teto H.» štev. 28t rtamnii pavianrin«. V LSubSfani, sobot« dne S. novembra «®21 Posamezna stav. 90 • 2 K >eh*)o * zjutraj. gume «eto!etoo , 340 B mesečno ..... SO . u taaad ozemlje S® „ ti Uio»em»tT» 800 . aMasi u »sni mm viiiiie «to!;>e» (53 mm) 9 K oglasi do SO ou> »tnlpea (ES cam) . i . JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko. Uredništvo' m-totoAm mtt K It/l Talata* M Tf Upr&vntštva? •fijff." Mu Vt. (i (B » poM-Mk Nove ljufc borbe v Albaniji LJubljana, 4. novembra. >Tasa država ima. obilo sovražnikov, i "zgrajena na naravnem temelju na- j NAgE CETE PREKORAČILE DRIM ARNAVT8KA GROZODEJSTVA djonalne ideje, se ne more več zrusiU.j MBD VJETNIKI SO — LASKI OFICIRJI! — RAZKROJ ALBANCEV. Prevratne ideje zaslepljenih komuni-; Jgr 30 šle mimo. Ostala je le ena. ne-, Skoplje, 4. novembra. (Izv.) NaSe varnost: plemenska, in verska. Va tuli čete na Drimu, ki so bile te dni napa-u nevarnost je ohsojeiu. na smrt. dene, so napravile danes protinapad. Čim se rojaki vseh plemen ln ver spo-1 Prj tem je rudi požigov s strani ar-,najo. 4im te razrastjo korenino go- navtskega vojaštva ogorčeno te pre-"oodarskega sožitja in so razpredajo1 plašeno aniavtsko prebivalstvo pribe- — _ številne mrežo duševno solidarnosti, j žalo na našo stran in pomagalo nušl; teh dogodkov In vedno se množečlli wora omenjena nevarnost akoprieti! vojski. Po kratki a ljuti borbi »o naše «—»->«• — i-ilior sneg na poroladan&ke.ra solncu. £ete prekoračile Drim in zavzele tam-" Vsi nasprotniki skušajo zategadel 1kaj nove položaje. Pri tem jo. bilo i uporabiti prva leta naže svobodo za mnogo Arnavtov vjetih in odpeljanih I ..-oje naklepe. Največ držav je raz- i v Prizren. Drugi pa so nadaljevali •jdlo v prvih letih obstoja. Zato r» borbo in pri umiku požgali vo«, kar hiti Habsburg, da še kaj reši. iato se so našli na potu. Arnavtsko prebival-..jpenja klerikalizem. da otruje drza-,stvo je radi tega vandalskcea l-avna- .. . ------ r,-----1. . —„ „ja aibangkih čet slino o-rorceno na tiransko vlado. Skopuo bilo pri tej borbi vjetih preko 700 mo/ in 12 med njimi dva italijanska, vo i malkontentatvom. Ravnokar smo Hli svedoki besnega sovraštva klorW 'alcov proti državi, ko smo državne mu videli •iih agitacijo proti državnemu pose- j oliclrjev, gjo. Z njimi skupaj delajo po vsebjkl sta pri »slliianju izjavili, da sta ! otih raztreseni »laudatores temporis | Jot|s> (taki, kl hvalisajo stare razme-i>), ki pod krinko avtonomizma, sa-j Slovenstva in z gesli o ogroženih; .ulturnih zavodih vodijo vedž ali ne-. bila poslana v Albanijo od tiranske vlade radi reorganizacije vojske, Skadcr, 4. novembra. (Izv.) Mlriditl so razbit! čete tiranske vlade in ujeli vrt tem tndi 300 moi. Posledica le bila divji beg ostankov vojske. Zaradi Številnih dezertacij nc našo stran, je v tiranski vladi izbruhnila kriza. BEOGRAD, 4. novembra- (Izv.) Za ju Odstavitev Habsburžanov pred madž. parlamentom Beograd, 4. novembra. Pariški listi javljajo brzojavko iz Tirane, da. se je vsled jugoslovanske ofenzive sestavila tamkaj vlada nacionalne koncentracije. Vrši sc intenzivna mobilizacija. Na mejo so poslana ojaSenja. Madžarski kmeti hvalijo Bog*. Nasproti Appouyjn je poudarjal ofi-o.ielni srovomik stranko malih posestni ■ oje boj zoper državo. V tem razvoju je prvi demokratski kongres v Beogradu prava revija brezpogojnih manifestacija ne-* .oljne ljubavi in zvestobe do države :b zakletev na borbo proti