JOtuLsko, ATprayica GL4SILO KOMUNISTIČNE PA RTI JEJ SLOVBNIJ E Če se hočeš boriti za svobodo, se tnoruš boriti tudi za svobodo narodne, za svobodo ljudske oblasti. Boris Kidrič ^ j Mesečna naročnina Din 40. Cena Din 2.— Oton Župančič: Druge poti za^ Jugoslovana ni Dokler ne pozabim grozot teh neskončno dolgih štirih let; dokler se spominjam črnih naklepov nacistov in fašistov zoper naš skih in nemških in ustaskih taboiišč ditev izpod žulečega jarma; dokler bo vstajal pred menoj izmaličeni obraz Mesesnela in njegovih tovarišev na poslednji poti; dokler se mi ■bo prikazoval iz vrtincev, °krv^' ne Save Sturm in toliko m toliko drugih trpinov, iztrganih rodovini od domačega ognjišča in potegnjenih domovini z javne tribune; dokler bo živelo v meni pričevanje nesrečnikov ki so se rešili iz mučilnice m klavnice pri Svetem l/rto; do/der rm bodo polnili ušesa kriki bananskih otrok, ki tavajo po mahu za materjo in jih pozdravi njena roka iz groba, v naglici plitko izkopanega m površno zasutega, in dokler bo nad tem in takim početjem plaval blagost višjega duhovnega pastirja: dotlej velja zame samo en volilni klic, in ta se glasi: popoln prelom s pretek-korak v svobodno Govor predsednika Narodne vlade Slovenije tov. Borisa Kidriča na prvem kongresu Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije lostjo, odločen bodočnost! ... t „ Zakaj ves ta krvavi stan svet s svojo lažnivostjo, z brezdušnim nasil-stvom in krivičnostjo bo zopet s podvojeno silo navalil na nas, akose (la enkrat za vselej brez pomišljanja ne otepemo. Zaman bi bilo darovanih toliko dragih glav naših bratov in sinov in hčera in očetov in mater, zaman bi bila tekla vroča kri, prelila za lepšo podobo sveta, za svobodo, za bratstvo narodov, za demokracijo brez hinavstva in pridržkov, za pravico do dela in do plodov, kljijočih iz dela: pravico do radosti, ki je bodi deležno sleherno srce pod soncem, srce vsakega človeka, ki vdano vrši svoje dolžnosti nasproti narodu in človeštvu. Ta radost je že sinila s čela tistim, ki so ves čas pod najhujšim pritiskom bili pravih misli in želja, ki so ravnali, kakor je hotela volja našega naroda: sinila jim je s čela tisti dan, ko so s hrepenenjem dočakali zmagovitega prihoda naših čet, in je ostala tam kakor znamenje, po katerem se na prvi pogled spoznavajo izpovedovalci istega svetovnega nazora. Srečavam pa ljudi, ki jim je listi dan obraz mrknil, ki ne vedo kam z očmi, kadar gredo mimo tebe, in se na vse kriplje trudijo, kako bi s smehom skrili zadrego, izvirajočo iz slabe vesti. Ta mrk na obrazu ti razodeva pritajenega belogardista, črnorokca morda, ali prijatelja čaršije, oboževalca uspeha, pridobitnika, dra-goletnika, vajenega živeti od pomanjkanja svojih rojakov, od žuljev in znoja svojih sodržavljanov, te ali one vrste pristaša reakcije, ki se je potuhnila med nami ali se potika onkraj meje, dela zoper svojo državo in preži na ugoden trenutek, da bi planila po svoji domovini, prevrnila stvaritve naših najboljših sinov in se polastila krmila. Prazen up! Razvoj gre nezadržno in neizprosno svojo pot, in prav nič ne kaže, da bi se pred naravnim zaključkom hotel zgoditi čudež, da bi se živi tok ustavil ali krenil v drugo smer. Na straži stoje budni, pogumni borci! Prijatelji z one strani, zlasti ti, zaslepljeni zapeljanec, ki se še obotavljaš, ker tt je nerodno, verjemi mi: samo en po-moček je, da ti zgine mrk z obraza, da se ti zasveti čelo od notranjega bleska: odloči se, priključi se zadnji trenutek strnjenim vrstam Osvobodit-ne fronte, stori svojo dolžnost pri volitvah in imel boš zadoščenje in tolažilno zavest, da si bil tudi ti v osvobodilnem gibanju, da si prispeval vsaj zrnce za bodočnost svojega Na prvem kongresu ESZDNS je govoril tudi predsednik Narodne vlade Slovenije in tajnik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tovariš Boris Kidrič. Toplo pozdravljen in pogosto prekinjen z navdušenim pritrjevanjem je tovariš predsednik podal obširno poročilo, ki ga deloma v izvlečku priobčujemo. Tovariš predsednik je v imenu IOOF in NVS pozdravil kongres in mu čestital k lepemu uspehu. V imenu Izvršnega odbora in Narodne vlade se je zahvalil delavstvu za veliko požrtvovalnost, za globok patriotizem, za vso ljudsko demokratično zavest in demokratično samozavest, ki jo je delavski razred dokazal v štiriletni narodno osvobodilni borbi in jo potrdil v teh prvih mesecih obnove. IOOF in NVS sta mnenja, da ne bi izpolnila svoje dolžnosti _ do našega ljudstva, do njegovega najudarnejšega jedra — našega delavstva, če bi spregovorili samo nekaj lepih besed v vzpodbudo ali v zahvalo. Tako važna organizacija, kot so enotni delavski in nameščenski sindikati, zasluži tako s strani političnega vodstva naše OF kot s strani Narodne vlade vso pozornost in je naše politično vodstvo in naša narodna oblast ob tej priložnosti dolžna podati poročilo, kaj je izvršila v smislu ljudstva in po nalogah ljudstva, iz katerega je zrasla in kateremu odgovarja. V razliko od prejšnjih časov je navada naše ljudske demokracije, da se naša oblast in politično vodstvo večkrat posvetujeta s predstavniki našega ljudstva in da na takih posvetovanjih podata — vsaj v nekem smislu — poročilo o svojem delu. Taka posvetovanja so že bila, posvetovanja s predstavniki naših kmetov, posvetovanja s predstavniki naših trgovcev, posvetovanja s predstavniki naših delavcev, posvetovanja s predstavniki naše znanosti in s predstavniki naše šolske, gimnazijske in univerzitetne vzgoje. _ Toliko važnejše je, podati svoje poročilo tudi pred izvoljenimi zastopniki tako važnih organizacij kakor so sindikati. Tovariš predsednik je nato opozoril, da bo značaj, poročila drugačen kot bi bilo to običajno v preteklih dobah. Danes smo sredi volivne kampanje. V stari Jugoslaviji so bila ob takih prilikah običajna hvalisanja. Danes pa ne gre za to, da bi hvalili uspehe zaradi same hvale. Gre za to, da podamo tiste poglavitne probleme, ki jih ljudstvo mora poznati zato, da bo lahko v dejanju podprlo svojo oblast, politično vodstvo OF v celoti in da bo dejansko delo rastlo iz ljudstva samega. Poročilo ne bo izčrpno in ne bo ločeno za delo Osvobodilne fronte posebej in delo Narodne vlade posebej. Narodna vlada je, kot znano, vlada Osvobodilne fronte. In v poročilu gre za probleme našega dejavnega življenja, pri katerem zlasti sindikati lahko ogromno pripomorejo v našo ljudsko korist. Tovariš predsednik je prešel na poročilo od tistega trenutka, ko je naša slavna Jugoslovanska armada pod vod-stvom svojega vrhovnega poveljnika maršala Tita končnoveljavno osvobodila vso našo federalno enoto. Prva na' loga je bila, da utrdimo tisto mogočno gibanje, preko katerega smo zmagovali v vseh štirih letih, v okviru katerega je bila izoblikovana naša ljudska enotnost in v okviru katerega in preko katerega se je naš narod združil z