relikvije) od Kallnlkova, v dveh krasno vezanih zvezkih, nad 1000 strani, se dobi za Din 130.—, plačljivih v mesečnih obrokih. Naročite pri tiskarni J. Blasnika nasi., v LJubljani, Breg 10. Pišite po prospekti * Grob slavnega učenjaka Boškoviča, čigar spomin smo letos slavili ob 1501etnici njegove smrti, je iskala v Milanu delegacija dubrovniške škofije. Slavni matematik in astronom Boškovič, dubrovniški rojak, je kakor znano» umrl v Milanu in domneva 6e, da je bil pokopan na pokopališču 6tare cerkve Marije Pedone. Neki i'talrjjanski listi eo poročali, da so v Milanu prekopali vse staro pokopališče te cerkve, našli so sicer nekaj okostnjakov, a da ni verjetno, da bi bil slavni učenjak in jezuit pokopan na navadnem pokopališču. Listi so naglašali. da so tako slavnega moža gotovo pokopali na kakem posebnem mestu. Vatikanski glasnik pa je nekaj dni pozneje navajal v svojem poročilu iz Milana, da so Boškovičev grob našli v sami cerkvi Marije Podone. Pričakuje se, da bo zdaj dubrovniška škofija jz-dala poročilo o uspehih svoje delegacije. * Smrt zaslužnega monopolskega strokovnjaka. Po dolgi bolezni je umrl v Sarajevu v starosti 58 let inž. Ferdo Sene-čič, bivši ravnatelj tobačne tovarne v Sarajevu in Zagrebu in eden izmed naših najboljših tobačnih in monopolskih strokovnjakov. Ko je bil diplomiran na Dunaju, se je posvetil monopolski službi ter služboval kot priznan strokovnjak v raznih krajih, največ pa v Bosni in v Hercegovini. Kot strokovnjak je bil večkrat poslan tud1 v inozemstvo in je kot član komisij, ki so prodajale in prevzemale tobak, prepotoval razne evropske države in tudi del Azije. Doma je iz Zagreba in tudi njegova zadnja služba je bila v Zagrebu. Bil je šef monopolskega inšpektorata. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. 3 gì. ree 8. br. IB. 48K/3S * Razstava zbirke darov za hrvatske naseljence v Ameriki je otvorjena v Zagrebu v dvorani Hrvatskega Radiše. Najrazlič-za veliko etnografsko razstavo, ki bo ličnejša društva so poklonila svoje prispevka ze veliko etnografsko razstavo, ki bo prirejena v Pitsburgu, da bi hrvatskim naseljencem obujala spomine na staro domovino. Zbirka darov je zelo pestra ter ima predmete iz vseh hrvatskih pokrajin. Rimske toplice (SLOVENIJA) jugoslovenski Gastein. Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalno zdravljenje. V pred- in posezonl za 10 dni 600.— Din. V glavni sezoni 800.— Din. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali pri kopališki upravi v Rimskih Toplicah. * 0 novi vrsti velifcjh strupenih kač je te dni poročal sarajevskemu muzeju učitelj Sava Jančič iz Ruta. V poročilu je navedeno, da so te kače dolge po poldrugi meter in da plezajo tudi po drevju in grmovju. Učitelj Jančič je to vrsto, doslej pri nas neznanih kač, zasledil na hribu Sv. Trojice blizu naselbine Zelenika prj Kutu. Prve kače je videl že v začetku meseca maja. Učitelj trdi. da so kače zelo strupene in da je od njihovega pika poginilo že mnogo živali. Učitelj je napravil poizkuse s protistrupom, ki ga daje Higienski zavod v Zagrebu, a v nobenem primeru protistrup ni učinkoval. Učitelj prosi, naj bi sarajevski muzej poslal v njegov kraj vodjo zoološkega oddelka dr. Radovanoviča, da bi preiskal novo vrsto strupenih kač. Kustos dr. Radova.no-vič pa je zdaj na znanstvenem potovanju v Turčiji in ker sarajevski muzej nima drugega strokovnjaka, bo treba ogled nove vrste strupenih kač za nekaj časa odložiti. * Cenen izlet na Grossglaekner bo od 14. do 15. avgusta. Prijave sprejema izlet-na pisarna H. Okorn, Ljubljana» hotel >Slo©<, telet it 26-£5* ......- * Skrajno p°treben vodovod pod Smarno goro. Pišejo nam: List »Slovenska beseda« je priobčil junija članek, da je naša občina v rokah JRZ in da se ti možje za delavstvo pravnič ne brigajo. Saj ni čudno! Stranki je bilo do tega, da zmaga. Ljudstvu je obetala pred občinskimi volitvami, da se zgradi vodovod v Zgornjih in Spodnjih Pirničah. Dr. Krek je na volilnem shodu zagotovil podporo za gradnjo prepotrebnega vodovoda. Da je prišlo do zmage, je bil torej edini povod vodovod. Sedaj pa čaka ljudstvo, kdaj se o^pro razpoložljiva sredstva za gradnjo vodovoda. Tako ne gre dalje- Kdor kaj obljubi, je njegova sveta dolžnost, da obljubo tudi izpolni. Oblast naj pospeši graditev vodovoda. Potreba je nujna, kajti večina vodnjakov ja tako nehigienskih, da se je bati epidemije. Dobro razpoloženje In čilost potom Rogaške slatine, ki čisti in neguje Vaše notranje organe. ♦ Lutkovni odbor Sokolskih žup dravske banovine je na željo priglašenih bratov tečaj preložil na čas od 15. do 23. avgusta v Ljubljanj. Tečaj bo letos posebno važen, ker bo obsegal polno novih predmetov. Prijave je treba poslati do 5. avgusta na Medžupni lutkovni odbor. Narodni dom v Ljubljani. + Konjske dirke na zgodovinskem Krškem polju bodo tudi letos jin sicer v nedeljo 8. avgusta popoldne. Dirke bodo združene kakor doslej vsako leto z veliko že tradicionelno k m e teko zabavo. * O regulaciji Bkaderakega Jezera «e razpravlja že dolga leta in čeprav je ugotovljeno, da bi imeli od te regulacije ogromne koristi, ni mogoče dobiti denarja za izvedbo. Strokovnjaki so ugotovili, da bi pridobili z regulacijo najmanj 37.000 hektarjev rodovitne zemlje. Skadersko jezero nekdaj ni bilo tako veliko, kakor je zdaj. Začelo se je širiti konec prve polovice 19. stoletja, ko je reka Drim izmenjala svoj tok. Namesto, da bi se po stari strugi izlivala v morje pri Lješu, se je obrnila v nasprotno smer, izlivajoč se v reko Bo-jano, južno od Skadra. V to tiho reko je prišal. Drim s hribov in sotesk Pro-kletije mnogo kamenja in peska. Prej se je Skadersko jezero po reki Bojani odtekalo v morje, ko pa se je struga Bojane napolnila s peskom in kamenjem iz Drima, je postal odtok vode iz Skaderskega jezera v toliki meri oviran, da se je moralo vodovje jezera razlivati na vse strani. Pred izpremembo toka reke Drima ni obsegalo jezero niti 30.000 hektarjev, po izpremem-bi pa se je površina kmalu razširila na 40.000 hektarjev.V zadnjih 80 letih je bilo poplavljenih nad 10.000 hektarjev prvovrstne zemlje, če računamo, da stane en hektar 10.000 din, potem iznaša vrednost poplavljenih zemljišč okrog 100 milijonov. Ta zemljišča so vedno pod vodo, so pa še vsako leto velike poplave, ki onemogočajo obdelovanje veliko večjih kompleksov zemljišč. Lahko se reče, da je vsega skupaj pod jezersko vodo okrog 50.000 hektarjev zemlje in to večinoma na našem področju. * Izlivi reke Morave so povzročili veliko škodo. Kakor smo že poročali, se je tudi reka Morava zaradi hudih nalivov v zadnjih dneh daleč naokrog razlila ter povzročila veliko škodo. Zdaj se je reka spet umaknila v svojo strugo, a njeno obrežje je hudo opustošeno. Dobro obdelane njive so razorane z globokimi jarki. Največ škode je na velikih nasadih koruze in sladkorne repe. Na progi Beograd-Skoplie so odpravljene vse prometne ovire, urejen pa je tudi promet med Jagodino in čuprijo. * Sprejem v enoletno šolo za otroške negovalke traja do 26. avgusta t. 1. — Go-jenke se sprejemajo v dveh skupinah in sicer v eno s 4 razredi ljudske šole, v drugo z meščansko ali ustrezno šolo. — Starost 18 do 28 let. — Prjčetek šole bo 9-septembra 1937. — Natančnejša navodila so objavljena v »Službenem l:stu dravske banovine« in se dobijo tudi v dopoldanskih uradnih urah v drž. zavodu za zdravstv. zaščito mater in dece v Ljubljani. * Odpoved zabavne prireditve v Rogaški Slatini. Zaradi smrti Nj. Sv. patriarha Varnave je tradicionalni Anin ples v Rogaški Slatini odgoden na prihodnjo nedeljo 1-avgusta. KINO TEL. 22-21 UNION .%. Film iz življenja ruskih beguncev v Parizu _TOVARIŠA_ Predstave danes ob 17, 19. in 21. uri Iz življenja na deieli Iz Litije f— Kegljaški klub Litija priredi 30. Itf 31. t m. ter 1. avgusta nagradno kegljanje na kegljišču pri Urški. Glavni dobitek moško kolo, je pa še mnogo drugih lepih dobitkov, kakor žepna ura, ura-budilka, usnje vreča moke, sod piva Ltd. Vabljeni so vsi prijatelji kegljanja Obiščite od 31. julija do 8. avgusta 1937. 50% popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA I Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina. — Kmetijska razstava — Prva fitopato-loška razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — Veselični park na razstavišču. MARIBORSKI OTOK, NAJLEPßE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI, ZELENO, ROMANTIČNO POHORJE, GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR. VAS VABIJO!_ n_ Kino »D°m« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 uri zvočni film »90 minut postanka«. V glavni vlogi: Harry Piel. Predigri: Paramoumtov zvočni tednik in kulturni film. TVRDKA KRZNO SREČKO LAPAINE GAJEVA ULICA 6 prese» o* ßtelisa*1 drovo c. 4 dne 1. avgusta v nove večje prostore palača Viktoria — n. nadstropje Dvigalo na razpolago — Telefon 37-37 * Odkod so ameriški Pullmani? Blizu svetovno znanega kopališča za zdravljenje rewnatizma Pieštany ie na Slovaškem vas s pomembno zgodovino- V tej vasi, imenovanj Sobotište. živijo potomci anababtjstov, ki so bili po krvavih verskih borbah izgnani iz Nemčije in Holandije. Mnogi so se naselili v Sobotištu in okolici Okroinj urad «a «avarovanje delavcev« od 1. avgusta dalje ne bo več oddajal svoje dvorane na Mjlklošičevi cesti 20, ker jo potrebuje v uradne evrhe.« u— Kolonija Podmladka Rde«ega krila se vrne iz Bakra v torek 27. t. m. in prispe v Ljubljano ob 22. na glavni kolodvor. — Deklice iste kolonije odpotujejo iz Ljubljane naslednje jutro 28- t m. ob 5.30. Zbrane naj bodo ob 5. zjutraj pred glavnim kolodvorom. u— Sadjarski tečaj priredi podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani današnjo nedeljo ob 15. na vrtu g. Dachsa, Prule št. 23. Razkazovalo ee bo praktično obrezovanje sadnega drevja po Lorettiju in vzgoja sadnjh grmov- Vabljeni so tečajniki, vstop je pa svoboden tudi drugim- ki se zanimajo. Ako Bolnoe Te beli - uporabljaj T S ©HAHBA Pil. Brogerlja Sregorid d. s o.a. LJubljana, Prešernova 5. n— Izlet rejcev malih živali. Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karu-nova ul. št. 10. priredi 22. avgusta celodneven avtobusni izlet na Koroško- Odhod iz Ljubi i an e ob 4 izpred hotela Mfiklič (kolodvor) preko Kranja, Kranjske gore, ;n Podkorenskega 6edla v Beljak- Od tu bo vožnja mimo Vrbskega jezera na Gospo sveto in Celovec. Povratek fez Jezersko na Kranj v Ljubljano, kamor prispe ob 22. Cena vožnji vključno propustnica Din 100 na osebo. Prijave sprejema Zveza najkasneje do 8. avgusta. Vabljeni vsi rejcj in prijatelji rejskega pokreta- V VROČIH DNEH: domačo, povsem naravno „Kostrivniško" mineralno vodo! Uprava »Kostrivniške — Slatine«, pošta Podplat (Dravska). n— Nomen—omen. V petek zvečer je stražnik povsem slučajno naletel na ulici na sumljivega neznanca, ki je skušal preplezati ograjo, da bi se mu izognil. Stražnik ga ie še ob pravem času dohitel in po-vabjl s seboj na policijo, kjer so v možu spoznali 32-letnega brezposelnega zidar-skeea delavca Štefana Cigana iz Prekmur ja, ki ga je policija že dolgo zaman iskala. Cjgan je bil član večje tatinske družbe, ki je kradla zlasti po podstrešjih ljubljanskih hiš obleko im podobne reči. Večina članov njegove družbe je že za zapahi sodnih zaporov, zdaj pa bo še Cigan poro-mal za njimi. Kraški teran — najboljši kraški pršut — pri Levu n— Velikodušni dar Podpornemu društvu slepih. Ugledna veledrogerija »SALUS« d. d. v Ljubljani je darovala namesto venca na grob blagopokojne ge. Amalije Remso" I ve, lekarnarjeve soproge, Din 200 kot pomoč in podporo za najbednejše slepe. Društvo se ugledni firmi za njeno plemenitost jn naklonjenost najiskreneje in najtopleje zahvaljuje- Vse tiste- kj čutijo z utogim slepim, prosimo, naj posnemajo to plemenito gefto in se usmilijo bednih slepih. MOTORNO KOLO z vsemi svetovnimi rekordi Dr. FINK-ova zopet redno ordinira. J BMW RS Ing. G. Tönnies, Ljubljana, Tyrseva 33. u— Spet nesreča na cesti. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 39"letno po-setnico Frančiško S indicevo z Dobrove pri Ljubljani. Ko je zjutraj odhajala na trg, ji je po Stritarjevi ulici prihi-tel nasproti škropilni avto- ki se mu ni mogla dovolj naglo izogniti- in jo je podrl, da je dobila hude poškodbe po glavi jn po životu. Iz neke tovarne na Viču so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 601etnega mizarskega pomočnika Franceta Hlebša, stanujočega v Vrstovškovi ulici, ki mu je stroj v zapestju odtrgal desno roko- V bolnišnico pa ie moraia tudi 5-letna hčerka mesarja in posestnika Helena Šumijeva iz Kranja, ki ie stopila v neko trgovino, ko je trgovka pravkar prižigala raketo. Pri tej prj lilki se je užgal smodnik na mizi, da je dekli co opalil po rokah in po glavi._ Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — •zberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju FhANJO KUNO V AR, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana u— Gasilska četa Ljubljana—Barje vabi vse prijatelje na veliko vrtino veseljco s kegljanjem na dobitke- ki bo danes ob 15. v gostjini pri Putrihu na Dolenjski cesi-i- u— žalostno stanje šmartinske ceste. Odkar je občina Moste priključena Ljubljani, je šmartinska cesta tako zapuščena, da smo prejeli že več pritožb o njenem žalostnem stanju. Lansko pomlad je mesto prevzelo šmartinsko cesto v svojo oskrbo. Cesta, ki je tako prometna, ni bila jeseni nič posuta. Pomladi so sicer napeljali nekaj gramoza, toda pol premalo. Odlučujo-či gospodje naj si ogledajo to cesto, zlasti od tovarne za klej, in do odcepa na letališče ali pa pa od kilometra 1.05 do 3.05. cesta je res prava sramota bele Ljubljane, to je jama pri jami. Na tej cesti ni nikdar nobenega cestarja, ob straneh je vsa porasla, če je ne izboljšate, bomo pač imeli žalostno hribovsko cesto v stolni Ljubljani. u— Uredite stvar na dostojen način! Iz občinstva nam pišejo: V četrtek okrog 19.30, ko je med Tivolijem in Aleksandrovo cesto najživahnejši vrvež, so bili sprehajalci priče nelepega prizora, ki je po pravici vreden javne graje. V smeri od Narodnega dom proti policijski upravi je stražnik privedel nekega aretiranca, s struno ujetega za zapestje. Sprehajalci so so čudili, zakaj je neznanec zvezan, ko je šel vendar čisto mirno in vdano s poveäeno glavo ob možu postave. Nekateri so stopili bliže in so v neznancu spoznali nesrečnega MfWftif«. u te bil mJrnft mnoeo dela- ven, ugleden umetnik, pa je težko obolel, da je bil delj časa interniran v nekem zdravstvenem zavodu. Vsa Ljubljana ga je zmerom poznala kot mirnega, dostojnega človeka, ki je vse poteze svojega značaja ohranil tudi po bolezni, čeprav mu je neusmiljeno razdejala duha. Zdaj živi mož z družino vred v veliki bedi, da bi bil vreden ne le pomilovanja, temveč predvsem dejanske podpore. Nekateri izmed sprehajalcev so pristopili k stražniku, da ga opozorijo, ko ga je aretiral — pa saj poznate stroge policijske predpise, ki zahtevajo od občinstva zmerom strogo izvajanje »nevmešavanja« v takih primerih. Ne vemo, kaj je nesrečnik zakrivil, da ga je bilo treba odvesti na policijo na tako strog način. Dejstvo je, da je mož bolan, in dolžnost vseh poklicanih instanc, pa mislimo, da tudi dolžnost vse kulturne javnosti bi bila, da se pobrigajo za nesrečnega skladatelja in njegovo družino in jim pomagajo, da bodo lahko v miru preživeli vsaj svojo nesrečo. Iz Celia e— Sokolski nastop v Grižah. Sokolsko društvo v Grižah pri Žalcu bo priredilo danes ob 15. na vrtu g. Nika Skoberneta v Grižah javen telovadni nastop s sodelovanjem drugih sokolskih društev. Po nastopu bo prosta zabava. Sokoli in nrijate-lj; sokolstva, udeležite se te sokolske prireditve v čim večjem številu! e— Prireditev kmetske mladine v Dram-Ijah. Društvo kmetskih fantov in deklet v Dramljah pri Celju bo priredilo danes popoldne veliko tekmo žanjic. Ob 14. bo zbirališče žanjic, grabljic. mlat;čev, konjenikov in kolesarjev pred staro šolo v Dram-Ijah. Ob 14.'M) bo krenil sprevod z godbo na tekmova-išče v Št. Uj, kjer bo kmetsko mladinsko zborovanje. Po zborovanju bo tekma žan j e. pri kateri bodo sodelovale tudi žaniice. članice sosednih društev. Po tekmi bo ocenjevanje in kmečka zabava. Priredrlvv bo r.b vsakem vremenu. Vstopnine ni. Prij;ite'ji naše zavedne kmetske mladine, obiščite danes Dramlje! e— Nagrada za udeležbo na »prosvetnem taboru« v Mozirju. V celjski »Novi Dobi« čitamo: V nedeljo je občinski tajnik na Polzeli, ki se je na svoj način izkazal dne 8. junija pri izgredih v Celju, vabil ljudi, da bi se udeležili »prosvetnega tabora« v Mozirju. Udeleženci so imeli brezplačno vožjo, vsak pa je dobil še »honorar« v znesku cel;h — štirih dinarjev, kajti prosvetno delo je treba primerno podpirati... e— Pred komisijo za rezervne lekarnar-ske podporočnike v Beogradu je napravil izpit diplomirani farmacevt g. Dušan Va-lenčič, sin učitelja g. Josipa Valenčiča v Celju Čestitamo! e— Politična nestrpnost na pokopališču. Celjska »Nova D »ba« je objavila sledečo zanimivo notico: Na grobu mladega sokolskega člana brata Franja Vidica v Celju sta v-sela dva venca, znak zahvale in spomina njegov'h tovarišev in prijateljev. Venca sta bila ovita s trakovi r tlfJä^ic üeiTST, na trakovih so bili primerni napisi. V neki noči pa so neznanci trak 7 enega venca strgali in uničili, trak z drug.-iga venca pa razrezali in razmetali križem po grobu. Ljudem, ki ne morejo videti j.-fpač ni ne svetost mesta (to delanje je bilo izvršeno na grobu), ne najosnovnejše spoštovanje do pokojnika nikaka ovira v njJhovi politični zaslepljenosti. Storilcev seveda niso našli. e— Kino Un>on. Danes ob 10. in 14. matineja, ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Plavolasa Carmen« z Marto Eggcrthovo in tednik. Od jutri dalje bo kino zaprt. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. matineji: PRERIJSKI PEVEC«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 zabaven pustolovski film »KOZAK IN SLAVČEK« ( Jarmila Novotna - Sve-tislav Petrovič). Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »KOZAK IN SLAVČEK«. Iz Maribora a— Važna socialna akcija. Tukajšnje Društvo stanovanjskih najemnikov je ustanovilo poseben podporni sklad. V smislu pravilnika se predvideva, podeljevanje manjših podpor društvenim članom za primer stiske, zlasti deložacije. Pravilnik je na vpogled v društveni pisarni na Ro-tovškem trgu 1. Poleg letne članerine bodo plačevali organizirani stanovanjski najemniki še 2 din za navedeni podporni fond. Dr. MARINIČ ne ordinira do konca avgusta. a— Obiskovalci »Mariborskega tedna«, oglejte s? razstavo modnega blaga in konfekcije v podaljšanem hodniku trgovine Anton Macun v Mariboru, Gosposka ul. 8—10. Ostanki po. izredno nizkih cenah se prodajajo v posebnem oddelku z vhodom iz Gosposke ul. 8. a— Prijavite prosta stanovanja. Ker je zanimanje za letošnji VI. Maribonflki teden doma in v tujini izredno veliko in je doslej prijavljenih razmeroma še zelo malo prostih stanovanj in prenočišč, prosi stanovanjski urad Mariborskega tedna vse one-ki bi hoteli oddati sobe ali prenočišča, da to nemudno javijo v pisarni Mariborskega tedna do ponedeljka prj Putniku, od ponedeljka naprej pa v pisarni na raztavišfu, a— Prjprave za »Sen kresne noži«. Priprave za uprizoritev učinkovite slavnostne Shakespearejeve igre »Sen kresne noči« so v polnem teku. Režiser g. Milan Kosič Je izbral v parku zelo primeren prostor, kjer že grade tribuno za preko 1000 gledalcev. Napeljujejo že tudi električno razsvetljavo za bajno iluminacijo. Nabavil, so okoli 20 kilogramov snovj za bengalični ogenj, ves an-sambl ima že 14 dni dvakrat dnevno vaje; pridno se pripravlja za premiero orkester- iki ga bo vodil ravnatelj g. Kozijna. Premiera bo dobro pripravljena in vlada zanjo veliko zanimanje. a— Taji. Orožniki so v noči na soboto izsledili 21 letnega Maksa F. iz Brestreni-ce, ki ga Imajo oblastva na sumu zaradi roparskega umora, katerega žrtev je postala 56 letna posestnlca Kristina Gselma-nova, o čemer smo poročalL Maks F. taji vsako krivdo pri tem zločinu. Prav tako tajita vsako krivdo tudi neki Franc P. In Franc N., ki sta tudi osumljena soudeležbe pri umoru. Iz Kranfa r— Kino Narodni dom predvaja danes veliki vojno-letalski velefilm »Peklenska krite«. Poleg treh dodatkov še »Smučar- ejka tekra* öovbmWH fiokgtaR g Profeto » ella, Ä SOL -Kaj 4 pričakujete > od mode?' / Gotovo ne samo nove, temveč predvsem dobre stvari. Če si lahko danes tudi Vi privoščite moderne, tanke svilene nogavice, tedaj boste hvaležni za način pranja, ki ohrani tudi najbolj občutljive tkanine in barve lepe kakor nove. V blagi peni milnih lusk LUX zgine vsaka nečistoča, ne da bi bilo treba pri tem nogavico mencati. LUX podaljSa trpežnost nogavic! Z A V S E B O L J S B^msm Tavčarjev spomenik na pravo mesto! Kakor je objavila Slovenska Matica, se odkrije 19. septembra pisatelju dr. Ivanu Tavčarju spomenik — doprsni kip — pred njegovo rojstno »Kosmovo hišo« v Poljanah. Vsakdo, ki poljanske razmere dobro pozna in ve, kje se nahaja Tavčarjeva rojstna hiša, mi bo pritrdil, da spomenik, čeprav še tako skromen, ne spada na ta kraj. Kot pristnemu Poljancu, ki je večino svojega življenja preživel v Poljanah ter še dandanes pogosto obiskuje svoj rojstni kraj, so mi ondotne krajevne razmere predobro znane. In z vso odločnostjo še enkrat javno poudarjam, da je ta načrt brez-miseln. Tega mnenja so tudi tujci ln med njimi sloveči znanstveniki, literati in umetniki, ki poznajo lo rodu. je Ljubljančan. V uk je stopil leta 1876. v Narodni tlakami. Kmalu po učni dobi se je podal oa popotovanje, kar je bil takrat posebno pr] tiskarjih splošen običaj. Spoznal je Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Svico. V tujini ae je v stroki lepo izpopolnil fax J^jtìfcl^ Ko se je vrnil iz tujine, je stopil v te-Idanjo Bambergovo, pozneje Delniško tiskamo, in je bil zaposlen v tem podjetju polnih 40 let- Tudi pri »Jutru«, ki s? je tiskalo v Delniški tiskarni, je bil na delu dolgo vrsto let, in sicer pri oglasih, za katere je bil posebno izvežban. G. Obrekar je bil vedno v narodno-na-predinih vrstah ter je v tem duhu vzgojil tudi svojo družino, od katere žive še sin Rudolf, šolski upravitelj v Mirni peči, in štiri po-ročene hčerke. Sin Ivan je padel v vojni zloglasnega 14. avgusta 1914 leta, ko so Rusi po krivdi avstrijskih poveljnikov vrste slovenskih fantov in mož strahotno zredčili. Jubilant, ki Je splošno priljubljen, živi s svojo ženo Marijo, roj. Hiti, ob ooemoglo-stni podpori, ki mu jo daje Zvezna organizacija grafičnih delavcev. Gospod Obrekar gleda z zanosom v polni či-iosti na cele generacije, katerim je bil zvest učitelrj in dober svetovalec, želimo vrlemu možu še mnogo let in izboljšanje sedanjega stanja! Zaporam M osvežuje : Bilo kod tiü povsod S Novi betonski most, ki ga je banovina zgradila čez Ljubljanico pri Podpeči. — Njegov opis amo že prinesli pred nekaj dnevi V CIRKUSU V kletki kaiejo naslednji prizor. Kro-titelfica zveri vzame kos sladkorja v i».ta, stopi k levu in ta ji vzame z zobmi sladkor iz ust. Kroüteljica te obrne k občinstvu: »Ali bi te upal kdo izmed vas to ponoviti?« Glas iz občinstva: »Jazi Sarno leva spravite iz kletke.« ČAKANJE Schubert je nesel svoje raztrgane čevlja k čevljarju. Ko je prišel potem pon je, ši niso bili popravljeni. »Slišite,« se je ujezil Schubert. »Na vratih imate vendar napisano, da se na popravilo lahko kar počaka!« »Seveda,« je mirnodušno odvrnil čevljar. »Napisano pa ni, kako dolgo je treba Čakati.«r Včasih se tudi steklo svetlika kot dragulj — p» vendar ni dragi kamen. Istota-ko tudi navadna guma nima [v na področju oo. Maribor od LNP elementi, ki stoje izven dosege LNP. do-čim so bili člani bivšega oo. Maribor le izvršilno orodje teh elementov. S to ugotovitvijo je v smislu § ... podan moment novih okolnosti, ki so morale bistveno vplivati za odmero kazni. G. Koniču Josipu kot tajniku bivšega oo. Maribor, ki bi bil moral po svojem položaju vso akcijo že od začetka preprečiti, je bilo odmeriti višjo kazen. V teku prizadevanj za znižanje kazni odn. za obnovo postopka je g. Konič Josip naslovil na LNP pismo., v katerem obžaluje, da je svoječasno sodeloval v odboru za odcepitev klubov iz območja oo Maribor od LNP, ker se je ta odbor poslužil načina, ki nasprotuje športnim načelom. Dalje zastavlja LNP svojo besedo, da ni bil nikoli njegov namen delovati in rovaritj proti LNP in da tega tudi v bodoče ne bo storil. Ker so se tudi ostali odborniki bivšega oo. Maribor od izreka kazni dalje vedli nasproti LNP povsem lojalno in ponovno izrazili in zagotovili, da v gornji akciji niso imeli nobenih prikritih namenov proti LNP je smatral uo- da je ' potrebno revidirati tudi proti njim izrečeno kazen, tembolj> ker se je iz naknadno izvedene preiskave' mogel prepričati, da nima .povoda, da ne bi verjel njihovim izjavam nelojalnosti. Upravni odbor smatra, da je s tem vsa ta neljuba zadeva predana pozabi j en ju.