nevernega. Kakor na križarsko vojno t:o z strani domovine prispeli borci v Bocvrad, da se, ojačijo za zmagoviti pohot . o En pogled na. pestro množico in oz n v je znova uveril o naši stari trditvi, o trditvi toliko osovraženi a ravno -3>o tem istlnltejši: V tem taboru je držav«, država va rno rastra žena od totisoSev- Ginljlvo je bilo videti enotnost mišljenja delegatov. Govor, ki ga je go-- oril delegat iz Prilepa. bi se bil priloge! delegatu iz Splita: vsi enakih idej. impozanten rezultat vzgoje mili-'•nsftfh mas i« enega duševnega središča. Na vsej fronti se stranka bori enaka gesla: raznoliki so protivri-od naših klerikalcev in avtonoml-ričnih pritlikavcev dol do zagrizenih erskih fanatikov Muslimanov, ogro-■nih kapitalistov in veleposestnikov, 'o zakrknjenih plemenskih agentov, io oskosrčnik veles-rbskih imperijali-tov. rlo brer^tldnlh korupeljonistov vsi edini proti ideji čiste Jngosla-;ije. Trda roka na Češkem KAKO ZNAJO CEHI OBRAČUNATI Z NOTRANJIMI SOVRAŽNIKI zcmsklm aparatom, le postala od časa karlistiCnega pača naravnost nasilna in ko le češka vlada proglasilo mobilizacijo, je madžaronskim agentom po neka'erih krajih aspelo tako daleč za\>esti neuko LEOITIMISTI PROGIA* ?0 OUTRON1ZACIJO ZA SICiEVO. Budimpešta, 4. novembra. (Izv.) Parla- i le antante in odločno zavračal trditve, ment .je pričel razpravo o detronlzftčnem I da je Kari korakal z avstrijskimi četami zakonu, vendar pa kljub dogovoru, skic- j proti BudimpeStl. K&iknUj, jc nasprotn« njenem med' strankami in vlado, ni mo- ostavU vse avstrijske oficirjo. ki so sr go,l dovršiti niti splošne debate, tako da I mu pridružili, v Šopronju. Konuno je se bo najbrže vršila =-eja tudi v nedeljo.; prebral grof Appnn^i Iziavo, v kateri t« kor mora biti zakon v zmislu ultimata migiaša, da jc detronlzačnl saHoa revolu Velike in Male antante sprejet do pon- , donaren akt, kl Je z državoprgvuegu . deijka stališča nlčev. Nato je grof Apppnyl v tri dopoldne jc sklican ministrski svet, j IlJave m!nistrSkega predsed. Bethlena. voSino 3Vojib PrisU8eT «,PUS,» ki bo storil važne ukrepe glede slban- R Vl> ^ otvol.u mtotrsUi pred- ' skega vprašanja. Posvetovanju bo najbr- aoJn,k' f 'BetWmi< Li ,V> najprej svoj i že prisostvoval tudi kralj. ...... . nastop proti Karlistom opravičeval i! . ■ , ot>' 1 vojnimi odredbami Male antante. nato ; kov, da je vsak od narodne skupsaji'; pa takoj žigosal ^protizakonito postopa- i ustvarjeni zakon veljaven ili da pred-■ nje.:, sosedov proti Madžarski. Po njego-i stavlja. predloženi 'zakon uresničenje »to-vem mnenju j« bila vsaka grožnja od- letnega »na madžarskega naroda. Njego-: več, ker .io madžarska vlada, .isama od jva stranka protestira sloer proti pritisku i rebe:- preprečila habsburški restavracij-1 od zunaj, vendar pa vztraja na tem, d» j skl poizkus. Ravno zaradi toga je za- 1 >e ugodi zahtevi antante. hteva Male antante po povračilu mobili- Klerikalci so xa apostolskega kralja, piskih stroškov .naravnost smešna,. Ha„er j, imenom krščansko- Grof De hlon je odločno zavračal očitke. Jtrankc pridružillzvajanjemgro da ima Madžarska, agresivno namonopro- AppotIvja. Poti». ko so šo nekateri fe^l^topufkin-uJih posestnikov izraziUsve «.