vsemi jugoslovanskimi narodi pod Titovim vodstvom. Ce ne bi takoj po končani osvoboditvi Slovenije posvetili vse paz-nje utrditvi nadaljnjega razvoja nase Osvobodilne fronte, potem bi pač zamudili eno izmed najvažnejših priložnosti, da se tista oblika našega javnega in političnega življenja, ki se je skovala in ki je bila preizkušena v teku narodno osvobodilne borbe, z vso silo utrdi takrat, ko je bilo treba našemu javnemu življenju utreti končnoveljnovno pot, to je svoboden razvoj. Rezultati dela, ki ga je IOOF podvzel takoj po končni osvoboditvi Slovenije, so v glavnem naslednji: Organizacije OF so bile postavljene vsepovsod, po vsej Sloveniji. Danes v Sloveniji ni predela, kjer ne bi delovala organizacija ali odbor Osvobodilne fronte. Čeprav je OF obstojala že štiri leta in je v teku borbe zajela ogromno večino slovenskega ljudstva, vendar vzpostavitev Or _ po vsej Sloveniji po končni osvoboditvi m bila najlažji in najenostavnejši problem. Dejstvo je namreč, da je okupator v teku narodno osvobodilne borbe pridobil mnogo izkušenj, da mu je uspelo na osnovi lastnih izkušenj spo- naroda: in videl boš, kako se ti bo srce sprostilo, kako boš zadihal, kaka se ti bo lice zjasnilo in boš zopet brez zadrege srečaval poštene ljudi. Druge poli za Jugoslovana ni. Te volitve nam odpro vrata v svobodno demokratično republiko, trajno zvezano z mogočno Sovjetsko zvezo. tralno nasprotne vsem tem osnovnim značilnostim starega predaprilskega življenja, prav zaradi tega je OF v našem javnem življenju popolnoma nov, zares ljudski demokratični pojav. OF je to dokazala ne samo v narodno osvobodilni borbi, temveč tudi v teh pičlih mesecih po končni osvoboditvi. Ko ugotavljamo take uspehe OF, moramo biti dovolj trezni, da bomo ugotovili tudi napake, ki so bile napravljene v teh mesecih. Ena najslabsih navad, ki smo jih prevzeli iz stare dediščine, je vztrajna hoja po starih, izvoženih kolovozih. Taka hoja zavaja dostikrat v metode, ki so popolnoma nasprotne duhu našega življenja, ki so popolnoma nasprotne novi vsebini in obliki naših organizacij. Takemu po-vračanju v staro, takemu vklepanju nove vsebine v stare oblike je treba napovedati najostrejši boj. Za primer takega napačnega delovanja je označil tovariš predsednik način vpisovanja v OF, kot ga vrše nekatere organizacije. Pogosto spominja to vpisovanje na vpisovanje v starih predaprilskih časih, ko je politična organizacija vršila vpisovanje _ zase samo zato, da si pridobi novih volivcev, Pri nas ne gre za take pojave. Pri nas gre za to, da tovariši, ki so se v OF vpisali, v organizaciji OF tudi v resnici zažive, da zažive torej vse organizacije OF. Kaj hočemo od organizacije OF? Hočemo, da so, kot je izjavil in poudaril prvi kongres OF, resnično žarišče vsega našega javnega življenja. Hočemo, da je osnovna, terenska organizacija OF resnično žarišče vsega našega političnega dela med ljudskimi množicami, našega gospodarskega življenja, naše gospodarske politike, naše gospodarske vzgoje ljudskih množic. Hočemo, da je OF mesto, kjer ima največji, svoboden razmah resnična konstruktivna kritika, hočemo, da je organizacija OF tista organizacija, ki uči državljjane posegati po njih pravicah, ki uči državljane izvajati konstruktivno kritiko, ki uči državljane preganjati in razkrinkavati nezdrave in nepravilne pojave. Naše osnovne terenske organizacije OF morajo biti tiste, ki bodo dejansko izvedle borbo za demokratični red, za demokratično ureditev, ki bodo dejansko izvedle borbo proti sleherni nepravilnosti in samovolji na terenu. Ce pa naloge osnovnih organizacij OF pb-stavljamo tako, če naglašamo, da so osnovne terenske organizacije OF resnično žarišče vsega našega javnega življenja in udejstvovanja, tedaj _ je nujno potrebno, da se za tako aktivi-zacijo naših terenskih organizacij izvrši neprimerno več kot samo vpisovanje. Naše terenske organizacije morajo zaživeti v celoti. K temu je dolžan prispevati vsak resnični pripadnik OF. Vsak, kdor živi v okviru te organizacije, je dolžan pomagati terenskim kadrom, da v terenskih organizacijah res zažive tako, kot zahteva Osvobodilna fronta po svojem sestavu, programu in vsebini. Tovariš predsednik je zatem naglasil važno vlogo, ki jo imajo pri tem sindikati kot bistveni sestavni del OF, Naloga sindikatov danes ni samo, skrbeti za ekonomski položaj delavcev in nameščencev in za dviganje produkcije. Naloga sindikatov je izrazito politična naloga: politično delo med svojimi člani. Prav s takim političnim delom, prav s tem, da se bodo sindikati v resnici brigali za vse javno življenje, da bodo vodili računa o vsem, kar se dogaja v okolišu, o vsem, kar je v korist ali škodo ljudstva, bodo največ prispevali k resnični aktivizaciji terenskih organizacij OF. Po mnenju Osvobodilne fronte je napačno, če prepuščajo naše sindikalne organizacije skrb za javno življenje in dogajanje samo odborom OF. Napačno zaradi tega, ker pričakuje delavstvo in nameščenstvo od sindikalnih organizacij, da bodo delovale v njegovo korist v panogah jav. znati metode našega ilegalnega dela in uspelo mu je uničiti vrsto našega kadra in razbiti vrsto naših organizacij. Zlasti v severnih predelih Slovenije je bilo treba vzpostaviti OF popolnoma znova. Kakor se je reakcija čutila ob končni osvoboditvi Slovenije smrtno udarjena, se je vendar že tedaj poizkusila zateči tja, kjer se je čutila najbolj varno, to je, v samo organizacijo OF. Imeli smo primere, da so se zlasti na Štajerskem odbori OF marsikje podali v varstvo reakcije, reakcija se je ob nebudnosti naših kadrov nagrmadila v odbore OF. Organizacijski budnosti OF, politični budnosti OF, našemu mlademu kadru je uspelo, da je tak poizkus reakcije začel takoj zatirati in da ga je v glavnem zatrl. Danes imamo odbore OF v glavnem v tistih rokah, v katere spadajo. Tej čistki odborov OF je sledil prvi kongres OF, na katerega je poslala svoje zastopnike sleherna organizacija s terena, na katerem je bilo navzočih več kot 1700 delegatov. Ta kongres je bil vnovič mogočna manifestacija, da naše ljudstvo zaupa edinole OF, da daje naše ljudstvo vse za OF, da je OF resnična posoda in resnična oblika naše ljudske enotnosti. Prvi kongres OF je potrdil naziranje, da je OF zmagala na vsej fronti, da je OF zares tisto gibanje, tista organizacija, ki jo je naše ljuastvo spoznalo za svojo, ki naj vodi naše ljudstvo do zmage tudi v težki borbi za obnovo naše domovine, v borbi za izgradnjo naše ljudske oblasti. V tem času se je tudi pokazalo ogromno delo OF na vseh popriščih javnega udejstvovanja, tako upravnega kakor gospodarskega. Bilo bi napačno misliti, da bi se OF lahko zadovoljila samo s_ splošno politično smerjo našega ljudstva in s splošno« političnim programom. Takoj po osvoboditvi je bila naloga OF dokazati, da je tista organizacija, ki mora in hoče ljudstvo povesti v