« LNP torej službeno smatra, da je s tem vsa ta neljuba zadeva pozabljena. Upajmo. da so enakih odkritih misli tudi vsi ostali, ki so bili zapleteni v takratne mariborske dogodke in bo zdaj LNP lahko spet složno in še bolj uspešno deloval za afirmacijo slovenskega nogometa. Saj se mora vendar zavedati, da igra v nezdravi rivaliteti med Zagrebom in Beogradom doleko važnejšo vlogo kakor bi se zdelo po samem številu glasov in klubov, ki jih združuje. Odgovor ria to bomo mogli dati seveda šele pozneje! V isti številki je Objavljeno, da se bo jesenski del prvenstvenega tekmovanja na področju LNP za vSe razrede in skupine začel 5. septembra t. 1. Termini in pari bodo objavljeni pozneje. Vsi protesti so se razkadili JLAS je glede spora zaradi zaprek na lahkoatletskem troboju Beograd—Zagreb—-Ljubljana prejel avtentično pojasnilo, po katerem je bila kopica takratnih zagrebških protestov neutemeljena Nedavni Iahkoatletski troboj med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, ki se je končal z lepo zmago ljubljane, je dal že na prireditvi sami, še mnogo bolj pa pozneje, ko je Zagreb prišel nekoliko do sape po prehudem porazu, zagrebškim la-hkoatletskim mogotcem povod za hude napade za pomanjkljive športne naprave v Ljubljani. Glavni kamen spodtike so bile lesene zapreke starega tipa, zaradi katerih baje Zagrebčani niso mogli doseči onih uspehov, na kakršne so računali v tej disciplini. Ker je sodniški zbor kljub vsemu temu tako dosežene rezultate v teh tekih priznal in prištel k oceni, so prizadeti spravili vso zadevo pred JLAS. Tukaj pa se je stvar zasukala popolnoma drugače, kakor so za trdno računali glavni gromovniki proti nesrečnim ljubljanskim starim zaprekam. JLAS se je namreč v stvari obrnil na tajnika odbora mednarodne amaterske federacije (IAAF) za pravila in rekorde g. Stankovitsa v Budimpešti, ki pravi kot strokovnjak v precej izčrpnem odgovoru med drugim naslednje: »Glede zaprek ima naša federacija, zelo podrobne predpise kakor tudi določbo, da se morajo od začetka letošnjega leta uporabljati samo zapreke novega tipa. .Ta določba pa velja samo za mednarodne tekme, pri čemer mora vsaka nacionalna federacija skrbeti, da so nave v redu. Čeprav je vse to lepo popisano, je vendarle znana stvar, da se nove stvari — posebno Ce so drage — uvajajo le s težavami in je treba pri tem vsestranske obzirnosti. Jaz se strinjam, da je v vašem primera bila vis maior in je ravnanje po predpisih zadelo na neodstranljive ovire, zaradi česar se je bilo treba sprijazniti z dano situacijo, človek tega ne stori rad, ker se le zaveda, da ni vse prav, toda če sliši, da je bilo vse storjeno zaradi ravnanja po predpisih in ne gre na račun prireditelja, če to ni uspelo, je treba protest zavrniti tembolj, ker so bili ti pogoji znani v naprej in so zadeli vse sodelujoče enako, če bi pa temeljita preiskava tega primera pokazala, da je ponovitev obeh tekov z zaprekami s predpisanimi kovinastimi zaprekami brez velikih težkoč izvedljiva v roku 8 dni z vsemi 6 tekmovalci v enem teku, bi jaz iz športnih ozirov prej glasoval za takšno rešitev,« Takšno je mnenje mednarodne avtoritete na tem polju in JLAS seveda ni mogel storiti drugega, kakor sprejeti to tolmačenje za avtentično ter pustiti rezultate onega za Zagreb tako nesrečnega troboja nedotaknjene, posebno ker v tem primeru ni šlo za mednarodno prireditev. Del lah-koatletskega Zagreba, ki je že po Ljubljani dvigal toliko krika in vika zaradi zaprek, pa je še pozneje namigaval k razči-ščenjem in obračunom, je zdaj čisto umolknil. če ta troboj tudi ne bi bil prinesel Ljubljani zmage, bi bila imela zdaj vsaj to zadoščenje, da so se spet enkrat vsi zagrebški protesti razkadili v prazen nič. Tako pa ima oboje! V nekaj vrstah Prihodnjo nedeljo dne 1. avgusta čaka našo državno nogometno reprezentanco spet mednarodna tekma, in sicer topot na domačih tleh proti državni reprezentanci Turčije. To bo peto srečanje med nami in Turki in vlada zanj veliko zanimanje. Glede postave našega moštva so mnenja še precej deljena. Zagrebške nogometne klube, ki jih je seveda blizu 50, so na zadnji podsavezni glavni skupščini razdelili v štiri razrede, in sicer v I. podsavezni razred ter v I. a, I. b in II. razred. Naslednje mesto za li-gaši zavzemajo klubi I. podsaveznega razreda, in sicer: varaždinska Slavija, Sparta, železničar, Viktorija, Makabi, Hajduk, Zet in Ličanin. Zagreb in Beograd sta imela nedavno svojo medsebojno plavalno tekmo in bi se moral danes v Beogradu vršiti revanž za njo. V zadnjem hipu je beograjski podsavez prireditev odpovedal in bodo sedaj beograjski plavači gostovali v Novem Sadu. Zagrebški plavalni podsavez se bo zaradi te odpovedi najhrže pritožil savezu. Zlet kolesarjev v Postojno. Kakor nas obvešča kolesarska podzveza, je spored kolesarskega izleta v Postojno dne 1. avgusta za vse one, ki ne bodo potovali na kolesih, spremenjen tako, da jih bodo v Postojno peljali »Putnikovi« avtobusi, ne pa vlak. Odhod avtobusov bo ob pol 7. izpred Narodnega doma, z Vrhnike pa ob pol 8. Prl-javnina za nekolesarje znaša skupno z vožnjo in vsemi drugimi prijavnimi stroški 66 Din. Prijave za kolesarje sprejemajo na znanih treh mestih (pri J. Gorjancu, Ivanu Jaxu in pri »Vrhničanu«), za avtobuse pa »Putnik« sam do srede 28. t- m. NSU vozači. V četrtek 29. t. m. ob 20. pred Mikličem zaradi izleta v Maribor. Vabljeni tudi ostali! R AD I 0 Nedelja 25. julija Ljubljana 8; Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 9: čas, vreme, poročila, spored, — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Rant). — 10: Koncert oddelka godbe »Sloge«. — 11; Iz kraljestva igračk (plošče). — 11.30; Otroška ura: Teta Mari-čka kramlja in prepeva. — 12: Koncert na harmoniki (g. R. Pilih). — 13: čas, vreme, poročila, spored, obvestila—13.15: Plošče po željah. — 17: Kmetijska gospodinjska navodila ln poročila. — 17.30: prenos koncerta vojaške godbe iz hotela Bellevue. — 19; čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac ura: Trije veliki pesniki troimeoičndh bratov (prof. Anka Raketič). — 19.50: Verdi:, fantazija (plošče).— 20: Za zabavo ln za ples; Trboveljski pevski jazz-kvartet, vmes plošče. — 21.20: Narodne pesmi poje g. Mirko Dolničar. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Orkestralen koncert s plošč. Ponedeljek, 26. julija Ljubljana 12: Priljubljeni napevi (plošče). — 12.45: Vreme, porosa- — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Glasbene slike (plošče). — 14: Vreme, torza. — 19: čas, vreme, poročila, spored- obvestila. — 19-30 Nac. ura: 0 švedskem pesniku slovenskc-ja porekla. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Dvorak: Slovanska plesa št. 1 in 2 (plošča). — 20-10: Potrebe slovanskega zbliževanja v sedanjosti (prof. E. Boje). — 20.30: Koncert pevskega sek^teta »Mladost«. — 21.15: Pevski koncert gdč. Majde Lovšetove. — 22: Čas- vreme, poročila, ßpored- — 22.15: G. Martin Praprotnik igra na harmoniko. Beograd 17.20: Klavirski koncert. — 17.50 Narodne melodije. — 18.10: Orkestralna glasba. — 20: Plošče. — 21: Orkestralna glasba. — 22.15: Narodni napevi. — 22.15: Plesna muzika e plošč. — Zagreb 20.10: Bi zetova opera >Cari«eu« (plošče)- — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.05: Prenos Verdijeve opere »Falstaff« iz Salz-burga. — 22.80: Lahka glasba e plošč. — Varšnva 20: Orkestralen im pevski koncert. — 22: Klavirske skladbe. — 22-30: Lahka in plesna muzika e plošč. — Dunaj 12.20: Lahka glasba s plošč. — 14.10 : Koncert orkestra. — 16.05: Plesi in odlomki iz zvočnih filmov. — 17.40: Pevska ura. — 17.55: Klavirske skladbe. — 19.25: Odlomki iz francoskih oper. — 20.40: Zabaven program. — 21.40: Plesi (klavir). — 22-20: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.20: Ruska komorna glasba. — 20-10: Pester program sa ponedeljsko na- stro;« nje. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19: Lepa melodija in prijazna beseda. — 21.10: Vjrtuozna klavirska muzika: Chopijnove etude. — 21.40: Istorija. — 22.30: Nočni koncert in ples. — Stuttgart 19: Vedra gla»ba za delopust — 21.15: Zabaven program s plošč. — 22-30: Nočni koncert iz Kolna- — 24: Koncert berlinskih filbarmonikov (plošče). Torek, 27. julija Ljubljana 12: Operetni venfki (plošče). — 12.45: Vreme- poročila. — 13: čas- spored, obveetjla. — 13.15: Pesmice ljubavre. pesmice zabavne (Jožek in Ježek). — 14: Vreme, borza. — 19: čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O pravi poeziji (g. Si ni 5 a Kordič). — 19-50: 10 minut zabave. — 20: R. Wagner: Koračnica iz glasbene drame ^Somrak bogov« (plošče). — 20.10: Sredstva pri vzgoji vajeniškega naraščaja (inž. arh- R. Kregar). — 20.30: Vesele in zdravjce poje Slovenski vokalni kvintet, vmes originalna švicarska glasba (bratje Malenček). — 22: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Beograd 17.20: Narodne pesmi- — 17.50: Koncert orkestra. — 18.45: Violinske skladbe. — 20: Lahka glasba s plošč. — 22.15: Pesmi. — 22-40: Lahka in plesna muzik». — Zagreb 20: Zvočna igra. — 20.30: Violinski koncert. — 21: Orkestralen in pevskj Ikoncert. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.10 : Pester glasbeni program. — 20.55: Simfoničen koncert. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.15: Arije in pesmi. — 20: Koncert orkestra in sol'6tov. — 22: Plošče in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.30: Mladinski koncert. — 16.05: Koncert orkestra. — 17.25: SMad; be za violino in čelo- — .17.50: Klavirski koncert. — 20.40: Pestre «like s počitnic. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23.40: Nadalie%anje koncerta. — Berlin 19-20: Priljubljene melodije (plošče). — 20.10: Koncert malega orkestra. — 21: Nepozabne besede in melodi.ie. — 22.30: Lahka -im plesna muzika iz Hamburga. — München 19-30: Igra v molu (radij«ka fantazija o Chopinu). — 21.10: Lepi glasovi (plošče). — 22.30: Kakor Berlin. — Stuttgart 19: Tangi in paso doble (plošče). — 21-15: Lahkokrili ro-koko. — 22.40: Prenos iz Berlina. — 24: Chopinove variacije. Z Jesenic s_ ZJv°čni kino Radio predvaja danes v nedeljo ob 3- popoldne (samo ob slabem vremenu) in pol 9. zvečer velefilm »•Ura skušnjave«. Men dodatki tudi domai »Zora« tednik in Paramountov zvočni žurnal. Sledi »Vroča kri«. Iz Zagorja z— Smrt starega rudniškega upokojenca. Po kratki bolezni je umrl v starosti 80 let rudniški upokojenec Jurij Slanšek v Zagorju. Pri rudniku je delal 26 let in je bil pred 10 leti upokojen. Prej je delal pri cementarni v Zidanem mostu. Pokojni Slanšek je bil eden izmed onih starih, odkritih delavskih korenin, ki ostanejo vedno v svojem prepričanju dosledne in ki so tudi vzor delavske vzajemnosti. Zaradi tega je bil zelo priljubljen. Njegovo udejstvova-nje pri pokretu narodnega delavstva je bilo vzpodbudno za mladino, žena mu je umrla že pred 15 leti. V soboto se je njegovega pogreba udeležila velika množica, da izkaže možu dela zadnjo čast. z— Spet nesreča v kotredeškem rovu. V začetku tega meseca se je v kotredeškem rovu smrtno ponesrečil rudar Rudolf Bre-gar, zdaj pa je zadela tam huda nesreča rodbinskega očeta rudarja Pavla Bukov-ška. V petek popoldne je šel zdrav in zadovoljen na delo, zvečer pa so ga hudo poškodovanega prinesli domov. Mož je opravljal delo pri »bremzi« in »šala« ga je zadela v prsni koš. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik g. dr. Kajzelj. Nova nesreča v kotredeškem rovu je močno vznemirila rudarske družine. _ RAZPIS Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjševalno ofertno licitacijo v roku 14 dni za dobavo notranje opreme v prizidku Delavskega doma ob Bleiweisovl cesti, in to: železne postelje, posteljnino, perilo, odeje, leseno pohištvo in razne drobne predmete. Kompletni razpisni pripomočki se dobe od 26. VII. 1937 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra št. 2/II. nadstr. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu do dne 9. VIII. 1937 do 9. ure dopoldne, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 25. julija 1937. Trnovski pristan TRI LEPE STAVBNE PARCELE na Opekarski cesti — Trnovski pristan v Ljubljani, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »JUTRA«. (vedno svež) Samo 10 minut kuhanja. Tudi za diabetike brez ali z malo sladkorja. D. Pechmajou & Cie, Zemun 5718 Podpisani tem potom izražam svoje polno priznanje podporni zadrugi „JEDNOTA" v Zagrebu katera me je ob priliki likvidacije posmrt-nine prepričala o njenem vestnem poslovanju, tako da to občekoristno ustanova vsakomur priporočam. Ljubljana, 24. julija 1937. SAGMAJSTER ANTON, Ljubljana, Iščemo PARNI KOTEL 22—25 m2 ogrevne površine, 4 atm. pritiska, po možnosti s stopničastim goriščem, rabljen, dobro ohranjen. Ponudbe na Propaganda d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »4192«. 3 dni prištedite na delu, če uporabljate „DURLIN" lak ker krije z enkratno prevleko in suši popolnoma v eni noči. Dobite ga v 50 barvah le pri tvrdki Barve —laki Rudolf Hafner, Ljubljana. Miklošičeva c. 36 Telefon 35-65 Javna zahvala! Najtopleje se zahvaljujem g. dr. Kambiču, zobozdravniku, za njegovo požrtvovalno delo, s katerim me je rešil sigurne smrti. Ivanka Briksel Vodnikove družbe! Postani in ostani člaa tSUTRÖ« 7F. Y7I mu ^NTOcIfi. 25. VII. 1937: Kraljestvo mode Poleti v pisarni Vročina narašča ia Mor more, zbeži iz mesta- Toda ko mine kratki dopust, je treba zopet i zdržati v pisarni. Prebijemo pa tem lažje, če smo pravilno oblečene. Pravilno — to pomeni tukaj : kolikor mogoče čedno in kolikor mogoče lahko. Nekoliko športne še moremo biti, da se nam oboje v polni meri posreči. Dobro je treba zbrati kroj in tvorivo, pa ne bo nihče na prvi pogled rekel, da, je neša pisarniška obleka prav za prav neke vrste predpasnik ali celo kopalna obl&ka, ki smo ji izrezani hrbet zakrile z bolerom ali lahko jopico- Seveda pa moramo izbirati brez pretiravanja. Dovolj je za pisarniško obleko, da je čedna in okusna, nikakor pa ne sme biti preveč vidna ali pa celo vsiljiva v barvah. Enako pogrešen pa je drugi ekstrem: povsem nemdkavna pisarniška obleka. Moderna žena pri delu sicer noče sbadati v cči, še manj pa jo mika, da. bi učinkovala kot strašilo. Kakor povsod pri delu in športu, igra tudi tukaj smotrenost in praktična izdelava obleke veliko vlogo. Predpasnik v obliki zdravniške halje rabi kot vzorec za mnoge pisarniške obleke, ki jih potem lahko na dvojen način uporabljamo — bo- Tudi male gospodične disi kot samostojno oblačilo ali pa kot pravi predpasnik, ki našo dnevno obleko pri delu vso zakrije. Seveda je oblika takšnega predpasnika v modni obdelavi do- NAJNOVEJ6E Al O D M C TKANINE S. MANU PAKTU RA trÜYtx^ Tudi male gospodične nosijo hlače in sicer pri igri in kopanju- Saj so hlačice res najbolj praktično oblačilo, posebno za takšne male ljudi, ki nikoli ne mirujejo. Tu prideta seveda v poètev le dve obliki hlač: male balonaste hlačke in pristne male »shorts«. Balonaste hlače vidimo navadno le na celi oblekci za igranje, »shorts« pa nosijo deklice v zveoi s kopalno obleko ali kratko majico. živela mnoge mstamoitfoze, vsaj kar se zunanjih efektov tiče. Slednjič se je Sa najbolj uveljavil nekakšen kompromis med haljo in plaščno obliko. Talko je n. pr. krojena pisarniška obleka ali halja iz diskretno karirastega, pralnega blaga, ki je po vsej dolžini zapeta z gumbi. Jako prijetno učinkuje na vzorča-stem tvorivu obleke bela, pralna .garnitura. Rokavi so v život rag lansko vstavljeni, obe globoki gubi na krilu pa izhajate iz zanimivih, diagonalno prišitih že-žepov (1. skica). Druga takšna obleka je iz naravno barvnega platna. Zapenjamo jo s pasom, ki izhaja iz obeh sprednjih pol obleke in ga na eni strani potegnemo skozi obšiti prerez. Obleka je na ovratniku, na rakavih in na žepih obrobljena z ozteimi progami iz temmoniodrega platna (2. skica). Bolj elegaratna, kakor praktična oblika halje, je lahka dvodelna obleka. Na naši skici je takšna obeka iz diskretno vzor-častega pralnega tvoriva in ima po sredi ljubko, belo garnituro, ki prehaja v dve podolgovati, beli progi (3. skica). Ce uporabimo opoldnevni cdimor mei uradnimi urami za kopanje, nam pride najbolj prav obalna obleka, ki jo z majhnim bolerom izpremenimo v delovno obleko. Na kopališču potem enostavno sle-čemo bolero in že se lahko sončimo. Takšna obleka na naši skici ima po sredi krila tri gube in zanimive, z Izvezeno konico zaključen^ žepke. Na kontrastno barvnem boleru opazimo enake žepke in svetlo garnituro iz tvoriva obleke (4. skica). Jako praktična je tudi obleka brez rokavov, ki ji poljubno lahko menjamo bluzo- Ta obleka ima na roko prešite rokave ira velike, enako prešite žepe. Lepo učinkuje, če opremimo obleko z barvastim pasom, bluzo pa s kravato v barvi pasu (5. skica). posvetovalnica 0330: Z ozirom na dejstvo, da se pojavlja srbež vedno proti koncem menstruacije, mislim, da je istemu vzrok iztok sam, odnosno., da je vzrok mehanične narave. Razkrajajoče se mase poškodujejo gornje plasti kože odnosno sluznice, ki ne prenese obveze in posdedica je vnetje. Svetujem vam, da vas pregleda specialist za ženske bolezni, ki vam bo verjetno predpisal posebne irigacije, oziroma sredstva, ki bodo napravila sluznico odpornejšo. Mogoče Dar na razstankn Dokler sva delala s Saint Mayrjem, je bil jn v popolni čuvstveni krizi. Oni dan, ko sva začela pisati novo komedijo, mi je rekel: »Poslušaj... Zdaj se bova tikala, kakor je v navadi med zaupniki. Najino skupno delo je stvar zaupanja. Dovoli, da ti mimogrede povem še nekaj: dal bom slovo Koki.« »Kakšni Koki?« sem se začudil. »Kok je na tisoče ...« »Moja Koka se piše Robinetta Cherra. Z njo sem živel tri leta v dobrem prijateljstvu in ji nisem nikoli dal niti pare. Zdaj, ko jo bom zapustil, ne morem storiti tega praznih rok. Svetuj mi torej: kaj naj ji darujem?« »Dragi moj, to je težka stvar..« »Jaz pa vem. Najbolje bi bilo, če bi ji dal nekaj denarja. Na primer okroglo vso. t.eo deset tisoč frankov. Kaj meniš?« Zračunal sem v naglici in odvrnil; »Deset tisoč frankov za trj leta skupnega življenja--to ,;e 3.833 frankov in 33 centimov na leto ali 280 frankov mesečno.« »Vendar pa« — je nadaljeval Saint Mavr — »deset tisoč je le deset tisoč in to ni majhna vsota. Človek ne more biti indife-renten napram tolikemu denarju-« »Pa imaš teh deset tisoč frankov?« sem vprašal. »Vidiš, to je ravno tisto! Nimam jih še, Zato pa imam deda, starega Goldberga, ki mi jih bo posodil. Ne bo s'eer tako lahko izvabiti iz njega toKko tisočakov naenkrat,, amoak napel bom vse strune ...«_ Tako sva začela iskati deset tisoč fran-Vsv. Od vsega začetka sem dvomil v us[#h kombinacije Koko _ Saint Mavr - Goldberg. Tembolj, ker sem poznal geslo starega Goldberga. Njegov aiorizem se je glasil: Kradi-kradi-kradi —, a ne daj se oropati! Plemenite in močne besede, ki so predslav-ljaie cel program ... Torej upanje v teh deset tisoč frankov je bilo od vsega začetka dvomljivo. Toda čeprav je bilo težko uveriti 6tarega Goldberga o potrebi tega posojila, je bil Saint Mavr nedosežen veščak v pumpanju. čez tri dni mi je že sporočil: »Narejeno!« »Kaj je narejeno?« sem vprašal. »Imam v žepu deset tisoč frankov. To se pravi, jutri j'h dobim. Oče moje matere je pristal na posojilo!« »To bo vesela Koka!« »Ah kaj vesela! Kako bo vriskala, kadar ji ob slovesu položim na mizo pet tisočakov.« »Oprosti vendar«, sem ga prekinil, »prvotno si ji namenil vseh deset tisoč frankov!« »To je bilo prvotno. Med tem «em mislil in mislil, pa #em priš?I na čisto nove ideje. Koka se prav te dni dogovarja z nekim bogatim gospodom. Ne vem, kaj snujeta... Kaj pomeni zanjo teh pet tisoč frankov? Pet tisoč več ali manj — nji je to vseeno!« »Tako je!« sem rekel. »Torej boš napravil nov račun. Za vsako leto skupnega prijateljstva ji boš plačal 1666 frankov, ali mesečno...« »Nehaj že, nehaj!« je zavpil Saint Mayr. »Škoda časa za take račune. Pojdiva rajši na delo!« je tudi, .da greste v pogleda čtotoče predaleč in d a je sduznica vsled dnevnega kopanja že itak preveč razdražena, kar se ocUuje v gotovih časih s opisanimi neljubimi pojavi. J. E.: Najhitreje in sigurno se odpravijo nadležne dlake električnim potom. Manj zanesljiva so razna mazila, vsled česar je treba kuro večkrat ponovit:. Delen kozmetični uspeh dosežete, ako si dlačice raz-barvate z vodikovim prekisom. Dlačice namreč ofclede in postanejo zato manj vidne. Ako se odločite za prvi dve metodi, se morate obrniti na Specialista za kožne bolezni, dočim si razbarvate lahko sami. Zdravniška posvetovalnica: Na podlagi novih podatkov vam svetujem, da daste pregledati blato, da li nima otrok, kakih črevesnih zajcdalcev. V ostalem se mi vaš nač:n vzgoje ne zdi pravi. Otrok spada med otroke, ne pa samo med odrasle, kjer ne siisi drugega kot: to ne smeš, to je grdo itd. Ravnotako ni park nadomestilo za igro z otroci v prosti naravi. Vkljub vsem lepotam je park za otroka, kjer mrgoli raznih napisov in kjer mora otrok paziti, da ne umaže obleke, vendarle samo lepa kletka. — V ostalem vam svetujem isto kot prej. Kislina: Običajno sredstvo proti prekomerni kislini je t-kzv. soda-bikarbona. ki jo vzamete dnevno po eno noževo konico. Važna je tudi dieta. Prepovedane so mesne juhe in razni mesni ekstrati, nadalje meso, alkoholne pijače, prava kava in ostre začimbe. Hrana naj sestoji, v glavnem iz: mleka, močnatih jedi, prikuh, sadja, keksov, surovega, masla .in jajec. Izogibajte se tudi kisa in prekomernega soljenja. Ako se vam stanje kljub dieti ne bi izboljšalo, pojdite k zdravniku. Prekomerna kislina je eden izmed znakov rane želodca, čije zdravljenje zahteva poleg diete včasih še druge ukrepe. S. F. Bolest: Z ozirom na opisane znake sklepam, da si je otrok pri padcu poškodovali sečno cev, mehur, ali pa ledvice. Črnikast sesedek v urinu je bila namreč kri. Zaenkrat priporočam mir, mrzle ovitke. V ostalem je to stvar, ki zahteva zdravniško preiskavo. Istočasno vam bo dal zdravnik vsa potrebna navodila glede nerednosti v pogledu menstruacije. Verjetno je, da je vse skupaj prehodnega značaja. Ista: Znaki kapavice pri ženski so včasih tako nejasni, da dotična oseba niti ne ve, da je bolna, in da je še celo zdravniku težko dognati bolezen. Možnost oku-ženja je v vašem slučaju seveda podana. Svetoval vam bi sledeče: Pred vsem pojdite k specialistu za spolne bolezni, k: bo ugotovil. da li že niste okužena. Ako še niste okužena, potem prekinite vsake intimne odnošaje, ker vas edino ta postopek more sigurno zaščitit!. Le v skrajnem slučaju in če ni drugega izhoda se zatecitc k varnostnim sredstvom, ki vam tudi do gotove meje nudijo skoro absolutno sigurnost. Pohorski: Ako vam vsa mazila nič ne pomagajo, ne preostane drugega kot operacija. Razpoke danke so včasih zelo trdovratna zadeva; kjer res ne prde drugo v pošte v, kot zgoraj omenjeno. Ostale težave so verjetno v zvezi s tem obolenjem. V slučaju, da se ne odločite za operacijo, se držite navodil vašega zdravnika. Nesrečna: Izvolite dvigniti pismo na dogovorjenem mestu pod oznako »nesrečna«. Vsakemu ni mogoče iti v kopališče vendar more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! V prepiru sta skočila v vodnjak Prekajevalec Andor Hirsch iz Gyengye-sa na Madžarskem »e je spri s svojo ženo. Med prepirom je žena nenadno pograbila svojega poidrugcietnega otroka, stekla k vodnjaku pred hišo in skočila vanj. Hirsch se je pri tem tako razburil, da je tudi sam stekel k vodnjaku in se vrgel v globino. Sosedom je uispelo, da so rešili vso trojico iz 20 m globok-ga vodnjaka, točla starša in otrok se borijo s smrtjo. Drugi dan sem vprašal Saint Mavra; »Kako si uredil zadevo s Koko?