«« (»V(«o« . V'je zadovoljstvo nad detronizačnlm zabo- ukrepom skatalo ustvarjati tcikoče proti ™ vr.Ln io^n it IJt« in i::rekU obcnem ^ lnJ° Evrope. Nastop sosednjih držav je f0:,0.ln^, držav, je poročevaler satuo posledic« strahu pred rc^avraci*, ,f nt6meljov3.l svoj. predlo-, sterib tradicij, ki bi ogrožale obstoj no- , ^ .k^Mtaa zopet Ueljav,- vib držav. nn.mo mogli razume- ' 1M9, „, ««» ti, zakaj so so 12 milijonov probivaUtva ,ran, Karl|Mj ^ml!oste in da n,i bro ječe državo Male antanto združde v , £ ,e od L«enlm of,ckJem takozva.no defenziro proti M.:dzarski t. ^ to|,'ko ^ doklov »ed-?tejo komaj 7 n, pol milijona ljudi. Ako ^^ v zaM!bnib pa, v resnici obstoja potreba defenzivne i R , ^ ho zveze proti Madžarski, potem t-e more . 1 - - . . smatrati to kot znamenje notranje slabosti teh držav, ali pa gre za izvajanje agresivne politike. Ministrski predsednik grof Bethlen iti Ma.ll antanti in avno Praga, 4. novembra. (Izv.) Madžarska j r deletistično propagando ter z nepresta-, ^ fJnlJ?lm. ^ protldržavna agltacila na Slovaškem irt v \nlml protesti proti odreienlm volaškim | nnji (l podkarpatski Rusiji, ki že ves čas deluje r ogromnimi sredstvi ter s obsežnim pod- habsburški akciji. Vlada jc tudi tu povečala svojo pozornost in zlasti poostrila cenzaro, s pomočjo katere je energično zatrla delefističrte članke in vesti doma tega nemškega časoplsla. Nemški listi so nato objavili skupno izjavo, v kateri raz id/aštvo, da se. je proti vpoklicu nprlo z glašajo, da se z ozirom na obstoječe pri-orožjem. Kakor znano, je morala reška vlada proglasila na Slovaškem ln v Podkarpatski Rusi/i preki sod in češke oblasti so izvršila na mnogih krajih hišne preiskave, pri katerih, le bilo najdenega toliko obtcžUnega velelzdajniškcga materiala, da so morala \>eč sto madžarskih agitatorjev zapreti, mnoge odlične Madžare pa internirati. Povodom Izvedbe varnostnih ukrepov je prišlo na nekaterih krajih do krvavih dogodkov, med katerimi je najžalostnejšl oni v Krasltcah, kier je like odrekajo vsakemu razpravljanja o aktualnih znnanlik političnih dogodkih. Predstaviteljl nemških strank so protestirali pri vladi, dobili pa so odgovor, da gre interes država pred vsemi dragimi. Danes so se zglasili pri ministrskem predsednika- Beneša madžarski poslanci,; končal' svovi izvajanja z zagotovilom, da zasleduje Madžarska le miroljubne name ne. Ko je govoril o Karlovem prevrat- kl so protestirali proti aretacijam tn in ternacljam na Slovaškem ter proti ustavitvi nekaterih časopisov. M'nistrsH predsednik jim je odgovoril, aa le država pri-sil/ena za vsako ceno čuvati svoje inter-prebivalstvo napadlo stotnl/o češkega vo-1 ese. Usti, ki niso zagrešili kaznllvih de-jašva, ki je v silobranu moralo rabiti j lani, bodo mogli zopet izhajati, internira-orožje, pri čemer je bilo 12 oseb ustrclic-! ne osebe, katerim se ne dokaže ničesar, nih, 10 pa težko ranjenih. Madžarsko ča- j kar bi upravičilo sodniisko postopanje, sopisje je vse te dogodke porabilo v brez-1 bodo zopet izpuščene. primerno hujskanje madžarskega in pa j Energičen nastop vlade, v kateri so za- Legitlmlsti detromzaci|e orega slovaškega prebivalstva, ki se do! stopane vse češke stranke, je pozdravila Za. grofom Pothlenom sedai ša ni osvobodilo duševnega jerob- i vsa'češka javnost z velikim zadoščenjem. Apponvi. ki je istotako protestiral proti s(vo Madžarov. Vlada je bila zato prlsi- j Praga, 4. novembra. Na Slovaškem so • "kršitvi mirovno pogodbe-- s strani Ma-j Ijcna, da nastopi z no/ostrejšimi cenzur-1 češke oblasti aretirale ženo poslednjega Budimpešta, 4. novembra. (Izv.) Vlad* : je sklenila, da poda demlsijo čim ho »pr' jjet. zakon o detronizacijl Habsburško di jnastijo. Dotnisija bo le formalnega zli* ': fa,!