konstruktivno delo za njegove lastne koristi tako na upravnem, kakor na gospodarskem popnšču. Vrh tega je bila OF edina sposobna, da izvede začetne upravne in gospodarske korake, ker je bila OF edina organizacija, ki je v Sloveniji ob osvoboditvi v celoti uspevala. Vse druge organizacije je bilo treba šele postavljati. Zato se je nujno zgodilo, da so odbori OF v prvem času morali prevzeti oblast, da so morali zgraditi naš začetni upravni aparat, da so morali pripraviti vse za volitve krajevnih in narodno osvobodilnih odborov. V gospodarskem pogledu je bila OF dolžna izvesti mobilizacijo naših ljudskih množic za obnovo. Obe nalogi je OF izvršila v glavnem z uspehom. Ob tej priliki’ je tovariš predsednik podčrtal ogromni delež sindikatov, ki utelešajo delavsko enotnost. Ce govorimo o OF, govorimo o naših sindikatih, ki so neločljiv sestavni del OF. Še več, na osnovi izkušenj OF vemo, da so naši sindikati jedro OF. Sindikati so nadaljevanje Delavske enotnosti iz leta 1941. in dokazali so, da so vredni dediči in vredni nasledniki delavske enotnosti. Leta 1941. je bil popolnoma enoten delavski razred udarno jedro, bil je osnova, iz katere je lahko zrasla popolnoma enotna OF. In prav tako, kot se je delavska enotnost pokazala resnično jedro Saše OF v narodno osvobodilni borbi, prav tako so se sindikati pokazali v borbi za zgraditev oblasti in za rešitev osnovnih gospodarskih nalog po osvoboditvi kot jedro vse naše organizacijske in tudi politične oblasti. V tem smisln je IOOF dolžan še enkrat izreči priznanje in zahvalo našim sindikatom v imenu vsega našega ljudstva. Uspehi, ki jih je dosegla OF v prvih mesecih po končni osvoboditvi, so popolnoma potrdili, da je OF v našem narodu organizacija popolnoma novega kova. Ne samo v narodno osvobodilni borbi, temveč tudi v teh mesecih po končni osvoboditvi se je OF izkazala kot organizacija, kjer je mesto za sle- » - ,. , hernega poštenega Slovenca, ki mu je fega življenja Napačno zaradi te^ga, .. ii i i _. • __m:x • kf»r mnrflin rniofi k* sindikatov ljudska demokracija osnovni politični program. Pri vsem svojem delu, na vseh popriščih udejstvovanja se je OF izkazala kot posoda in kot oblika naše ljudske enotnosti. Izkazala sc je kot osnovno sredstvo dejanske ljudske aktivizacije, kot osnovno sredstvo za rast ljudske demokratične zavesti, za rast ljudske demokratične samozavesti. Hkrati se je OF izkazala kot osnovno sredstvo in osnovno mesto svobodne in resnične konstruktivne kritike slehernega državljana. Nato je tovariš predsednik primerjal te lastnosti OF z lastnostmi oficiel-nih Strank stare Jugoslavije. Vsaka od teh se je izkazala kot nosilec protidemokratičnega ali kvečjemu lažiaemo-krntičnega programa. Vsaka od teh se je izkazala kot razbijalec ljudske enotnosti. Vsaka od teh je vodila ljudstvo proč od jasnega življenja, proč od aktivizacije. Zato ni mogla dvigniti ljudske samozavesti k resnični kritiki, k resničnemu razvoju. Prav zaradi tega, ker so osnovne značilnosti OF diame- ker morajo imeti zanimanje sindikatov za sleherno vprašanje našega javnega življenja eno samo posledico: krepite* moči delavskega razreda in s tem vseh ljudskih elementov v našem javnem življenju. Napačno zaradi tega, ker lahko da zanimanje sindikatov za vse panoge mogočno podporo javnemu prizadevanju Osvobodilne fronte. Ni torej samo v interesu^ delavstva kot takega in v interesu sindikatov, je v interesu vse Osvobodilne fronte, v interesu vsega ljudstva, da se sindikati v vsem delu Osvobodilne fronte najtemeljiteje, najuspešneje uveljavijo. Tovariš predsednik je potem gor voril o graditvi, rasti in učvrstitvi naše narodne oblasti, kot o drugi naši nalogi po osvoboditvi. Prav ljudska oblast je bila tista, za kar so se naši narodi borili. Boriti se za svobodo in hkrati se ne boriti za narodno, ljudsko oblast, to ne pomeni nič. Če se hočeš boriti za svobodo, se moraš boriti tudi za svobodo narodne, za svobodo ljudske oblasti, čim je bila ta borba ovenčana z zma- go, je bilo jasno, da je njen najmogočnejši, najmočnejši plod narodna in ljudska oblast. Kot že rečeno, je morala OF prvi teden in mesec na terenu vzeti organizacijo oblasti v svoje roke. Organizacije OF pa so se na osnovi vse naše oblastvene zasnove morale pripravljati takoj za izvedbo krajevnih in okrajnih volitev. Volitve so bile izvedene med 29. julijem in 26. avgustom. Prvič v zgodovini našega naroda se je volitev udeležilo 60 odstotkov vseh prebivalcev v naši federalni edinici, 60% vseh prebivalcev sploh. Odkod teh 60%? Odtod, da so imele volilno pravico tudi žene in mladina od 18. leta dalje. Še nikoli pri nobenih volitvah se ni zgodilo, da bi glasovalo 95.8% volilnih upravičencev. In od teh 95.8% jih je 95% glasovalo za Osvobodilno fronto. Iz tega jasno sledi, da so volitve v krajevne in okrajne NOO pomenile prvič ogromno priznanje našega ljudstva in drugič vojaško zmago Osvobodilne fronte. Te volitve pa so nam tudi dale iz ljudskih globin na tisoče in tisoče novih kadrov. Krajevnih odbornikov je bilo _ v Sloveniji izvoljenih 11.360, okrajnih odbornikov je bilo izvoljenih 2184. To pomeni, da smo dobili vec kot desettisoč novih ljudskih kadrov. Danes posluje v vsej Sloveniji nad 1350 krajevnih odborov, to se pravi, v vsakem kraju Slovenije posluje izvoljeni krajevni odbor. Vsak okraj ima izvoljeno okrajno skupščino, ima izvoljen okrajni odbor. Volitve v okrožne skupščine in v okrožne odbore bodo izvedene po volitvah v Konstituanto. Uspehi v graditvi naše oblasti so zlasti glede na kratek čas izredno veliki. Hkrati z uspehi pa moramo, kot je poudaril tovariš predsednik, videti tudi napake. Kakor pomenijo volitve izredno aktivizacijo našega ljudstva, kakor pomenijo dvig novih kadrov, pa se moramo zajedati, da krajevni in okrajni odbori še ne delajo povsod tako, kot bi bilo treba. Kader je še nevešč, kader še nima zadostnega znanja, temu kadmi je treba še pomagati. Z novo-organiziranimi ljudskimi oblastmi ne moremo delati na stari način in po starih metodah. Bistvo ljudske oblasti je prav v tem, da je to oblast ljudstva. To pa pomeni hkrati, da se za delo organov ljudske oblasti zanima vse ljudstvo, da ga kontrolira vse ljudstvo, da vse ljudstvo sodeluje pri oblastvenih ukrepih. Popolnoma napačno je mišljenje, da smo izvolili krajevne in okrajne odbore zato, da vse skrbi — za javni blagor, kakor pravijo — prepustimo krajevnim in okrajnim odbornikom. Izvolitev novih odbornikov pomeni, da bodo prvič ti tovariši v imenu ljudstva vršili oblast, drugič pa, da bodo pri svojem upravnem in gospodarskem delu stalno aktivizirali naše osnovne ljudske množice. Akvizirati danes zbore volivcev, poročati zbranim volivcem, je prav tako važno, kakor aktivizirati odbornike same. Delavstvo — najzavednejši element v našem ljudstvu — mora nujno pokazati tudi tukaj vodilno vlogo. Pokazati mora