« »Vse je dobro«, je odvrnil. »Zjutraj sem jo srečal. Povedala, mi je. da odpotuje v Buenos Aires. Peljala se bo z nekim Ar-gentincem, ki ugodi vsak: nieni želji. Zdi se mi, da jo bo vzel za ženo... Kakor mi je pravila, ima dedec tam neke haciende osrromnega obsega. Zdaj ji nosi dragulje. Veš. kaj mi je rekla, ko mi je pokazaia vse nakitene prste? Dejala jc: »Skoda, da imam samo deset prstov. Rada bi imela štiri roke...« »Tvoje darilo je moralo napraviti velik vtis!« sem pripomnil. »Kakšen dar!« je dejal Saint Mavr. Bila sva, oba ginjena od obujanja sladkih spominov in nisem niti prišel do tega, da bi ji omenil kakšen dar. Ti «ie veš, kako je ona dobra! Gotovo bi jo užalil, če bi :i omenil tis*e tri tisočake, ki sem jih ji bil namenil .. »Kakšne tri tisočake? Dejal si, da ji boš dal pet, tisoč frankov?! ■»De'al. dejal!... Seveda sem dejal. Dragi moj, prejel sem te dni kopico vsakovrstnih račuov. Vrag vedi, kje so trgovci izvohali, da imam v žepu denar. Koka dobi trideset novih bankovcev po sto frankov. Niti ne, dvomim, da bo 7. njimi zadovoljna « Dva dneva pozneie je bil Saint Mavr silno zaskrbljen. Nič več n' srovoril o svoiem zasebnem življenju. Mislil je težke misli. Pisala sva k-omediio in sva orišla do priora, ko princ iunaško žrtvuje nekaj miliio-nov, da reši deklioo, ki jo obožuje Plavala sva na valovih čuvstev. Naši junaki v komediji so se kosali velikodušnosti. Tretji dan sva počivala in tedaj me je Saint Mavr resno vprašal: Na šahovski olimpiadi, ki se začne v soboto v Stockl\QÌmu, bo menda definttivno zastopanih 21 držav, vsaka z moitvom 4 igralcev in 1 rezerve. Iz liste napovedanih držav odpadeta predvidoma Čile in Avstrija, slednja očividno radi finančnih težav. Sigurno je. da igra na prvi deski za Ho-landsko svetovni prvak dr. Euwe, med tem ko bo v Stockholmu manjkal dr. Aljehin. ker Francija letos ne posije svojega moštva. Znana je že sestava nekaterih važnejših moštev: USA (po novejših poročilih): 1. Reshewsky. 2. Fine, 3. Kashdan, 4. Ho-rowitz, 5. Marshall; Češkoslovaška: 1. Flohr. 2. Foltys, 3. Zinmcr, 4. Pelikan, 5. Zita; Poljska: 1. dr. Tartakower. 2. P. Fryd-man. 3. Najdorf, 4. Appel, 5. Regedzinski. Za naše moštvo je dokončno določen naslednji vrstni red: 1. Pire, 2. dr. Trfunovič. 3. S. Vukovič, 4. Kostiič, 5. Bröder. Kape-tan moštva sem jaz, isto tako delegat Jug. šah. saveza za kongres FIDE, ki se bo vršil med olimpiado v Stockholmu. Naše moštvo bo že v četrtek v Stockholms da se odpo-č5je pred začetkom tekem. Končno stanje v matehu za damsko svetovno prvenstvo med gdč. Menčikovo in Grafovo je bilo ll1/» : 41/* za Menčikovo. V Blackpoolu je bil končan turnir za angleško prvenstvo. Zmagal je $kot Fa'rhurst z 9 iz 11. Slede Thomas 8. Atkins, Golom-bek in Tylor 6. Michel!. Parr 5V» itd. Za Aneleže novi prvak ne bo ravno velika pridobitev, sai bo na pr. v Stockholmu igral v posebnem škotskem moštvu. V Budimpešti so ravnokar zaključili madžarski nacionalni turn;r. ki so se ffa kot gostje udeleži! tudi naš mojster Schreiber, Avstrijec Hönlinger in Rumun Halic. Zmagal je v sigurnem stilu mladi Szabo z 9Vt iz 14. Na 2.—3. mestu sta Oercben in Havas? z 8'/i. Primerjava Gerebenovega rezultata z on;m iz Rogaške Slatine kaže, da je bi! naš turnir znatno močnejši. Na tabeli slede: Kluger 8. Hönlinger. Balla 7Vi. Réthy. Szigetv 7. Barcza. Füster. Schreiber fi1/*, dr. Balogh, Boros, Halic fi, Sterk 5. Schreiber je dosegel samo neznatno več ne??o v Rogaški Slatini. Na turniriu štirih velemojstrov v Nau-heimu sta dali prv; dve koli sledeče rezultate: dr. Aliehin je porazil Bogoljubova in Sämischa. dr. Euwe pa je poleg zmage nad Sämfcchem zabeležil remis z Bogoliubovom. V Keresovem roistnem mestu Pärnu na Estonskem ie v teku manjši mednarodni turnir. Po 3. kolu vodi Kcresov mladi domači rivai Schmitt. k: ima 3 točke, med njimi tudi celo proti Kercsu! Sledi Stahl-berg z 2'/*. med tem ko so Flohr Keres in dr. Tartakower trenutno nekoliko zaostali. Za dnbro igro letskega prvaka Petrova na tnirnirju v Kemeri je značilna naslednja partija. COLLEJEVA OTVORITEV Beli: Rellstah Črn.5: Petrov 1) d2—d4 d7—65 2) Sgl—f3 c7—c5 3) e2—e3 Sg8—f6 4) Lfl—d3 g7—g6 Proti Collejevemv sistemo je fbnketfaa-nje mak» v rabi, vendar najbrž ni slabo za črnega. 5) Sbl—62 V pošte v prihaja tudi 5) c4. 5). . . Sb8—d7 6) b2—b3 Ne ravrto najsrečnejša ideja. Enostavneje bilo 6) c3, nato 0—0, De2 in e4 6) . . . Lf8—g7 7) Lcl—b2 0-0 8) h2—h3? Z namenom Se5, ne da bi črni imel možnost Se5: in Sg4. Črni pa seveda to enostavno prepreči: 8) . . . c5 : d4 9) e3 : d4? Po tej pofiovn1 napaki 6i zagotovi črni že veliko prednost, ker mu prepusti beli važno polje f4. Treba je bilo igrati na vsak način 9) Ld4: 9) . . . Sf6—h5 10) g2—g3 Dejstvo, da je ta slabitev izsiljena, priča da beli otvoritve ni pravilno igral. 10) . . . Dd8—c7 Z eventuelno grožnjo Sg3:l 11) Ddl—e2 Tudi na 11) 0—0 b! prišlo lahko že Sg3:, 12) hg3: Dg3:+, 13) Khl, Sc5 z napadom. 11) ! . . Sd7—c5! Črni si torej zasigura že prednost dveh lovcev. Povrh je radi slabe točke h3 belemu rokada onemogočena. 12) Sf3—e5 Sc5 : d3+~ 13) Se5 : d3 Lc8—f5 Sedaj grozi Dc2:, kar takoj radi 14) Taci ni bilo mogoče. Ta8—c8 14) Tal—cl 15) De2—e3 Na g4 igra črni seveda vedno Ld3: ter na Dd3: Sf4. 15) 16) c2—c3 Dc7—d6 Tf8—e8 Beli s kraljem ni prišel pravočasno na varno, pa črni že grozi odpreti e-l;nijo. 17) f2—f4 Obupno sredstvo proti e7—e5. 17) . . . g6—g5! 18) 0—0 Sedaj je to že izsiljeno, saj je grozilo Ld3: ter nato gf4:. 18) . . . g5 : f4 Bolje nego Lh3:, nakar bi prišel beli t 19) Tf2 i-n Th2 še do nekakšne protiigre. 19) Sd3 : f4 Lg7—h6! 20) De3 f3 Sh5 : f4 21) g3 : f4 Kg8—h8 Črni ima nov načrt: napad na odprti g- lhrji. Slabi beli točki f4 in h3 mu pri tem zelo pomagata. 22) Tfl—f2 Te8—g8 -r 23) Kgl—h2 Tg8—g6 24) 'c3—c4 Obup. Ne gre namreč niti 24) Tgl. radi Tcg8. 25) Tg6:, Dg6:, 26) Tfl, Lf4: + ! 24) . . . Tc8—g8 25) c4 : d5 Proti sledeči lepi kombinaciji ni bilo obrambe: 25) ... Lh6 : f4!! 26) Df3 : f4 Tg6—g3M beli se vda. Sai grozi Th3 mat. če pa igra 27) Df5: pride Tg2 dvojni šah, 28) Kht, Dh2 mat. Vasja Pire Oda na črepinjah Našli so odlomek pesmi iz starogrške dobe Italijanski listi poročajo, da je ital'jan-ski arheolog Breccia pred nekaj časa v Egiptu odkril na kosu natične lončene sklede nekoliko grških verzov, o katerih je raziskovalka Medea Norsa sedaj ugotovila, da pripadajo starogr:ki pcsnici Sappho. Doslej smo poznali od te pesnice samo slučajne citate, ki jih navajajo drugi antični pisci. Lončene črepinje. kakršno je našel Breccia. so v starem veku uporabljali običajno za to. da so si nanje belež;li nevažne vesti, zdravniške recepte, potrdila in podobno. Toda znano je, da si je šolska mladež nanje namesto na voščene deščice ali papire beležila kakšne odlomke, ki se jih je mw I rala učiti na pamet. Breccieva najdba je vsekako najstarejši zapisek neke Sapphine ode. Iz nepopolne vrst:ce ob začetku pesmi je posneti, da se je mudila pesnica v času, ko je to svoje delo spesnila, na Kreti. Prevod celotnega odlomka se glasi: »... mičen je gozdiček jablan, altarji na griču pošiljajo svoj dim v nebo. svež potoček šumlja med koreninami, tišina vlada po vsem okraju im seiesteč; listi zbujajo božansko dremavost Smehljajoč se travnik je potopljen v cvetlice, pod cvetočimi vejami dreves diha sladki vonj rastlin. Pridi s svojimi venci, o Afrofcita, in natoč5. tiho svojega nektarja, pomefanega s slastjo. v naše zlate skodele.« Žena mora vzdrževati moža... Ona |e poštarica, on pa brez službe Pred več leti sta se t; bolj vročih dni in da je čudno, da so se mogle v trenutni temperaturi poroditi tako nore interpretacije. Zanimivo pa je. da cerkvene oblasti, ki se jih stvar najbolj tiče, molčijo. Z njihove strani je bilo mogoče zvedeti le to, da so poz-vale sPkarja te slike, ki se mudi sedaj v inozemstvu, naj se izjavi k debati, ki je nastala zavoljo njegovega dela. Dva nevarna „otročička" Hčerka ravnatelja živalskega vrta v Loa Angelesu hrani dva mlada tigriča s Sumatre z mlekom iz steklenice NAMESTO ANEKDOTE Na milanski postaji Je čakal vlak na odhod, ki pa se je nekoliko zavlekel. Zaradi tega je vprašal mladenič, ki je spremil znance na postajo, sprevodnika: »Ali se bo Noetova ladja kmalu premaknila z mesta?« Sprevodnik je odvrnil: »čakamo samo še osla. Izvolite vstopiti, pa bomo takoj odrinili.« VSAK DAN ENA V,..!;. ,, ,'f.l »Signal sem jim dal, zdaj pa naj pazijo, d* ne pridejo poči kosa., .< .(»Humorist«), »JUTRO« It. 171 i3 : Nedelja. 25. VII. 1937.: • v; CENE MALIM OGLASOM Po M par aa In «uhi. Dia &— davka m nak oglu ln Mkmtao pristojbino Dia 8.— sa Sifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki »čeJo ■tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13.—s Dopisi in tenttve se zančonajo po Din — si vsako besedo, Dtn S*— davka bi vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5*— sa Sifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dia JO*—» Vst ostaB oglasi se zaračunajo po Din L— ta besedo, Din 8.— davka B vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— a Hfro ali dajanje Najmanj» znesek sa enkratno objava 11* Ponudbam na čifre ne prilagajte mam ki Le, éa zahtevat« od Din J»' v intintali Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipulacijska pristojbina Din 5.—. naročila ia vprašanja, tMoit se matih , Je naslari|atl aa t Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana, B»»eda i Din, davek 8 Dtn, m šifro «11 dajanje naslov» 6 Dia. Najmanjši tneaek 17 Din. £a svojo hčerko 151'rtno, bolehno. iščem za takoj fino družino, katera hi jo za dva meseca vzela na počitnice. Predpogoj ves lomiort, po možnosti smrekov vrt, fina izdatna hrana, kjerkoli v Sloveniji. Cena postranska stvar. Izčrpne ponudbe poslati takoj r,a ■©;;!. odd. Jutra pod šifro >Za hčerko«. 187^5-38 Beseda 1 Din, davek S Din. lì šifro ali dajanje naslova 6 Dčn. Najmanjši tneaek 17 Din. Gostilna »pri Panju« Vas rabi na prvovrstni dolenjski cviček, in na izboma štajerska vina, cb vsakem času sazna topla in mrzla Jedila, gostom na razpolago senčnat vrt, balinišče, biljard, vsak dan ln T»sak večer Igranje na V.lavir, petje in druge domače zabave, zato zahajajte vedno le v Vegovo ul. 10. — Vas Tljudno vabi ln se priporoča TONE HUČ. 13700-18 Kam pa kam! pajies vsi na veliko Srtno veselico k Angelci ita Šmartno cesto. Se " riporoča Angelca Pin-r. 18748-18 Kam pa kam? Danes na veselico k Finžgarju v Tomačevo. Godba na pihala, ples. 18824 13 'itxuujJ £i«s»da i Din. i Dtn. ta šifro tli lajanje naslov» S Din. Najmsnjšl (o^*ek 17 Din. Strokovnjaka zi reklamo in propagando, sposobnega, od slučaj« do »lučaja iščem. Ponudbe na cgL. oddel. Jutra pod »Uspešna reklama«. 1S474-1 Kino-operatcrja iavežhanega, i izpitom, ki mora biti izučen elektrotehnik, iščemo za takojšen nastop. Zaposlitev do konca oktobra. Prosto stanovanje in hrana z mesečno plačo. Fonudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Sezona». 38419-1 Pisarniško moč z nekaj prakse, zmoino nemške in slovenske korespondence ter ostalih pisarniških del, sprejmem v večjem kraju na deželi. Na-c < n h» siuibo ter snhtevo plače pri polni oskrbi. Nastop 15. avgusta ali takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč 777«. 18122-1 Manufakturistka izvežbana podaja Ika v ma-nufakturi, z nepretrgano službo, nemščine zmožna, dobi mesto v manufakturni trgovini v Ljubljani. Stalna služba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra a točnim opison dosedanjih služb pod »Samostojna prodajalka«. 184481 Trgovsko pomočnico izučeDO v trgovini z mešanim blagom, izvežbano v vseh trgovskih pcslih, ki se razume nekoliko tudi na pisarniška dele, sprejmem takoj. Vpoštev pridejo samo poštene, zanesljive in samostojnega dela zmožne. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro mesto 777«. 18468-1 Gospodinjo - družabnico Inteligentno, staro 30 let. prijetne zunanjosti išče gospod 46 let ki Je uslužben pri večji inozemski firmi v Južni Srbiji. Nagrada dobra. Ponudbe s fotografijo na ogl. odd. Jutra pod »Prijetno življenje«. 17904-1 Pisarniško moč perfektno, iščem za pol-dnevno službo, v slovenščini in nemščini — za korespondenco in knjigovodstvo za okolico Ljubljane. Prednost imajo starejše moči. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 777«. 