« - Praga, 4, novembra. V proraijunekeui odseku parlamenta je poudarjal mlnisti . , „ ,. ,, loki predsednik Boncš miroljubnost češke nem poiz^si^ so ga Karlistl ponovno , voja;,., nkrep, p, osta prekinili z medklici: -Živel kral>, kme- ! dokler se položaj n. r«. tski poslanci pa eo odgovarjali z vzkliki: -Živel Uortliv!- Zunanjo-politični del njegovih izvajanj pa so sprejele vse stranke nje.--- n* priznavajo! je govoril grof čisti. Beograd, I. novembra. (Izv.) Preme! r .... , . ioksnresnim brodom n». Donavi po proti velikim odobravanjem na rRen^,.DUnaj jo do nadaljnjega ustav. jI jen. - — Prag«, 4. novembra. Narodni Lisiy ■ doznavaio, da bo general \Veygand, ki se le mudil nedavno v Pragi, vodil razorožitev Madžarske. Naš vodja Svelozar Pribičevič if j l?/m!- odredbami. Tudi na Češkem so pa- j Karlovega ministrskega predsednika, Šte-likal ideal demokracije: Kako naj iz j skusili Nemci izpodbijati energično poli-1 iaua Rakovskega, ter njegovega sina ln seh plemenitih posebnosti v raznih j ako vlade ter je zlasti nemško časopisje i hčer. Vsi trije so bili Internirani. Mih naroda, iz njegove častne pre-' fikiosti, iz junaške srbske vojske, iz ulturnega dela vseh vzraste nov tip: | ne tip srbski, ne hrvatski, ne sloven-j Hki. temveč ena stopn'a v!š!e in ven-j dar isto, Integracija Jugosloveistva. t Vsi morejo pri tem samo pridobiti in Rič no izgubiti, kar bi bilo vredno, da ohrani. To ni negacija plemen in plemenskih posebnosti, temveč uravnavanje vseh plemenskih smeri v višji tip. ki naj se nveliavi v človeštvu, Naj bi demokrati, ti glasniki Jugo-flovebstva, s tem vzvišenim programom, ki naj ustvari sintezo naših moči in ponosa, r, zgovorno besodo hi-Ni od moža do moža. do žene in tudi naši deci in odpirali s tern klmoem 'zakrknjena in nezaupna srca, da po-sveti vanja rešilna ide'a, ki nas. more plemenskih malenkosti dvigniti v <3ane velike nacije. Nič, vzeti, nio izbrisati. samo daiati boče in razvijati 'loja .lugoslovenstval S tega stališča, ki tvori del demo-aatskega svetovnega naziranja. jo kongres potonil troni-iiiTijo glede ustroja naše države: Političen centralizem, upravna deko-o^titracija, jamo i pravna decentralizacija. Te tri ideje vodnice, izrečeno na iis.jpristopnejšemu mestu, na.j navdajo v*e one, ki imajo odločati o upravi tej državi. One napovedujejo neizprosen boj lederalistom, upravnim fentralistora in avtonomlstom. Poli-tlčul ceatralizem v boju s fcderaPz-Mom, ki se v raznih oblekah pojavlja borbi, upravna dekoncentracl|n pro-knitkovidnežein. ki mislijo, da upravni cs^v—Vzem daje. kaj garancij '■»■ moč države, in samouprava v *trem spopadu t avtonomizmora! Naš 'Togram s par bliski formuliran na kongresu. Bratje, ponosite ga po domovini! Dopovejte ga nezaunnežem in ■"poučenim, udarite laž m rovanje. Kongrp« je, razvivši kulturni ideal 'ugoslovenstva in pbliMčni oro^ram ''"»lokrselje. pristopil k praktičnemu Sejs narodne skup* šiine Kralj priseže v nedeljo. Bcsgrad, 4. novembra. (Izv.) Današnji seli skupščine je prisostvoval tudi Stojan Protič. Prišel ie med prvimi skupno z dr. Movnčilont Ivaničem v dvorano In se vsedel v prvo klop centra, kier je bil poprej dr. Ivanič. Takoj po prihodu se ie vsedel k njemu dr. Korošeč in vztrajal prt nlem do konca seje. Dr. Momčilo Ivank: ie vpr3šal predsednika, kaj le z niegovo interpelacijo o dogodkih v