primer, kako je treba aktivizirati odbornike in volivce. Pot naših novo izvoljenih odborov ne bo lahka. Tudi pri naši oblasti, pri naši upravi se bo treba boriti z mnogimi težavami, z neznanjem in nerodnostjo. Toda, kakor smo povsod odnesli zmago doslej, tako jo bomo tudi na tem po-prišču. Potrebno pa je, • da zastavimo vse _ sile. Naj kongres pretrese vprašanje, s čem lahko sindikati pripomorejo pri aktivizaciji naših organov oblasti. Vprašanje dobrega in slabega poslovanja naših oblastnih organov ne more in ne sme biti vprašanje, ki sindikatov ne bi zanimalo. Podvzeti so vsi potrebni ukrepi, da bodo v teku enega meseca do šest tednov šli vsi novo izvoljeni odborniki skozi kratke upravne politične kurze po okrajih in okrožjih. Potrebno je, da bodo ti kurzi maksimalno izrabili čas. Potrebno je, da vsak kurzist, ki ima nekaj več znanja kot drugi, s svoje strani pripomore, da poda to znanje predavateljem in da tovariši, ki bodo vodili kurze, to znanje prenesejo na vse ostale odbornike. Tudi v tem pogledu ni majhrih naloga naših sindikatov. Sindikati morajo podpirati in navajati svoje člane, da ho,do tu vzpodbujali k pravilnemu delu in med svojimi predavanji posvečali zadostno pažnjo vprašanjem, ki se tičejo naše oblasti. Nemogoče si je misliti dobro poslovanje katerih koli organov naše oblasti brez konstruktivne kritike, brez.stalne kontrole ljudstva. Naši novi kadri bi zapadli blazni vrtoglavici, če ne bi bili pod stalno kontrolo ljudstva, če ne bi bili podvrženi konstruktivni kritiki takrat, kadar delajo napake. Brez dvoma so dolžni naši sindikati, da vsem organizacijam Osvobodilne fronte pri konstruktivni kritiki pomagajo. Naj naši sindikati goje v svojih organizaei-(Nadaljevamje na 2. strani.) Govor predsednika Narodne vlade Slovenije tov. Borisa Kidriča na prvesn kongresu Enotnih strokovnih zvez deiavcev in nameščencev Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani.) jah in preko svojih sindikalnih organizacij duh konstruktivne kritike. Naj duh borbe proti napakam in proti samovolji preneso na vse naše ljudstvo. S tem bo delavski razred, s tem bodo naše sindikalne organizacije dokazale primer dejanske vodilne vloge našemu ljudstvu. Tovariš predsednik je prešel na tretjo nalogo, ki se jo je morala lotiti Narodna vlada in vse naše organizacije, to je gospodarstvo. Gre za: 1. vprašanje obnove industrije, 2. vprašanje obdelave zemlje in zagotovitev tistih prebitkov, ki jih kmet lahko že danes da svojemu ljudstvu, 3. vprašanje naše finančne politike in 4. vprašanje naše preskrbe. Pri obnovi industrije je treba povedati, da imamo dolžnqsti ne le do naše federalne enote, ampak do vse naše močne, lepe Jugoslavije. Industrija je namreč ostala v Sloveniji najbolj ohranjena, sposobna največje produktivnosti od vse industrije v Jugoslaviji. Zato pa se je hitro obnoviti industrijo, pospešiti razvoj njene produktivnosti in vzpostaviti normalno stanje hkrati reklo, zagotoviti industrijske rezervoarje za vso Jugoslavijo. S tem, da je naše delavstvo prevzelo nalogo obnoviti industrijo, ni samo izpolnilo svo- gledamo, v kakšnem odnosu so predvideni izdatki našega budžeta za to leto z dohodki, ki jih je država imela doslej, vidimo, da bo treba v bodoče vse drugače skrbeti tudi za državne dohodke, ki niso več v škodo ljudski skupnosti, ampak v njeno korist. Doslej smo imeli na davku in trošarinah za federalno Slovenijo dohodkov 16 milijonov, za zvezno državo v Sloveniji 19,000.000, skupaj 35,843.000 dinarjev. Predvideni budžet je za dobo julij—december 1945 798,000.000. Razlika je skoraj dvajsetkratna in ta razlika izhaja predvsem iz dejstva, da se sedaj vrši emisija denarja, izhaja iz dejstva, da je bil v prvih mesecih znaten zastoj gospodarskega življenja, da smo povsod naleteli na ruševine, na posledice okupatorjevega gospodarstva. Hkrati pa si moramo biti na osnovi tega finančnega dejstva na jasnem o tem, da vse stvari ne gredo in ne morejo iti preko noči, da moramo našemu gospodarstvu ustvariti trdne temelje. Tovariš predsednik je izrazil željo, da se o tem podrobneje porazgovori. Mnogo je namreč tovarišev med našimi dobrimi in poštenimi aktivisti, ki si gospodarska vprašanja predstavljajo pre-enostavno. Mnogo je tovarišev, ki mislijo, da ljudska oblast že sama lahko prinese gospodarsko blagostanje. Ti- jih ožjih dolžnosti do federalne enote sti, ki talt0‘mislijo, nimajo praV, tisti Slovenije, ampak je moralo izpoln t bistvu vsega našega problema, tisti m je z visoko moralo izpolnilo ddzno- kaj . /apustil Okupator in vojna, sti do vse Jugoslavije. Ugotoviti mora- ■ s’a7ni,I?„ .,„ i;m„. mo, da je naše delavstvo izpolnilo v .. ,. , prvih mesecih obnove 1 prav tako, kakor je v ne razumejo. Prvo je za ljudstvo, ime. . -j ,. ti oblast v svojih rokah. Ce ima to, prvih mesecih obnove svoje dolžnosti Iahko ^ ostalo uravnava, ka. prav tako, kakor je v celoti izpolnilo l odnosno spričo objek- dolžnosti v narodno osvobodilni borbi. *”_.u Vojni dobrovoljci čestitajo maršalu Titu Našemu delavstvu gre zahvala, da je industrija pri nas v glavnem obnovljena, da se je produktivnost dela^ začela približevati predvojni produktivnosti, da jo je ponekod celo presegla, tako da imamo višjo produktivnost kakor je bila pred vojno. Kjer tega ni, je krivo temu v glavnem samo še pomanjkanje surovin. Ko se moramo za to dejstvo zahvaliti našemu delavstvu, se moramo predvsem zahvaliti njenim sindikalnim organizacijam. Toda naše naloge v pogledu industrije še niso do kraja izpolnjene. Dejstvo je danes, da moč naše ljudske države, naše nove ljudske, demokracije najbolj _ krepi in bo krepila moč naše industrije, zlasti moč njenega državnega sektorja. Zato, da se bo dvignila produktivnost dela in državnega sektorja, zato da se bo dvignila kapaciteta naše industrije, industrijska moč naše države, zato je vredno žrtvovati. Z žrtvovanjem v ta namen žrtvujemo za sebe, žrtvujemo za svojo ljudsko oblast, žrtvujemo za svojo moč na znotraj in zunaj, žrtvujemo za svojo lepšo bodočnost. Druga gospodarska naloga je vprašanje obdelave zemlje, vprašanje zagotovitve kmetom osnovnih industrijskih izdelkov, ki so neobhodno potrebni za obdelavo zemlje. V tem so bili doseženi znatni uspehi, dasi še ne vsi. Zagotovljena je bila modra galica, kar je bilo eno najtežjih vprašanj. Temu se imamo zahvaliti za izredno dober vinski pridelek. Naša industrija je kmetu zagotovila najosnovnejše orodje, ki ga je potreboval v časih po osvoboditvi. Zagotovljeno je bilo tudi najosnovnejše pogonsko sredstvo za mlatilnice. Zagotovljene so bile osnovne potrebe glede umetnega gnojila. Res je, da se danes čestokrat slišijo pritožbe, da je umetno gnojilo drago. Res je tudi, da je umetno gnojilo 50% dražje kot pred vojno. Hkrati pa moramo ugotoviti tudi to, da so cene kmetijskim proizvodom vsaj za 100% višje. Kar se tiče po-setve, so