18136-1 Manufakturist star do 32 let, Izvežbana, zanesljiva moč, i dobrimi referencami nemščine zmožen, se sprejm« v večjo mamifakturno trgovino na prostoru t prvim septembrom. Ponudbe z izčrpnim opisom dosedanjega službovanja pod »ZmožPn in zanesljiv« na ogl. oddel. Jutra 184.40 i Gradbenega inženirja ki ima prakso v statiki in armiranem betonu, iščem. Ponudbe z referencami poslati na Propaganda. Beograd, pošt. fah 409 pod »759«. 18554 1 G. Th. Rothman : VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Gospodično ~ vzgojiteljico solidno, ki covoni lepo nemški ln ima gimnazijsko maturo, sprejmem v fino hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 2000«. 19420-1 Pomočnika poštenega, sprejmem ta koj v trgovino z mešanim blagom, okolica Ptuja. Ponudbe pod ši fro »Agilen« na agen-tursko pisarno Pichler. Ptuj. 13507-1 Pis» 'n. Naslov v vseh poslovalnicah Jiitra. 18685 10 Kolesa Beseda l Din. davek 3 Din. »a Jifro nI: dajanje naslova B Din. Najmanjši znesek 17 Din. KOLESA MOTORJI dobra, cene ugodne, iz blra velika. S. Rebolj & drug Go6posvetska c. št. 13. 145-11 Prečno žago i Udeležbo na električni pogon, ku ' » 16.000 Din iščem r raz-plm. Ponudbe na oglas, voja zmožni trgovini ali in-odd. Jutra pod »Prečna dustrijskem podjetju. Po-žaga«. i nudbe na ogl. odd. Jutra 18501-1 pod »Udeležba«. __ 18606-16 Kupim voz enovprežen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18406-7 Kupim žago venecijanko, v dobrem stanju, onudbe na ogl. odd. Jutra pod »2aga«. 18461-7 Contax kamero kupi Arko Stanko. — Ljubljana, Trnovski pristan 40. 13476-7 Preprogo cca 3 x 2 m, dobro ohranjeno, kupim.. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«. 18765-7 ragocenosii i Vsakovrstno zlato kupuj» po uajviSjih cenab Cerne - juveiir LJubljana, Wolfova ulica t. 12 SS Kapital ßeteoa 1 Din 1a«ek S Dm za šifro lil lajanje na*l«v» 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Din. Hranilne vloge ki. pite ali proda ste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 18400-16 Bančno kom« zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. 25.000 Din vložim kot garancijo za službo v trgovsko podjetje ali sllčno. Zmožna sem trgovine. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vložim na sigurno mesto«. 18821-16 Kupim knjižice Zadružne gospodarske banke ali Mestn-e hra nllnice ljubljanske za 250.000 din. Ponudbena Eugen Riess, Bled. 18515 16 Družabnico ß 10.000 din gotovine, takoj sprejmem, samske tudi starejšo, k gostU ni v mestu na Gorenj skem. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 18500-16 Hranilne vloge web denarnih zavodov teriatve ui vrednostne Papille * o o v č i m aajkulantneje po najvišji cen* cakoi * gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova al. i4 Telefon JS-10 »16 Družabnika sprejmem v doblčkano. sno trgovino. Ponudbe pod »Dobra trgovina« na podružnico Jutra v Mariboru. 18584-16 Žensko kolo ipopolnoma novo, ugodno prodam. Restavracija Tancar, Jesenice na Gorenjskem. 18512-11 Če kolo ali dele poželite. v St. Vid nad LJubljano sedaj v trgovino Splošne trg. družbe pohitite, kjer vse napol zastonj dobite. 18780-11 Kolesa raznih znamk, zelo po-©eni kolesni deli, najugodnejši nakup, Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. 18779 11 Kolo dobro ohranjeno, poceni prodam, Jernejeva c. 43-1. 18816 11 Kupim Boeeda I Dia 1a*»k 8 Din u iifro «Ji lajanje naslova 0 Din N»'manjši tn**ek 17 Din. Parni kotel stoječ, cevni ali tudi Xi-do, 8 — 10 atm. pritiska io cca. 12 — 18 lev. m karilne ploskve, dobro o-hranjen, kupimo. Ponudbe na Golob & Ko, tovarni kemičnih izdelkov. Vič pr, Ljubljani. 1827J-7 Elektrogenerator cca 40 KVA 220 380 V. kupim takoj. Ponudbe as opisom na: Joéko Povh. predilnica. Novo mesto. 18760-7 Pozor! Kupujem stare čevlje, zamenjam tudi za perje. na željo pridem na dom. A. Klavžer. VoS n Jakova 4. 18703-7 Večje podjetje zaradi bolezni naprodaj z dobrimi donosi, plačljivo s hranilnimi knji žicami Kmečke p060lil-nice ljubljanske. Več pove Jože Rajnar. Jan ševa cesta, št. 11, Ljubljana vn. 18134-:*! Ureditev dolgov potom sodnih in zven sodnih poravnav Nasveti * Konkurznlh za devab ln v«eb drugih tr govfiko obrtnih poslih Strokovne Knjigovodske revlzje «estava in aprobaoija bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hranUnih vlog in plasirame istih. V m posi Kmečke zaščite Edina Ronceslonirana ko-roerclona'n» pisarna LOJZE t hi C Ljubljana Gledališka i. Telefon 3818 M-t6 Prodam vloge Kmetske posojilnice LJubljana din 10.000.—, — Kmetske posojilnice LJubljana din 32.000.—, Kmetski hranilni ln po soJUni dom. Ljubljana din 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja gotovina 7879«. Posredniki lzklju-nl. 18623-16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pr» denarnih zavodih. ■ Naložbe kapitala. Poravna- Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — In. formacije. — Ureditve revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodni-sto" posle izvede »Svetovalec« koncesijonlrana trgovsiro gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7 18684-16 Hranilne knjižice Vzajemne posojilnice. Mestne hranilnice Ijnblj., Kmečkega hranilnega in posojilnega doma, kakor tudi raznih drugih zavodov, Vam lahko takoj dobavlja Al. Planinšek agentura za bančne in kreditne posle, Lj'ubljana Beethovnova nI. 14/1. Telefon }J - 10. 18717-1« Družabnika resnega, za obstoječo tovarno lesnih izdelkov z vlogo 150.000 din — iščem. Cenjene ponudbe pod »Dobra, bodočnost 150.000« na ogl. odd. Jutra. 18510-16 Večjo vlogo Mestne hranilnice ljubljanske. kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mestna«. 18631 16 Beseda I Din davek 3 Din za šifro »1? lajanje otflov» 5 Dia. Najmanjši tneeek 17 Din. Restavracijo v večjem industrijskem in letoviškem kraju na deželi, poleg kolodvora, oddam z vsem inventarjem v najem 1. decembra. Potrebno približno Din "O.frfYi gotovine za nakup - v'ha in drugih živil. V poštev pride le pod-jeren aaje iu k z lepim nastopom iod »Večja trgovina«. 18709-19 Gostilno z Inventarjem, oddam v centru mesta zakoncema. Kavcila potrebna. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 18690-19 Mlekarno takoj prodam, zaradi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18627-19 Delavnico veliko, svetlo, pripravno za vsako obrt oddam takoj. Lesjak, šelenburgova 4. 18758-19 Prostore za trgovino s stanovanjem, Šmartno pri Litiji, oddam. Ponudbe: Ljubljana, — Tovarniška 10. 18634-19 Gostilno prometno, v letoviškem kralu na Gorenjskem, prodam. Ponudbe pod »Zaradi odpotovanja« na ogl. odd. Jutra. 18620-19 E Bereda 1 Din. davek 8 Din. za Šifre ali dajanje na-slov* 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žaga s polnojarmenikom v gozdnem kraju, blizu postaje naprodaj. Pišite na ogl. odd. Jutra pod šifro »Žaga«. 18767-30 Beseda t Din. davek 8 Dio za šifro ali dajanje oaslov» S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nova hiša aa Sušaku, t pogledom na je] ki noV čisto 7Vt naprodaj. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra pod štev. 18. 16490-20 Krasna nova vila moderno izdelana, z lepim, ograjenim vrtom, naprodaj za gotovino 115.000 Din. — Duhanič, Klunova ulica 14, Kodeijevo, Ljubljana. 18535-20 Komfortna vila petsobna, podkletena s vrtom; centrum Savinjske doline. industrijski kraj, pripravna ta zdravnika ali obrt ugodno naprodaj. Jäger, Celje. Na-Na. 18392-00 Novo hišo 2 sobi, kuhinja, prltl-kllne, studenec, 1.183 kv. m zemljišča, 4 minute od postaje pri Ljubljani, prodom za 35.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 18668-20 Dvostanovanjsko hišo novo, visoko, enenad-stropao, 8 sob« ln 1 kuhinja, shramba, predsoba, stranišče v nadstropju, isto tako elektrika, vodovod, okoli še 700 lev. m vrta, napro daj ▼ Kranju. Polzva se prt 2anu Jožetu, — Klane 25, Kranj. 18565-20 Vogalna parcela naprodaj. Poizve se v Rožni dolini Cesta X, št. 21. 18594-20 Posestvo na prijetnem, mirnem kraju ob banovlnskl ce sti, v bližini cerkve ln postaje, celotno zemljišče prt hiSl, v hiši 4 sobe, kuhinja. velika klet ln hlev naprodaj. Naslov v vseh posloval-cah Jutra. 18588 20 Arondirano posestvo vzorno urejeno, stanovanjsko ln gospodarsko poslopje zidano ln večinoma z opeko krito, z ali brez Inventarja, njive, lep sadonosnik, travnik in gozd, napro. daj v Žableku št. 25. obč. Rogoznica. 5 km od mesta Ptuja. 18586-2V Malo posestvo z novo hišo, blizu Celja po nizki ceni naprodaj. Več pove Ivo Puc, Ljubečno št. 2. 18580-28 Malo posestvo za ptujsko cesto Rače Ptuj naprodaj. Več se izve v trgovini Jo6ip Fideršek, Brauinšvajg. p. Rače. 18579 20 Nova hiša zkgana. naprodaj. Ra-goza 63 pri Mariboru. 18577-2C Enodružinska hiša nova, i vrtom, takoj ugodno naprodaj, zaradi selitve. Kranj, Jezerska li 18610-30 Prodam vilo c 3 sobami, kopalnico, sobo aa služkinjo, velik sadni vrt, podkletena. 5 minut oddaljena od cerkve sv. Jožefa, na minem kraju. Reflek-tanti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Tihi dom«. 18702-20 Prodam iz proste roke zelo rentabilne stavbne parcele na katerih so postavljena dvostano-vanjska poslopja. Nahajajo se v obllžju bivše j aha In Ice v Trnovem Prodam skupno all posamezno. Več se poizve pri notarju Ušlakarju, Kralja Petra trg št. 8. 18695-20 Tristanovanjska hiša naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18640-20 ______ posestva in parcele kupite najugodneje potom pisarne ADAMIČ, Ljubljana. Gosposvetska 8-II. Vestno poslovanje. Informacije brezplačne. 18696-20 V Šmarjeških toplicah blizu avtobusne postaje prodam novo hišo. vl-sokoprltllčno, z vrtom ln njivo. Naslov: Lisjak. kova-ški mojster, Zbure. Šmarješke toplice. 18461-20 Hišo ozir. parcele, prodaste sli kupite najugodneje potom posredovalne pisarne F. Pristavec, Erjavčeva c. 4a, Ljubljana. Telefon 23-81. 20-4-20 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Vinograd hišico, njivo, 15 minut od postajališče in bano vinske ceste prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinograd«. 1842320 Prodam vilo v Ljubljani tik ob ho-telu Bellevue, ob to Ječo lz 3 stanovanj : eno 1 sobno, eno 2 sobno, eno 3 sobno, s sadonos. nlkom, ki meri cca 2 tisoč kv. m, cena din 260.000. Informacije se dobe Pod gozdom štev. 10. 18666-20 Parcelo prodam v trnovskem okraju na obroke. Mesečno od-plaèevanje 1CX) Din. Parcele so pripravne za vrtnarja ali za podjetnika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcelo na obroke«. na ogl. odd. Jutra. H8789-20 Prodam hišo sprejmem tndi knjigo. Po-brežje pri Mariboru, Slomškova ul. št. «1. 18610-30 Enodružinska hiša s 5 sobami io pritiklinami, podkletena, blicu nove gim nazije, naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18794-20 Hišo t nekaj zemljišta, tri Se t rt ure oddaljeno od Celja in 3 minute od Mariborske cest«, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38795-20 V Slov. Bistrici je naprodaj enonadstropn» hiša z vrtom na protnetn m kraju in stavbna parcela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18706-» Enonadstropno hišo s gostilno, na prometni totkl, tovarn, prodam. Plačilni pogoji povolj-nl. Bngelm&n Janko, Kranj. 18413-20 Stanovanjska hiša tri sobe, veža. kuhinja, dva vrta za zelenjavo, prikladno za obrt ali vkojeno družino, oddaljeno 10 minut od kolo dvora, ob državni cesti za ceno 22.000, naprodaj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vselitev takoj«. 18395-20 Hišo (vilo) manjšo kupim takoj — brez posredovalca, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto«. 18478-20 Zidana hiša v škocjanu pri Mokronogu z gospodarskim poslopjem, moderno urejena usnjar na za Izdelavo tudi crom usnja, nekaj rodovitne zemlje, ter hrastov, za sečnjo zrel gozd naprodaj. Cena se poizve pri lastniku Banu Francu v Škoc janu 17, pri Mokronogu. 18475-20 Hišo ozlr. vilo, parcelo, trgovino, gostilno, posest, vo, prodate aH kupite najugodneje potom posredovalne pisarne — P. PRISTAVEC, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a, telefon 23—81. 