blelinskem okra-lu. Predsednik mu le polasnil, da se morajo zaradi sklicanja rednega zasedanja vse interpolacije obnoviti. Sledila ie volitev odbora za razpravo o zakonskem načrtu o administrativni razdelitvi države, o občinski in srezki ter splošni upravi. Ker muslimani niso privolili v sporazum, se je vršilo tako! glasovanje. Oddanih ie bilo 208 glasov in so dobili: radikali fcS, demokrati 64, sociia-listi in republikanci 13, muslimani 21. klerikalci 16, zemlloradnikl 13 in samostojni Beneški sporazum se krha DEMARŠA ANTANTE RADI 1UROENLANDA. MADŽARI PRIPRAVLJAJO AVSr?.V ' (KOROŠKI« PLEBISCIT. , . , , , J , DUNAJ, 4. novembra. (Izv.) Ves« o I London, 4. novembra. (BrcMictifM ke in samostojne kmete po 1 mandat. h M plebiscl( v Sopronju so av-,Velesile so pozvale madžarsko vlado. Predsednik dr. Ribar ie koncem seje | stri ske vladne kroge silno razburile. J naj vpliva z vso silo na razpustite« ■ prečital dopis vlade, kl odrela svečano j Madžari že sedaj sestavljajo glasovalne i tolp, ki se še nahajajo v velikeo-sejo skupščine povodom prisege kralja j Hstc, baje pod nadzorstvom anUntne ko-; številu na i ste I. muslimane 2, klerikale 2, zemljorad j nike in samostojne kmete po 1 mandat. I Aleksandra na ustavo, uri dopoldne. za nedeljo ob U. PREHRANA PASIVNIH KRAJEV. misije, v resnici pa pod terorističnim re-žlmcm madžarskega komandanta Prona-ya. Avstrijska vlada izjavlja, da Avstrija tako izvTšenega plebiscita ne bi mogla priznati in da postopanje Madžarov izpodbija temelje beneškega sporazuma. Avtstrlja se hoče s posebno noto pritožiti na veleposlanlško konferenco. Pi$ež spralule po tudi ekonooisko-financijski komite ministrov, pri katerem je minister Kukoveo, dokumentiral potrebo kreditov za izbrano ubožnega prebivalstva pasivnih krajev. Definitivno odločitev bo izdelal ju-kmetje 8 glasov. Od 20 mandatov odpade tri minister Kukovee torej na radikale 7, demokrate 6, socijall-j nist.rom Pueljem. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Anketa za rešitev • vprašanja izbrane pasivnih krajev je imela, danes sejo v ministrstvu za socialno politiko. Prisostvovala, sta. seji tudi minister za socialno politiko dr. | " Bclr«»m trvsililt' Kukovee in minister poijeprivrede pu-j «»sI!P®sl®,swern pelj. Dalje m bili prisotni pokrajinski na- j KvndJ Cheruhinl pri r "' V. mestnik Hrvatske DeuietroviS, predstiiv- , , niki Cme goro, Dalmacije, Slovenije in 1 Beograd 4 novembra. (Izv.j Mm-Bosne. 0 tej zadevi f,- razpravljal danes strsk. predsednik Pašic je danes spre-' - - jel papeškega nuncija Ch^-diinir.', ki - "-' CTtl. Dun?j, 4. novembra. Uradno se poročsr Včeraj le naša sprednla straža št. 6 rri železniškem mostu blizu Neudorfla s streljanjem pregnala patrolo madžarske tolr-. Kmalu potem ie močna madžarska tolpi napadla avstrijsko predstražo. Napad jc bil odbit. Pri tem ie bil brambove.e Schmltdberger ranjen v stegno. jel papeškega nuncija se je informiral radi popolnitve jugoslovanskih škofij v naši kraljevini. Pa peški nuncij se je tudi informiral o zadržanju Male antante napram Karlu sporazumu z mi- Habsburgu. Kakor kaže, je dobil Che-' rubini od Vatikana nalog, da vzame delu za žive dele narod.: : as stanove. Izrekel je besedo o gospodarska stanja naroda in vseh posameznih njegovih organov. Tu je z zadovoljstvom poslušal seljak, kako njegove zahteve obravnava nap-' ?"