zagotovljena osnovna sredstva za to, da bo posetev zadostna in da bo s tem tudi pridelek zadosten. V naši finančni politiki smo bili pred sledečimi nalogami: hitra zamenjava denarja spričo štirih valut na našem ozemlju; zagotoviti čim hitrejši in čim večji obtok denarja po naši federalni enoti spričo pomanjkanja denarnih sredstev, ki jih je odnesel okupator; vso finančno politiko usmeriti tako, da bodo imeli pri tem korist naši osnovni ljudski sloji. Če pogledamo rezultate, je treba ugotoviti naslednje: Denar v Sloveniji je bil zamenjan. V začetku se je občutilo zelo veliko po-manjkunje denarja, sedaj pa to pomanjkanje denarja pada s krediti, ki jih dajeta zvezna in federalna vlada. Včasih je bila osnovna poteza naše finančne politike izmozgavanje ljudskih finančnih virov, izmozgavanje ljudske denarne moči v korist protiljudskim špekulantom, danes gre vse to v _ korist čim večje denarne zmogljivosti ljud stva, čeprav se to Sftt povojni pojav v celoti še ne vidi. Vzemimo samo vprašanje kreditov. Od 189,140.00« v zadnjem času razdeljenih kreditov je bilo za našo industrijo za mezde v državnem sektorju razdeljenih 127,423.000 dinarjev, ne da bi dobila država za produkte, ki so bili izdelani, že istočas tivnih težav uravnava v svojo korist. Če pa nima oblasti v svojih rokah, potem uravnavajo to protiljudski oblastniki v svojo korist. Zato je osnovno vprašanje po vojni: držati v rokah oblast, ki si jo je ljudstvo izvojevalo in za to oblast v gospodarskem pogledu tudi potrpeti, če je treba. Tudi o vprašanju mezd in plač je treba odkrito spregovoriti, že zaradi tega, da bomo vedeli, po kašni poti naj hodimo in da ne bo nepotrebnih razočaranj. Jasna stvar je, da so vsi, ki so bili in ki so resnični ljudje ljudstva, stremeli, streme in bodo stremeli za čim boljšim materialnim položajem delovnega ljudstva. Brez tega si ni mogoče zamisliti resnično srečne bodočnosti. Jasna stvar je, da se dober ali slab položaj ljudstva izraža tudi v dobrih ali slabih prejemkih. Lahko si je sliko dobrega položaja ustvariti na primitiven način: napravimo visoke mezde. Nihče nima ničesar proti visokim mezdam. Mi smo se borili za visoke mezde in bomo gledali tudi sedaj na to. Toda napraviti samo visoke mezde je lahka, primitivna pot. Kaj bi napravila državna podjetja s tem, da bi postavila visoke mezde? Vzemimo: visoki stroški, visok dobiček, produkti z visokimi cenamil S tem bi dejanska vrednost mezd padla. Pride še tretje. Tudi cene kmečkim proizvodov bi bile višje. Kmet bi jih zahteval, kajti delavske mezde bi bile visoke, industrijski produkti bi imeli visoko ceno. Re. alna mezda že odpade. Pride še četrto, država. Država ne more denarja samo izdajati, mora ga imeti tudi v blagajni. Nabijmo na_ produkte takse, potem bodo produkti še dražji. Realna mezda bo še bolj padla. Iz tega sledi, da se s primitivnim načinom, da si s tem, da hočemo postaviti samo visoke mezde, ne moremo pomagati, ker ta primitivni način ne vodi do visokih mezd, ampak do tega, da realna mezda pade. Vprašanje resnične materialne blaginje, vprašanje resnične vrednosti delavskih mezd in uradniških plač, to vprašanje v svojem bistvu je vprašanje produktivnosti našega dela. Cim več produktov, tem bolj bo možno urediti naše mezde in plače. Iz tega pa sledi, da je dolžnost vseh, ki hočejo delovati resnično v korist delovnega ljudstva, da ne operirajo z demagoškimi argumenti. Nasprotno, treba je pojasniti ljudem resničen položaj. Treba jih je pozvati na to, kar je za ljudstvo, ki ima oblast v svojih rokah, potrebno in koristno, treba je pozivati k požrtvovalnosti in premagovanju težav. To, kar si danes ljudstvo pritrga, to si prihrani. Ne pri-trga si tega za protiljudske pijavke, to si’ pritrga samo zase, za svojo bodočnost. Včasih je bila naša stara ljudska modrost, ki pravi: Bolj ko boš pridno delal, več boš imel, lažnjiva zato, ker veliki večini ljudi to ni bilo mogoče, ker niso mogli hraniti zase, temveč za druge. Danes pa je ta ljudska modrost resnica. Kolikor več bomo danes pridelali, toliko več bomo jutri imeli mi in ne protiljudske pijavke. Nič ni danes za ljudstvo nevarnejše od ozkosti, od sebičnosti posameznika in’ nič ni bolj potrebno kot zavest ljudske skupnosti, zavest o potrebi požrtvovalnosti za našo korist in ko- X:L .. Clmlilrnii Kmln CVATA no povračilo. Za pospeševanje obratov | ”st naših otrok. Sindikati boclo svojo je bilo izdanih 3,000.00«, za upravne 1 ^ IS “»il datke naših oblasti, ki gredo za kmečke potrebe, za potrebe pomoči tistim, ki so bili od vojne najbolj prizadeti, je šlo 24,000.000. Od kreditov za našo socialno politiko odpade največ podpore tistim, ki so bili prizadeti po fašističnem terorju. Od 99,000.000 kreditov za našo socialno politiko odpade na te podpore 55,000.000. Jasno je, da ta kreditna politika, ki ne zadržuje ničesar v državnih blagajnah, ampak daje ves denar v obtok za splošne koristi ljudstva, povečuje vsoto krožečega denarja in nima ničesar skupnega s staro kreditno politiko, ki je pomenila čim večje denarno in materialno izsesavanje ljudstva. Toda v tej smeri naše kreditne politike moramo ugotoviti dejstvo, da je to šele izdajanje (emisija) naših finančnih sredstev. Če po- nosti, ki*ne gre več V korist proti-ljndskih pijavk, temveč v korist ljudstva samega, izvršili do konca. . Nato je tovariš predsednik pojasnil še vprašanje prehrane. Poudaril^ je, da pri nas ne strada nihče, da se_ je prehrana od meseca do meseca izboljševala. Navedel je pregled višine obrokov za navadne karte: moke junija 6000 gramov, julija 7500 gramov, avgusta 9000 gramov, septembra 9000 gr. Zakuhe: junija 2500 gramov, julija 2000 gr, avgusta 3000 gr, septembra 3000 gr. Maščobe: junija 400 gr, julija 400 gr, avgusta 500 gr, septembra 500 gramov. Soli: junija 400 gr, julija 400 gramov, avgusta 500 gr, septembra 500 gramov. Mila: junija 75 gr, julija 100 gramov, avgusta 150 gr, septembra 150 gramov. Edino, kar je septembra manjše kot avgusta, pa isto kot junija in julija, je sladkor, in sicer junija 250 g, julija 250 g, avgusta 500 g, septembra 250 g. Toda treba se je zavedati, da so še v Jugoslaviji predeli, kjer stradajo in da bi bilo naše geslo o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov prazna fraza, če bi na to pozabili, če bi mislili samo na to, kako bomo izboljšali svoj gmotni položaj v federalni Sloveniji. To ne bi bilo v korist ne Jugoslavije in ne Slovenije. Mi smo močni, imamo svojo ljudsko oblast, narodno oblast zato, ker smo združeni, ker smo enotni, ker dela nova Jugoslavija po pravilu: Vsi za enega, eden za vse. Iz tega sledi, da bomo, če bo treba gospodarske težave premagovati v drugih predelih Jugoslavije, dali od sebe vse, še bolj navdušeno kot takrat, ko jih rešujemo zase. Pri nas je še mnogo virov, ki niso izčrpani. Vse preveč se zanašamo na tisto, kar bomo dobili