204-20 Malo posestvo 15 minut od postaje Celje, v prav lepem kra Ju. hiša, gospodarsko poslopje, sadni vrt, njiva ln hmelj, naprodaj. Cena ugodna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18495 20 Kupimo poslopje z najmanj 10 sobami v okolici Sevnice, Brežic ali Zidanega mosta. — Prednost Imajo kraji, kjer se lahko goji zimski sport. Poslopje bi se uporabljalo za letovišče oz. okrevališče. Samo resne pismene ponudbe s sliko poslopja ln okolice na og'. odd. Jutra pod »Okrevališč? 10«. 18526-20 Zemljišče v Izmeri cca 3.000 kvad. m. v neposredni bližini gostilne Slovša. Kolezljska ul. — Trnovsko predmestje, naprodaj do zelo ugodni ' ceni. Pojasnila v gostilni pri Panju, Vegova ul. 10. Istotam naprodaj travnik v izmeri cca 7.000 kv. m. v bližini gostilne Kosec, — Trnovsko predmestje. 18699 20 Dvostanovanjsko hišo z vrtom ▼ St. Vidu. prodam. Poizve se t Zg. Si-Iki, gostilna Ivan Martine. 18719 20 Stavbišča med Radovljico in Lescami ugodno prodam. Informacije: Bernard Jakob, Bled I. 18829-20 Parcele blizu Celja prodam, zidam hiše na iste. Obročna odplačila. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Malenkostna gotovina«. 18803-20 Stavbno parcelo na Bledu prodam a 15 din. Bernard — Bled 1. 18830-20 Enodružinska hiša v bližini Vodnikovega trga, obstoječa iz 5 sob in vseh pritiklin, garaže in cca 1000 kv. m sadnega vrta se vsled selitve proda za din 220.000. Ogleda se lahko vsak dan med 10 — 12 uro dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18721-20 Enodružinsko vilo moderno v okolici LJub-bljane, prodam. Cena ln pogoji ugodni. Dopise ln vprašanja na »Samag«, Tyrševa 53, Ljubljana. 18754-20 Stavbne parcele 1200 kv. m, za vsako obrt. ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vsako obrt«. 18830-20 Stavbene parcele ugodno naprodaj, ob cesti lz Zg. Slške v Delnice. Pojasnila daje: dr. Vrtačnlk, Trdinova 7. 18744-20 Vila nova, modern«, dve trisobni stanovanji, komfortna, naprodaj. Pismene ponudbe: Berger, Trafika, Pasaža. 16737-30 Stavbne parcele uvodno prodom nasproti Gospodinjske šole ob Celovški cesti. Poizve se: Knezova ulica 50. 16738«) Hišo i elektriko in vodovodom, sadni vrt, zelo poceni prodam na Gorenjskem. Posebno pripravna za obrtnike in upokojence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36794-30 Večje posestvo krasno, z vodno močjo in gosp. poslopji, usrndno naprodaj v bližini Kranja. — Naslov v vseh poslovalnica!) Jutra. 18607-20 Hišo z vrtom prodam. Go stilnlčarjl. trgovci, mesarji all drugim obrtnikom nudim ugodno priliko, da Jo kupijo na prometnem kraju pred pokopališčem na Viču. Kunaver, Tomačevo 72. 18677-20 Stanovanjska hiša večja, nova, bliža centra, naprodaj. Cenj. dopise aa ogl. odd. Jatra pod šifro »(Pripravna lega«. 18687 JO Ugoden nakup Prodam ali zamenjam ali dam v zakup lepo 3-stano-vanjsko hišo na periferiji Ljubljane. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Ugodnost«- 18087-30 PRODAM novozgrajeno konfortno stanovanjsko vilo v bližini Tobačne tovarne z dveml stanovanji, cena 350.000.—, hipoteka 100 tisoč din, 4 stanovanjska hiša ob Celovški cesti, cena 180.000, hl-poteka 20.000.— din. 5 stanovanjska vila v Zg. Šiški, cena 450.000, hipoteka 60.000.— din, 7 stanovanjska hiša ob Vodnikovi cesti, cena 520.000, hipoteka 130.000 din, 6 stanovanjska hiša v Spodnji diškl, cena 235.000 din, 4 stanovanjska hiša z gostilno v Zg. Sliki, cena 260.000. hipoteka 14.000 din. 5 stanovanjska vila prt Sv. Krištofu, cena 470.000, hipoteka 100 tisoč din, 3 stanovanjska vila pri Sv. Krištofu, cena 380.000, hipoteka 150.000 din, donosno kopališče ob Savi za knjižice Kmetske hranilnice. 3 stanovanjska vila s trgovskim lokalom v Rožni dolini, cena 230.000, hipoteka 75.000 din. Realitetna pisarna KUNAVER LUDVIK. Cesta 29. oktobra, št. 6, tel. 37—33, LJubljana. 69-20 Novo hišo trgovino, gostilno, trafiko, električno napelja va, velik vrt blizu cerkve ln šole, 3 km od Maribora, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18814-20 Dvostanovanjsko hišo z nekaj vrta, prodam v Dravljah 108. Bergant Franc. 18655-20 Hišo dvodružinsko s 1000 kv. m vrta v LJubljani, takoj za knjižice, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18670 20 frfJJIPJIM,!» Beseda i Din. davek 8 Dia za šifro al' dajanje oaolova S Din. Najmanjši snesek 17 Din. Trisob. stanovanje komfortno v centru mesta oddam s 1. avgustom. Na «lov v vseh poslovalnicah Jtitra. 18479-21 Za 1. avgust oddamo Trisobno stanovanje z vsem' pritiklinami. samsko stanovanje s centralno kurjavo in »ou po rabo kopalnice, — enostanovanjsko vilo t vsem komfortom in velikim vrtom. — Vse potrebne informacije daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10 — vsak delavnik med nradnlmi urami od 8.—14. une. Telefon 26-31 in 35-3S. 16546-31 Svarilo OposarJam vsakogar, zlasti pa neke bujne ženske, ki širijo neresnične govorice v okolici Dobrave, ako ne prenehajo z obrekovanjem in žaljivimi priimki, da sem primoran postopati sodnij-tk/o. Slibar Filip. 06795-31 1-sobno stanovanje oddam poceni za avgust. — Koščak Anton, Kladesna ulica 1& 18730-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, oddam v najem. Kladezna 19. 18681-21 Dvosob. stanovanje renovirano, oddam v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18569-21 Trisobno stanovanje komfortno v vili na Mir ju. oddam 1. novem bra mirni stranki brez otrok. Pismene ponudbe do 31. julija na Aloma Company d. z o. ^z. Ljubljana pod »Mirno«. 18557-21 Stanovanje 2 malih sob oddam takoj v Zg. Siškl št. 14, poleg gostilne pri »Kam niti mizi«. 18597-21 Dvosob. stanovanje velika predsoba, balkon, zračno, solnčno, prvo nadstropje, oddam s r^ptembrom. Podjunska 27. 18354-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami, takoj oddam. Kocenova ul. 11. 18689 21 Dvosob. stanovanje pri bežigrajski gimnaziji, lepo, oddam s 1. — 15. avgustom. Beograjska ul. 8-1. 18619-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin oddam 1. avgusta stranki brez otrok. Jelovškova 24, Trnovo. 18785-21 Enostanovanjsko vilo komfortno n« T ria Iki cesti 4a (vila Nasta) x ga-raio in vrtom oddam u-godno v najem takoj ali za kasneje. 18598-21 Sončo in udobno 3 sobno stanovanje skoraj v oentru, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust«. 18678-21 Dvosob. stanovanje novo, lepo. solnčno. oddam 1. septembra za 7fi0 Din. Sv. Krištof. Dete lova 5, Novak. 18738-21 Trisobno stanovanje komfortno, s plinom, oddam za september ali oktober pri pivovarni Union. Jesenkova ulica, nova vogalna hiša. 18799-91 Enosob. sianovanl« manzardno. oddam 1. septembra na Bleiweisovi cesti št. 9. Informacije U. nadstropje, levo. Dvoje stanovanj s pritiklinami, oddam: eno-sobno Din 181 in dvosobno Din 350. Prosto il. avgusta 1987 v Nov'h Jaršah št. 43 in 30 pri »v. Križu. Upravitelj Rozman Ivan. Poljanska cesta IS, I. stop/3. 18647-31 Stanovanje sobe in kuhinje, oddam za avgust. Linhartova 14. 18638-2.1 4-sobno stanovanje moderno s kopalnico, — oddam. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrajska gimnazija«. 16679-31 Dvosobno stanovanje komfortno. oddam za avgust, v novi hiši. Isto tam naprodaj več stavb nih parcel na obroke. Sagmelster, Vodnikova c. 4 a. Šiška. 18825 21 Solnčno stanovanje lepo, obstoječe lz treh sob ln vseh pritiklin (kabinet, kopalnica, veranda, vrt) oddam takoj. šušteršlčeva ulica št. 5. Moste (poleg cerkve). 18823-21 2-sobno stanovanje komfortno, oddam s 1. avgustom. Kosovo polje, št. 298, Zg. Šiška. 18815-21 4-sobno stanovanje komfortno, oddam 1. avgusta. Osled od 10. do 12. Poizve se v pekarni Vidmar, Rimska cesta. 18662-21 Stanovanje trisobno oddam za september. Vprašati dopoldne, Slomškova ul.7-II. 18665-21 Komfortno stanovanje treh sob. kopalnice, prazna ali opremljena soba, souporaba kopalnice, poceni oddam. Aljaževa 31. 18791-21 Prostorno sobo in kuhinjo oddam stalni stranki za september ali pozneje. Šiška. Podjunska ul. 21. 18707-21 Moderno stanovanje dvosobno s kopalnico in kabinetom, oddam takoj. — Vprašati v trafiki Pasaža. 18736-31 Stanovanja Beseda 1 Dia. (vavek 8 Din za Jifro U' dajanje naslnva ! Dia. Ift'manji) (Beeck 17 Dia. Stanovanje 6 sob z vsemi pritiklinami ali dve stanovanji po 3 6obe skupaj. blizu šentpeterske oer-?ve ali v centru, iščem za L Vili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6 sob«. 18450-31« Stanovanje 2 sob s kopalnico. Iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mala družina«. 18542-21a 2-sobno stanovanje Išče boljša rodbina brea otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 18547 21a Dvočlanska družina išče 2-sobno ali 1-wbno stanovanje s kabinetom v novi ter mirni hiši in najbližji okolici na »everaem ali za-padnem delu mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4. september«. 18406-21a Enosob. stanovanje zračno, suho in solnčno išče 4 članska, — uradniška družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik 888«. 18561-21a Enosob. stanovanje udobno, v mestu, aa november, iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Mirna starejša gospa«. 18493-21a Sobo o * UJa Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 8 Dia. üajmanjii tneee* 17 Dm. Opremljeno sobo lepo, oddam v ceDtru eni ali dvema osebama Naslov v vseh j»osloval-nlcah Jutra. 18548 23 Sobo z 2 posteljama v oentru mesta, ooaam. I>a slov v vseh poslovalnicah Jutra. 18555-23 Lepo sobo z vso oskrbo, souporabo kopalnice, oddam dvema event. eni osebi. — tudi letov-lščarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18710 25 Prazno sobo veliko, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, v novi hiši nasproti gor. kolod. takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18711 23 Prazno lepo sobo v centru, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18704-23 Opremljeno sobo s prostim vhodom, oddam enemu ali dvema irospodama v Zg. šiškl. Perkova pot št. 265, ob Celovški cesti. 18653-23 Tik univerze oddam prazno sobo. lepo. veliko, separiran vhod, samo boljfiemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18626 23 Prazno sobo s posebnim vhodom, — pritlično, solnčno, oddam s 1. avgustom. — Informacije v mlekarni. Celovška cest-a 42. 18629-23 Gospodično sprejmem v zračno stanovanje. Poizv se dnevno od 7. zvečer in v nedeljo ves dan. Ciglerjeva ulica 14, Vodm-a t. 18*4« - Sobo cddam dvema solidnima gospodičnama, kuhinja na razpolago. KokalJ. TyrSeva 47. 18819 23 Lepo sobo solnčno. s prostim vhodom, oddam takoj ali s 1. avgustom. Pleter-šnlkova 26, Bežigrad. 18813 23 Sobo prazno m opremljeno, oddam v Gajevl ul. 9. vrata 11. Batričevlč ML hajlo, Gajeva ul. 9. 18672-23 Sobo opremljeno, čistoi. zrar čno, oddam gospodu ali gospodični. Po želji tudi celo oskrbo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18673-23 Opremljeno sobo čisto, oddam gospodu ali gospodični. Kolodvorska ulica. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18676-23 Stanovanje 3 sob išče 3članska družina v oentnj zr«fceptexnber ali oktober. Najrajši v Gajevl, Aleksandrovi, Gledališki, Knafljevi, Beethovnovi aU Miklošičevi ul. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Točen plačnik 9087«. 18859-21a Stanovanje dveh večjih alt treh sob za takoj ali september, lAčem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlo 315«. 18766-21a Dvosobno ali 1-sobno stanovanje s kabinetom v novi ln mirni hiši ln naJbllžM okolici na severnem aU aapadnem delu mesta. Išče dvočlanska družina. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. september«. 18403-21S Naročniki »JUTRA« ao zavarovani M 10.000 Din« , 2 prazni sobi lepi, vezani ozir. eno opremljeno oddam s 1. avgustom boljši osebi. Naslov v V6eh poslovalnicah Jutra. 18674-23 Sobo opremljeno, takoj oddam s posebnim vhodom z 1 ali 2 posteljama. Ulica na grad 9. 18669 23 Opremljeno sobo event. s kabinetom ln souporabo kuhinje — Iščem za dve boljši 06e bi. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Izven centra«. 18667-23 Sobo zračno, prazno s predsobo ln balkonom ter vso oskrbo, oddam. Istotam sprejmem 2 sostanovalki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18661-23 Solnčno sobo zračno, s souporabo lepe kopalnice, teraee za sončenje s prho, in krasnim vrtom, oddam. Kuma-novska cesta 31. 16788-33 Opremljeno sobo ali prazno v centru, takoj oddam. Tjrrševa 36-117, desne stopnioe. 16793-33 Opremljeno sobo pri bežigrajski gimnaziji, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18630-28 Sobo m klavirjem ln posebnim vhodom, takoj oddam. Cesta 29. oktobra 3-11. (Rimska --està). 18628 23 Opremljeno sobo v centru s posebnim vhodom oddam 1 ali 2 osebam. Kriievniika ul. 5/1. 18773-23 Sončno sobo lepo opremljeno, čisto ter s posebnim vhodom oddam na Resljevi c. 12/11, levo. 18759-23 Lepo sončno sobo » posebnim vhodom, oddam 1 ali 2 osebam z dobro -domačo hrano. Stari ttg 28/UI, levo. -- UZ224» Sobo opremljeno ali prazno V pritličja in I. nadstr. oddam v Rožni ulici štev. 17. (Eventuelno s klavirjem). 18723-2} Kot sostanovalca sprejmem takoj solidnega gospoda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18714-2} Lepo sobo s posebnim vhodom, V oentru mesta, takoj od-cUur. boljši solidni ote bi. Naslov r vseh po-'lova'ü'.CM Jifirn 18625-23 Sobo solnčno oddam gospodu s souporabo kopalnice. — Poljanski nasip 14, stop. VII., vrata 10. 18653 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam boljéemu gospodu. Dvorakova 3. prit., desno. 18683-23 Sostanovalko mirno gcB£*Jdično sprejmem. Neslov v vseh poslovalnV^s-h Jutra. 18743-23 -tic Meseno sobo opremljeno, oddam S gospodom!, ali gospodičnama. snrtóna, ea takoj. Infortnaclje, Vod-matska u)"a 19. 18745-23 Sobo oddam dvema gospodičnama ali sprejmem sostanovalko. Kosovo polje št. 157. 38308-28 Lepo sobo s posebnim vhodom, odflam takoj ali pozneje samo boljfemu gospodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18546-23 2 vezani sobi 5 posebnim vhodom, v centri], oddam 2 solidnima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 186^9-28 Opremljeno sobo l'=po. zračno, z dvema oo'teljama, oddam v centru. Naslov v vseh poelovalncah Jutra. 18824-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Poizve se v mlekarni. Pražalcova ul. 15. 18777-23 Opremljeno sobo krasno, s pos'bnim vhodom. za enega ali dva gospoda- oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18776 23 , Dijaške sobe hr-eua i l»iu lave* a uiü ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Idealno stanovanje ln oskrba za nižješolca lz dobre hiše se dobi pri zanssljivl, fini družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18529-23 Stanovanje s kompletno oskrbo po možnosti z inštrukcijaml išče četrtošolec iz boljše družine. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zanesljiva vzgoja«. 18472-22 Več nižješolcev sprejmem na zelo dobro domačo prehrano ln pri učenju ln vzgoji skrbno nadzorstvo. Žiberto-va 30-1. 236 22 1—2 dijaka(-inji) v najboljšo oskrbo, blizu kolodvora, sprejmem Ponudbe na 03I. odd. Jutra pod »Vestna vzgoja«. 18706-22 Za dijakinjo II. gimnazije iščem popolno oskrbo, po možnosti pomoč pri učenju pri boljši dniä.ni. v bližini gimnazije na Poljanah. Ponudbe pod »Poljane« na ogl. odd. Jutra. 18618-22 Dva dijaka nižješolca sprejmem v dobro oskrbo. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemška obl-teU«. 18827-22 Sobe išče Beeeaa 1 IX». deve* 8 Dm, ta šifro ali dajanja naslova 9 Din. NajmanjSi taesek 17 Din. Sobo s vso u- in uporabo klavirja, iščem za 15. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reden plačnik«. 18466-23« Opremljeno sobico s posebnim vhodom aa 1. avgust. Išče starejši solidni gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 888«. 18539-23a Prazno sobico iščem v bližini mesta. Ponudbe na ogl. odd. tfittra pod »Mlad gospod«. 18550-23« 1 ali 2 sobi iščem za salon v centra mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jatra. 18715-23a Veliko prazno sobo v centra, po možnosti s kopalnico iščem za 1. ali 15. avgust. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Velika soba«. - UlMk ■ fJUTKCF« It T7T 19 „Hotel Bellevue" najlepSa razgledna točka v Ljubljani, priznano prvovrstna Ukinja, izbori» vina, in pivo; lepe čiste tujska sobe. — Yension od Din 50.— do 65.—. Krasne terase, lastni gozdni park, avtogaraže, kopeli v hiši. NOVOi hotelski gosti imajo na razpolago udobne kabine za solnčne kopeli in prho. V seziji večkrat koncert. Izreden užitek za letoviščarje. Zahtevajte prospekte. Telefon interurban 30-42. Isto se priporoča cenjenim gostom restavracija grand hotela Union lepo urejen senčnat vrst, v seziji večkrat koncert. Prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo. Cene zelo zmerne. Postrežba točna! Telefon 37-42. Vina imamo samo prvovrstna, kupljena naravnost od vinogradnikov. Se priporočam P. šTERK, restavrater, itd. IR HOTEL »BELLEVUE« prodam iz proste roke z vsem kakor stoji in leži. Hotel, vsa stranska poslopja in ves kompleks, ki meri ca. 15.000 m2 je vse v najlepšem urejenem stanju. Samo resni reflektanti si lahko vse na licu mesta ogledajo oziroma dobijo natančnejša pojasnila. Za plačilo vzamem deloma tudi mestne ali državne obligacije oziroma hranilne knjižice sigurnih denarnih zavodov, P. Sterk. Mansardno sobico iščem za avgust v bližini Tivolija. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Sobica«. 18712-23a Sobo • posebnim vhodom — Išče gospodična. Pismene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Stalna gospodična«. 18624-23a Prazno sobo v I. nadstropju, poseben vhod, za zakonce, za 1. september, iščem. Ponudbe pod »Ves dan odsotna« na ogl. odd. Jutra. 18603 23a Sobo snažno, z vso oskrbo v centru mesta, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navedba cene«. 18682 23a Stanovanje s hrano iččem za «rednješoica v bližini bežigrajske gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pnd -Tretješolee« na cgl. odd. Jutra. 1808&-23a Prazno sobo t pn»ebn!m vhodom. ffiüe livilja 1. avgusta. Ponudbe trn ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«-. H6500-33a Prazno sobo Z« pisarno (ali soupo-ra'x>) v centru, iščem. Dr. Justin. Ljubljana. Frankopanska 18. 18817 23a Prazno sobo »nožno, ne predale® od eeiitra išče gospod. Pon. Ba oglasni odd. Jutra pod litro >Do 200«. 18736-23a V Celju v nr-rnem me?tu, iščem 5-»olino vilo ali lepo stanovanje z uporabo vrta. Dopi?» na podružnico Jutra v Celju pod značko >Mirna stranka 37«. 16709-?la HNSERIRAJ V „JUTRU"! Dopisi \ Vsaka Oes** a Ou>; darei; 8 Dia, » dajan;« naslov» S Da; najmanjši snesak 80 Dia. Maribor, kavarna Astoria Molim dama od u torka po-slepodne u naslov — pod »Maribor». aSi56-24 »K Petričku« ne morem, sem predaleč, pošljite naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tajno«. 18503-24 Gospod bi vzel gospodično s seboj na počitnice. Ponudbe na podružnico. Jutra v Mariboru, pod »Narava«. 18504-24 Samostojna gospa 30 let stara želi spozna ti gospoda, samca od 60 let dalje, zaradi negovanja, usluga po dogovoru. Cenjene ponud-fbe ln zahteve prosim poslati na Nevenka Bo-rovečki, tvornlca sukna, Varaždin. 18382 24 Družbo išče gospodična za 10-dnevni dopust od 1. avgusta dalje. Ponudbe z navedbo kraja na ogl. odd. Jutra pod »Ne prenobl 30«. 18742-24 Beeeda 1 Dui, davek 8 Din. u Miro ali dajanja naslova S Din. Najmanjši inesei 17 Din. Kolesarjem in izletnikom 1. avgusta t. L v Postojno se priporočajo: kavarna — restavracija — sobe, — sladoled G. GarzaroUl. Na najlepši točki v Postojni. — Kompletno kosilo za Izletnike Lit. 6.50. Ce njenim gostom brezpla sna shramba koles. 17848 37 Buret lister in vsa lahka letna oblačila f elegantni izdelavi nudi ceneno -— PRESKER, Sv. Petra cesta 14 FHT— prav' soyrd^n^ -r f ^^ikij krmredna »redflva?, Pazi na obleke! ar— FLIT je vodeči proizvod v 90 drža-^ vah. — najboljši snak «oči in ^^fc» * »«bojnega delovanja — ker vaebuja strup, ki ga drugod nI. * FLITOVA para ne pušča madežev ? in je ljudem neškodljiva. Varuj se ' pred nadomestili pod imenom Flit, t Pravi FLIT Je samo v plombirani. ročki. Pazi na garancijo: # rmeno barvo, — črn rob fò - FLIT vojaka. J * .v .. Vedno ubija ! Podjetnik 40 let, dobro situiran, želi znanja z gospodično 20 do 28 let v svrho skupnega Izleta na morje ali v inozemstvo. Diskretnost častna zadeva. Ponudbo s sliko na og!. odd. Jutra pod »Letovišče«. 1SGOO-24 Dva mlada športnika Iščeta za 4 dnevni Izlet na morje, dve srčka n j dami. Ponudbe po možno6tl s sliko pod diskretno vrnitvijo na ogl. odd. Jutra pod »Z motorjem na Jadran«. 18781-24 Šifro »Sama« dvignite v podružnici »Ju- tra« Mariboru. 15811-34 Vas stane posamezna Številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega^ zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Ob vsaki priliki -■ Il se spomnite *« »JatforT JUttogfa*'-. SlovMtp ntjMpaintJia. nah ceoejia Ia najhftrtjla poaredo-valalaa m stalte n«k mt M prodajo Ia nakup rseh strari, aa aoproalAnlao. te- ža izolacijo proti vlagi in hitro vezavo cementa ) Zahtevajte navodila ! BETONIT kemični izdelki za gradbene industrijo, MARIBOR SMZPIAČSN POUK Y ISBAN30 I [MEINEL* HEROLD W0RNH2 SIMBft. MARIBOR ftM*. litronov sok v prahu ,Limonina' Ije izboren za pri-|p r avo limonade, Inamizne vode, čaja li. t. d. Zavitek Din |1.— naprodaj v vsaki trgovini. Išče m o PERFEKTNEGA STROKOVNJAKA ZA FOTOKEMICNO TISKANJE TEKSTILNIH TKANIN veščega mešanja barv. Pismene ponudbe na: Traverzit, Zagreb, Bednjan8ka 2. 5845 Med mestom in deželo posreduj« »Jutrov« mali oglasnik m——mm—m Vsaka bes.-da ä Din; davek 3 Din, sa dajanje naslova 6 Din; najmanjši znesek 20 Din. Vdovec železniški uradnik, staz 59 let, simpatičen s 3 otreki, želi znanja s pridno žensko. Cenjene ponudbe pod »Srečen zakon«, na agentursko pisarno Plchler, Ptuj. 18506-25 Gospodična 29 let — pozneje z lastnim domom, želi državnega nameščenca za življenjskega tovariša. Dopise pod »želim svoj dom« na ogl. odd. Jutra. 18538-25 Samski delavec star 34 let, v stalni poziciji, solidne značaj-čajnosti želi poznanja z dekletom iz dežele, zaradi ženitve. Dopise poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod »Zenitev«. 18589-25 Trgovec želi znanja s starejšo osebo ali vdovo z nekaj gotovine. Cenj. dopise pod »Dobra trgovina« na podružnico Jutra v Mariboru. 18585-25 Mlad trgovec simpatičen iz okolice Maribora želi poročiti simpatično gospodično š primerno doto. Dopise s sliko poslati na podruž nico Jutra v Mariboru pod »Dobra duša«. 18583-2.' Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco), — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor, Diavska ut 15. Barvarja mlajšo moč, zmožen barvanja bombaža v vretenih, sprejme tekstilna tovarna v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Indanthren«. 5850 Blago za m __^ ^ najnovejše vzor tapeciranje sevebju najnovejše vzorce samo pri Marijin trg 2. Vdovec gostilničar, star 50 let, išče sebi primerno zna-čajno družico z nekaj gotovine, dobro kuharico. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Razumevanje«. 18439 25 Dobro vpeljana tvrdka z alkoholnimi pijačami za Slovenijo išče mladega sposobnega potnika z dobrim nastopom, dobro vpeljanega, perfektno zmožnega slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z navedbo sedanjega mesta in priporočila ter priloženo fotografijo pod »Varščina in avtovozač« na oglasni oddelek »Jutra« v Mariboru. 5686 DOTIČNA GOSPA ki je bila v soboto, dne 24. t. m. med 10. in 11. uro v Celjski mestni hranilnici in je dvignila knjižico na ime Ivan Majcen ter Je pomotoma vzela listnico, v kateri se je nahajalo: 400 dinarfotografije in razni dokumenti, se naproša, da vrne to v teku 3 dni pri blagajni Celjske mestne hranilnice, ker bo sicer lastnik primoran izročiti vso zadevo policiji. Gospod trgovsko naobražen, — srednjih let, trezen In pošten, z nekaj prlhran kov, išče primerno družico v starosti od 20 — 30 let s trgovino aH nekaj gotovine. Ponudbe po možnosti s sliko, ki lo na željo diskretno vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Skupna harmonija«. 18482-25 Gospodično ali ločenko do 30 let, trgovko, vsaj 50.000 din gotovine, želi spoznati ločenec s trgovsko hišo v mestu. Poseduje 500 tisoč din. Dopise po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dru-žabnlca«. 13398-25 Drž. uslužbenec 35 let star, se želi seznaniti radi pozneiše ženitve s šiviljo ali slično do 30 let staro obrtnico, ki ima 30.000 premoženja. Oglase poslati s sliko na ogl. odd. Jutri pod značko »Svetlost«. 18774-25 - Katera samica ali mlada vdova, ki pose-duje primerno posestvo ali obrt. bi poročila fanta srednje starosti, čedne zunanjosti s 70.