od zunaj in vse premalo na tisto, kar je mogoče mobilizirati pri nas doma. Vse preveč se je pri tem pojavil birokratizem in vse premalo je resnično ljudske kontrole. Ce mora biti kaj stalno pod ljudsko kontrolo in tudi brezobzirno ljudsko kritiko, je to preskrba in prehrana. Ne ščitimo avtoritete naše oblasti,_ če ne razvijamo kritike pri vprašanju preskrbe, ampak škodujemo avtoriteti ljudskih organov tam, kjer je ljudski živelj najobčutljivejši. Ne gre za vprašanje količine, ki je ni mogoče dobiti, gre za vprašanje pravilnega poslovanja. Kontrola nad našo aprovizacijo, konstruktivna kritika, kadar se pojavljajo nezdravi pojavi, nepravilno poslovanje, to je dolžnost sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije morajo dati vsej naši konstruktivni kritiki, vsej ljudski kontroli primer. Nato je govoril tovariš predsednik o naši ljudski prosveti kot o enem izmed večjih vprašanj, ki so se po končni osvoboditvi postavljali pred Osvobodilno fronto in Narodno vlado. Nemogoče si je misliti, da bi svobodno ljudstvo vzelo oblast v svoje roke, da bi gospodarsko življenje začelo uravnavati po postavljenih načelih, da bi krepilo svojo politično moč, ne da bi si hkrati z vsemi silami krepilo in širilo ljudsko izobrazbo v resničnem ljudskem demokratičnem smislu, na resničnih naprednih temeljih. Kot primere silne iniciative, ki jo kaže ljudstvo v vprašanjih ljudske izobrazbe, je tovariš predsednik omenil primer gorenjskega festivala in posamezna dela iz sprevoda sindikatov. Poudaril je primer deputacije kmetov iz vseh slovenskih krajev pri Predsedstvu vlade, ki je najbolj živo govorila takrat, ko so spraševali, koliko kurzov bo napravljenih to zimo po naših vaseh. Storiti moramo vse, da damo ljudskim naporom smer, naša dolžnost je, da jih organizacijsko povežemo. V Ljubljani se snuje center splošne ljudske prosvetne zveze, ki bo z ene strani usmerjal delo naše ljudske prosvete, nudil pomoč v kadrih in nasvetih, na drugi strani pa prepustil najširšo iniciativo organizacijam na terenu. Sindikati naj pri ljudski prosveti pomagajo, naj store vse, kar je v njihovi moči. S tem bodo storili eno svojih osnovnih dolžnosti in poslanstev. Ne bi bilo dovolj, če bi se usmerjali samo za splošno ljudsko prosvetno delo, preko ljudskih prosvetnih organizacij. Podpore je treba dati tudi našemu oblastno prosvetnemu delu. Ni nam še. uspelo obnoviti vseh ljudskih šol. Ce tega ne bomo storili, bo ljudsko šolstvo letos na slabšem, kakor je bilo pred vojno. Pri ljudski oblasti se to ne sme zgoditi. Učiteljski kader, čeprav ga primanjkuje, čeprav manjka skoraj 2000 učiteljev, bo dopolnjen. Organizirani so krajši tečaji za učiteljske kadre. Stari učiteljski kader je bil vzet v politične tečaje, ki so ga seznanili z osnovnimi izkušnjami narodno osvobodilne borbe. S tem kadrom si bo mogoče pomagati. Tukaj ne bo nepremostljivih težav. Toda naše ljudsko šolstvo moramo materialno oskrbeti. Omogočiti moramo, da bodo lahko vsi šoloobvezni otroci hodili v šolo. Tudi pri teth je velika dolžnost sindikatov. Nižjih gimnazij bo trikrat več, kakor jih je bilo pred vojno. Razširitev števila nižjih gimnazij smatra naša ljudska oblast za osnovni korak, ki naj otrokom ljudstva omogoči dostop v resnično izobrazbo, dostop v vse srednje in višje strokovno šolstvo. Na koncu je tovariš predsednik izrazil željo, naj bi sindikati obravnavali vse naše javne probleme, vse naloge organov ljudske oblasti, vse naloge Osvobodilne fronte in njenega vodstva. »Prav zaradi tega sem smatral za svojo dolžnost, da vam danes v teh kratkih in površnih obrisih podam osnovne probleme naše uprave, našega .gospodarskega in političnega dela.« To, da se sindikati ukvarjajo z vsemi problemi našega javnega življenja, je ena značilnih plati novih sindikatov, njihove nove vloge. Druga značilna plat za razliko od sindikatov prcdaprilske Jugoslavije pa je ta: v predaprilski Jugoslaviji se sindikati niso v zadostni meri brigali za to, kar tvori osnovni steber moči delovnega ljudstva, namreč za resnično zvezo med delavci in kmeti. Čvrsta, krepka in nerazrušljiva zveza delavcev,-kmetov in_ delovne inteligence je osnovni vir moči Osvobodilne fronte, je osnovni vir naše zdrave sile, je osnovni vir naše zdrave kritike, je osnovni vir vsega našega poleta, je osnovni vir moči Osvobodilne fronte v celoti. S tem, da bodo sindikati storili vse za zavestno nerazrušljivo zvezo delavcev in kmetov, bodo storili ne samo svojo dolžnost do delavcev #n kmetov, ampak do vseh ljudstev in. vseh naših' narodov v celoti. Pred nami so še težki problemi. Mnogo bo še težav. Premagovati jih bo treba tako, kakor smo jih premagovali v preteklosti. Toda danes jih premagu- Maršalu Jugoslovije JOSIPU BROZU-TITU Beograd. K Redu zmage, ki Vam ga je podelila bratska Sovjetska zveza, vojni dobrovoljci Slovenije iz prve svetovne vojne z občutjem ponosa čestitajo v globoki zavest’, da to najvišje vojno odlikovanje na prsih Velikega Kladivarja nove Jugoslavije pomeni priznanje vsem jugoslovan- skim narodom za njih herojsko in nesebično borbo proti fašizmu in hitlerizmu, ki se je pod Vašim genialnim vodstvom zmagovito končala in naše narode neomajno povezala z velikim ruskim narodom v nerazdružljivem slovanstvu. Za vojne dobrovoljce Slovenije; Predsednik: Josip Jeras, 1. r. Beograjski Čehi in Slovaki pozdravljajo maršala Tita Češkoslovaško združenje v Beogradu je poslalo predsedniku zvezne vlade maršalu Titu sledečo brzojavko: »Beograjski Cehi in Slovaki, združeni v češkoslovaškem združenju, vam po- zdrave. Pripravljeni smo ramo ob rami sodelovati z bratskimi jugoslovanskimi narodi na obnovi Jugoslavije in krepitvi bratskih zvez med vsemi slovanskimi narodi. Naj živi bratstvo narodov demo- šiljajo s svoje prve skupščine tople po- kratične federativne Jugoslavije!« Visoko priznanje jugoslovanskih narodov majorju Jonesu London, 25. sept. (Tanjug). Na jugoslovanskem veleposlaništvu v Londonu je izročil veleposlanik demokratične federativne Jugoslavije dr. Ljubo Leon-tič red »Zasluge za narod« I. stopnje majorju Williaimu Jonesu, prvemu britanskemu oficirju, ki se je spustil v Jugoslavijo z letala, da bi vzpostavil stike med jugoslovansko narodno osvobodilno armado in zavezniškimi silami na Srednjem vzhodu. Veleposlanik Leontič je dejal, ko je izročil majorju Jonesu visoko odlikovanje, med drugim naslednje: »To odlikovanje vam je podarilo predsedstvo AVNOJ-a v znak hvaležnosti za vašo nepristransko podporo in dragoceno sodelovanje z jugoslovansko narodnoosvobodilno armado. Naši borci se vas bodo vedno spominjali kot enega izmed prvih britanskih oficirjev, ki se je v trenutkih največje borbe pridružil našim silam in prišel v Slovenijo kot šef vojaške misije pri slovenskem in hrva- lja še eno vez v prijateljstvu med Kanado in Jugoslavijo, v prijateljstvu med dvema deželama, ki so se borile za iste ideale svobode in demokracije.« Major Jones je ob prevzemu odlikovanja dejal: »Zahvaljujem se jugoslovanskim narodom za veliko čast, ki so mi jo izkazali. Zame je še večja čast to, da sem bil lahko z njimi in videl njihovo junaštvo, polet, njihovo spretnost v borbi in ' njihovo idealno ljubezen do svobode, ki je tako velika, da je ne more uničiti nič, razen smrti. To, da sem se lahko boril z njimi, je zame jako velika čast, da nimam besedi, s katerimi bi jo opisal.« Po svečamvtogko to odprta vsa - I £=;,*«:» prr*2? fiFSVJT 5m», o ka»ni' ae razpravlja na L™" "i Hermes«). — Prireditveni odbor Zaostali obroki rent in pokojnin v socialnem zavarovanju Med vojno in okupacijo nekateri rentniki Pokojninskega zavoda za nameščence, Glavne bratovske skladnice ali Zavoda za socialno zavarovanje niso prejemali rent, ker so bili pri partizanih, v vojnem ujetništvu, v zaporih, v internaciji, konfinaciji ali na prisilnem delu v inozemstvu, ker so bili izgnani, ker je bil prekinjen železniški ali poštno-čekovni promet itd. Kdor misli, da ima pravico prejeti rento ali pokojnino za to dobo za nazaj, naj najpozneje do dne 28. januarja 1946 vloži pri Federalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, Gaje-va ul. 5-II, prošnjo, ki naj v njej razloži, kje je bil med to dobo, oziroma zakaj rente ni prejemal. Predložiti mora potrdilo Krajevnega narodno osvobodilnega odbora, ali je bilo njegovo ponašanje med vojno ali okupacijo neoporečno in kje je med to dobo prebival, ter vse morebitne dokaze o teni bivanju. Rentniki, ki so bivali na anektiranem področju, kjer so izvajale socialno zavarovanje posebne okupatorsko ustanove, morajo poleg gornjih dokazov predložiti tudi pismene dokaze naslednic teh ustanov, ali so od njih prejemali rento, kako visoko in za katero dobo. SLOVENSKO NAK0DN0 GLEDALIŠČE Narodno gledališče v Ljubljani — abonma za sezono 1945-46. Razpisani so: Premierski abonma, stalna abonmaja red Sreda in Četrtek in gibljiva abonmaja red A in red B. Vsi redi abonmajev dobijo po 34 predstav, 18 v Drami, 16 v Operi. Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih. Obroki so: za Premierski abonma od 135 din navzdol (I. vrsta parterja) do 35 din (galerijski sedež). Za red Sreda in Četrtek od 114 din navzdol do 30 din, za red A in B od 102 din navzdol (I vrsta parterja) do 27 din (galerija). Vpisovanje abonentov od srede, 26. t. m. dalje v veži dramskega gledališča, vsak dan od 9. do 11. in od 13. do 16. ure. RADIO Dnevni spored za sredo 26. t. m. 6—6.30 Pester jutranji glasbeni spored — 6.30—6.45 Napoved časa in izvleček iz poročil z dne 25. 9. — 6.45—7 Saksofon in ksilofon z orkestrom — 7—7.15 Pregled sporeda, objave in poizvedbe — 7.15—7.30 Jutranji koncert slovanskih orkestralnih skladb. — 7.30—7.45 Napoved časa in poročila — 7.45—8 Lahka glasba — 12—12.15 Slovenske pesmi na ploščah — 12.15—12.30 Pregled tiska — 12.30—13 Trio Radia Ljubljano — 13—13.20 Napoved časa, poročila, objave, in pregled sporeda — 13.20—14 Koncert malega orkestra Radia Ljubljane pod vodstvom dirigenta Uroša Prevorška — 18—18.15 Štiri skladbe E. Griega — 18.15—18.30 Pionirska ura — 18.30—18.45 Nekaj valčkov in polk — 18.45—19 Ljudska univerza Radia Ljubljane: Stane Milihar: »O javnih ljudskih -knjižnicah« — 19—19.-20 Literarna ura — Vladimir Skrbinšek, član Nar. gled,: Znani samogovori iz Edipa, Hamleta in Cyrana — 19.20—19.50 Koncert skladb Friderika Chopina de Bergeraca — 19.50—20 Teme današnjega dne — 20—20.40 Bach: Predigra k 6uiti v H-molu — C. Franck: Simfonične varijaeije — Sibelins: Finska, simfonična pesnitev — 20.40—21 Violinski koncert prof. Francke Ornik-Rojčeve. Pri klavirju Bojan Adamič — 21—21.20 Napoved časa, poročila, objavo in pregled sporeda — 21.20—21.45 Plesni orkester Radia Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča — 21.45—22 J5 veselih minut — Prenos iz Maribora — 22—22.15 Od< 1 n i.-, tovariše v taboriSCtl, po Nemčiji — 22.15—22.30 Vokalni koncert baritonista Mirka Dolničarja, pri klavirju prof. Ciril Cvetko — 22.30—23 Plesna glasba, KINEMATOGRAF KINO UNION: Ameriški film »Pomlad se prebuja«, tednik. Osb 16., 19. m 21. uri. > t KINO MATICA: Ameriški film »Raziskovalci Ekvatorja«, tednik. Ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA: Ameriški film »Zapeljana mladina«., tednik. Ob IZ., 19. in 21. uri. JAVNA BORZA DRLA RAZPOLOŽLJIVA MESTA ZA MOŠKE: 2 hlapcem, neomejenemu številu delavcev za sekanje drv, 20 apneničarjem, 28 de-lavcem minerjem, 1 pečarskemu pomočniku, 6 opekarskim delavcem, 7 orodnim kovačem, 2 krovskim pomočnikom, *> stavbnim ključavničarjem, 1 kurjaču, 20 elektroinštnlater-jom, 3 mizarjem, 1 stavbenemu mizarju, 8 sodarjem, 20 priučenim sodarskim delavcem, 2 lesostrugarjem, 2 rezbarjem. 1 torbarju, 1 sedlarju, 13 čevljarjem, 2 usnjarjem, 1 tiskarskemu strojniku — stavec vajen pri strojih za vrečice, 88 zidarjem, neomejenemu številu delavcev za stavbna dela, 1 sobo-slikarju, 48 tesarjem, 1 kleparskemu vajencu, I vrvarskemu vajencu, t tapetniškemu vajencu, 1 dimnikarskemu vajencu. Nacistične metode na Koroškem Slovencem bi radi prepovedali rabo materinščine, češ, da so Avstrijci Ko so začeli nemški fašisti 1.1942 na Koroškem izseljevati slovenske kmečke družine, so po slovenskih vaseh prepovedali prebivalstvu slovensko govoriti in peti. Povsod so nabili lepake z napisi: »Der Karntner spricht deutseh« (Korošec govori peTnško). Skoraj na vsako slovensko hišo so nalepili tak lepak. Bilo je nešteto primerov, da so bili Slovenci preganjani in kaznovani, ker se temu naci-fašističnemu povelju niso pokorili in so doma in izven doma govorili slovensko, kakor poprej. Na stotine bi lahko našteli primerov, ko so bili Slovenci napadeni in žaljeni zaradi rabe materinščine. Po zlomu naci-fašizma so pričakovali, da bo konec teh naci-fašističnih metod. Že od avgusta dalje pa se množe po raznih slovenskih krajih primeri, da avstrijski orožniki, ki so med vojno zvesto služili naci-fašističnemu režimu in terorju, Slovence napadajo, ker govore slovensko in jim zapovedujejo, da morajo govoriti nemško, češ »saj ste vendar Avstrijci«. Tako se je v avgustu orožnik žandarmerijske postaje v Železni Kapli zadrl nad slovenskim dekletom, ko je prišla v trgovino Plešenberger, rekoč: »Ne govori slovensko — govori nemško, nikdar tu ne bo Jugoslavije!« Orožnik iste postaje je napadel slovensko dekle na cesti v Železni Kapli in ji zapovedal govoriti nemško, češ da je Avstrijka. Dne 8. septembra je orožnik iz Pliberka ob priliki hišne preiskave pri Milaču na Blatu nahrulil Milavčeve: »Govorite nemško, sramujte se, da govorite slovensko, saj ste vendar Avstrijci.« V nedeljo 16. septembra sta dva orožnika, od katerih je eden doma v Podljubelju pri Borovljah in ki je bil zagrizen pripadnik nacistične stranke, surovo napadla skupino fantov in deklet, ki so sedeli na vrtu zasebne hiše v Št. Janžu v Rožu in prepevali slovenske narodne pesmi. Orožnik, bivši naci-fašist, je zahteval, da morajo peti nemško ne pa slovensko, in je vse navzoče legitimiral. Ko mu je Radar Cilka, ki se je šele pred 14 dnevi vrnila iz uničevalnega taborišča v Ravensbruoku, rekla, da vendar sedaj po uničenju naci-faši-zma lahko pojejo slovensko, jo je orožnik osorno zavrnil, naj molči, in da je njemu vseeno, če so se borili proti fašizmu ali za fašizem. Taka je torej danes svoboda slovenske govorice na Koroškem. Ob takih čuvarjih »demokracije« pač ni mogoče govoriti in zatrjevati, da so Koroško očistili naci-fašistov in naci-fašističnih metod. Koroški Slovenci se dobro zavedajo, da jim edino demokratična federativna Jugoslavija lahko zagotovi narodne in demokratične pravice in svoboščine. Vladimir Dedijer: Pri Chart ie (Nadaljevanje) je bila vsaka taka beseda ogromnega pomena za težka leta, ki ob stala takrat pred nami. Nastopiti s takimi pojmovanji umetnosti, krikniti na tako visoko umetniški način proti fašizmu in nazad-njaštvu, je pomenilo, izpostaviti se najsrditejšim napadom reakcionarnih krogov v Ameriki, posebno onih v Holy-woodu, ki so še lahko trpeli Chaplina — malega človeka, toda Chaplin — heroj je pomenil udarec po njihovih osnovnih interesih, po njihovi vulgarizaciji, po tistem, kar je prineslo Holywoodu po vsem svetu tako sumljivo slavo. V mržnji teh krogov do Chaplina je čutiti še eno stvar. Chaplin je tudi genialen posloven človek. On edini si je drznil razbiti monopol finančnih magnatov v Holywoodu, s skupino filmskih igralcev je ustanovil že pred 20 leti svojo filmsko družbo »Združenih umetnikov« in začel izdelovati filme brez denarja in nadzorstva velikih bank. Tudi mnogi drugi neodvisni umetniki so poizkusili hoditi po Chaplinovi poti. Preskrbeli so si pol milijona ali milijon dolarjev, kolikor so potrebovali za večji film, ko je pa prišlo do prodaje filma, ko so ga hoteli spraviti v promet, da bi ga prikazovali v 16.000 ameriških kinematografih, tedaj so doživljali neodvisni umetniki polome. Teh 16.000 filmskih dvoran je v rokah peščice filmskih družb, tesno povezanih z velikimi filmskimi podjetji, ki izdelujejo filme v Holywoodu. Vsak neodvisni film bojkotirajo in tako se je zaključila iz-deiovateljska kariera poedinih igralcev. Samo Chaplinu se je posrečilo razbiti ta monopol. Njegove filme so morale velike filmske družbe hočeš nočeš prikazovati, ker jih je občinstvo zahtevalo, ker so sami z njimi dobro zaslužili. In ta zavist do Chaplina, poslovnega človeka, ki razpolaga zdaj s kapitalom več milijonov dolarjev, je vplivala na vodilni ameriški tisk oziroma na velike banke, stoječe za njim, da so pričele kampanjo proti Chaplinu in njegovi umetnosti. Zato sem se na poti k Chaplinu vpraševal, kako je učinkovala ta gonja na velikega umetnika. Ali ga bom našel povsem skrušenega, od dogodkov in ljudi odtrganega moža? Ali bo Chaplin nadaljeval pot »Diktatorja«, ali pa je to njegova zadnja beseda? Ko smo vstopili v Chaplinov kabinet, sta dve stvari obrnili nase mojo pozornost. Chaplin si je bil zopet pustil rasti svoje slavne brke, ki so že res da malone povsem sivi. To je znak, da sega Chaplin po meču, da bo kmalu začel izdelovati film. Drugo, kar sem takoj opazil, je bil zvezek žolte barve. To je bil scenarij njegovega novega filma, ki ga pripravlja že dve leti. Pogovor se je pričel o tem novem scenariju. Najprej počasi, potem pa vedno hitreje je Chaplin obračal liste tega zvezka, spisane na stroju, na mnogih krajih prekrižane, popravljene. Chaplin je listal po tem zvezku, jemal iz njega liste, popisano z njegovo nekoliko nečitljivo pisavo in jel nam je prebirati posamezne prizore. V eni roki je držal zvezek, z drugo je pa ma- hal; kar je odložil knjigo in začel igrati nekatere prizore. Kar razveselil sem se. Podla gonja ni strla velikega umetnika. Nasprotno, še bolj ga je razvnela. Vlila mu je nove moči. Pogumno si je izbral za svoj novi film snov o »Plavi bradi«, možu, ki je ubil osem žen. Kako pogumno je udaril v obraz tem farizejem, lažnim zagovornikom morale in kreposti. Res, da je žalostno, da so prisilili Chaplina izbrati to snov, toda on jo obdeluje in prav s tem se pošteno maščuje tem družbenim krogom. Film bo zgodba skromnega knjigovodje, ki ima otroke in hromo ženo. Vroče jih ljubi. Iz banke vedno teče domov, kjer obsipa ženo in otroke z nežnostjo. Ko pa nastane kriza, ubogega knjigovodjo odpuste in znajde se na ulici. Uboga žena in otroci gladu-jejo, mora jim prinesti kruha. Ves obupan se odloči za zločin. Laziti začne za raznimi ženskami, ubije drugo za drugo, naropane stvari in denar pa prinaša domov. Se vedno je nežen soprog, streže bolni ženi, spremlja otroke v šolo, zločin pa smatra enostavno za poklic, ki so ga vanj prisilile razmere. Nekega dne mu umre žena, umro mu tudi otroci, denar mu ni več potreben, nagib za uboj je izginil in mož se sam prijavi oblastem. Zmerjajo in žigosajo ga, on pa mirno odgovarja na vse napade: to je bil samo moj posel. Ubil sem osem žen in _ prišel sem pred sodišče, drugi z večjimi posli ubijejo milijone, pa postanejo heroji in vsi se jim klanjajo. — Končno pride duhoven, ki bi rad Chaplina izpovedal« Pravi mu, da bi se moral pobotati z bogom, on mu pa odgovori: »Z bogom sva si dobra, z ljudmi pa ne.« In otožnega obraza je krenil Chaplin iz kota sobe, držeč zvezek ves čas v roki. Prikazoval je kako vodijo ubogega knjigovodjo na električni stol. Kar je počil v smeh, rekoč: »Film se bo zaključil s tem, da odide knjigovodja sam skozi odprta vrata na ulico.« In odšel je skozi vrata kabineta v obednico, k j dr je bil obed že na mizi. Tu nam je Chaplin predstavil svojo mlado soprogo Uno, rekoč: »To je moja stara gospa.« Ta čas, ko nam je debeluhasti sluga v livreji stregel, je napeljal Chaplin pogovor na svoj drugi film, ki ga namerava izdelati. To naj bi bil film o Washingtonu, o salonu gospe Machlin, lastnice največjega de-manta pa svetu, ki je skozi leta zbirala okrog sebe najizrazitejše predstavnike izolacionistov, najbolj zagrizene reakcije v Ameriki. Ta salon je odigral v Ameriki isto vlogo, kakor jo je igral v Angliji. Clivenden — salon, v katerem so se vzgajali Chamberlaini in drugi pomagači Hitlerja pri njegovem rušenju Evrope. Snov je nedvomno izredna. Chaplin se je med pripovedovanjem ves razvnel. Z veliko vnemo je igral posamezne reakcionarne senatorje. Vstajal je od mize in pustil goloba na krožniku, da se mu je ohladil, prikazoval je gospo Machlin, kateri 4 detektivi neprestano pazijo na njene prsi, da bi kdo izmed visokih gostov ne segel po največjem demantu na svetu, sklanjal se je pod mizo in prikazoval Hearstovo novinarko Luelo Pear-son, kako leži pod tujimi posteljami in skrivaj opazuje, kaj počno ljudje na'postelji. (Konec prihodnjič.)