* '-mečka stranka v državi. Obrtniki so razvili svoje, zahteve. Trgovci in prosti poklici, urad-ništvo, delavstvo, v veliki harmoniji, ki jo oinogočuj.2 samo. višina, stališča Demokratske stranke, so se «na8H vsi, da napovedujejo drug poleg drugega, drug držeč druua za roko — v:-i prod očmi veličino Jugoslavije. Klic na de!d H-r ^ e»-"-onfentstVa in delomržnje, ttezmernosti in pokvarjenosti ie veselo odmeval na demo- kraUism zboru. Delo in žrtev — to ni sramota! Tako jn demokratski kongres bogato odrinil svoj delež tudi nravnosti. Domovina toore bir.i zadovoljna, s sinovi, ki so se zbrali na demokratskem kongresu. Zadovoljni ph smo fndi vni vsi. ki smo x neomajno zvestobo, ve-••'joč v evezdo Demcf;ratske stranke, branili nien prapor • vedi razljnčenih j Karla v zaščito. ! VELIKA PROT""">LJSEV1?KA VSTAJA V UKRAJINI. 'DVA JUGOSLOVANSKA KOMU-i NISTA NA DUNAJU ARETIRANA | Dunaj, 4. novembra. (Izv.) »Arbeltcr I ZeituiiKv poroča: Na zahtevo beograjske vlade sta bila aretirana tu bivša jugoslovanska komunistična poslanca Pavle Pav-lovlč in Dušan Cekld, kl sta skupno s komunistom Martinkom, kl te bil aretiran že pred enim tednom, obdolžena sokrivdo na atentatu ua takratnega regenta Aleksandra. Aretacija se opira na izjavo atentatoria Spasoie Stellča. Oba imenovana poslanca sta odpotovala lz Jugoslaviiv meseca maja ln se udeležila potem lil. kongresa sovjetske internaclionale v Moskvi, odkoder sta se vrnila, kakor poroča /Arbeiter Zcitungv, šele meseca avgusta. doSIm je bil atentat na regenta Izvršen ;":e dne 29. iunlja. Varšava. 4. novembra. (Izv.) Danes so prispele ir. I.vova vesti o protibollševiški j POLJSKA IN JUGOSLAVIJA, vstali v Ukraiini. TiikaJSnJI sovjetski po-, Beograd, 1.novembra. (Izv.) Jugosio slanik Karahan in sovjetski ukrajinski po- j vanski p0slanlk v Varšavi, g. Slrnič, se ii slanlk Smučki ste žc pred par dnevi izro-, j,Kiasij v£Waj v poljskem zunanjem mini-čila pollskl vladi noto, v kateri sta prote-, strstvu tn isrekcj zahvalo naše vlade FV.Ij. stlrala proti podpiranju prevratnega giba- • sW ,ia njeno drZanie v vprašanju (ikviJd. kratkovidnežev in hudobnih izprijen- nja v Ukrajini. Petlora i« bale že, ne c,je zadn!e habsburške ekskurzije na eev. i samo prekoračil meje sovjetske Ukrajine, j Madžarskem. Nasa držuva rabi stranko, ki bo ampak zasedel že Husiat.a ln Kamencc l-------------------------------------------------- prodrla s tako večino, da, jo bo mogla Podolski in proglasil slednje mesto za j London, 4. novembra, (fzv.) Iz Tok*' sama voditi. Za. to nalogo prido v po- glavno mesto Ukrajine. Njegove čete se j poročajo, da je bi! !zvrteti na .»potiske-štev samo on tektrv — in to jo naša I cenilo približno na 20.000 mož. ga ministrskega predsednika at«nWt. Mi- jpc ------»nistrski predsednik Vi bale mrtev. Resolucije demokratskega kongresa v Beogradu ! s. „<—.»». 5.) da tu Kar najprej izenači in raz Siri na celo državo davčno in flnauč-no zakonodajstvo, Aa »e doseže enakost v obdavčevanju In plačevanju državnih pristojbin, da se istočasno ukinejo razne finančne zapreke, ki Se obstoje na mejah raznih pokrajin in ki so krive, da naši državljani po vedno ne verujejo, da smo en narod v eni državi; R.) da se reorganizira finančna služba radi popolnejšega in sodobnejšega izterjevanja državnih dajatev; 7.) da se začne vračati v obrokih dolg Narodni banki, ker je ta dolg zbog inflacije novčanic eden glavnih vzrokov sedanjega propada vrednosti dinarja. RESOLUCIJA O ZEMLJORADNI8KI POLITIKL Kongres DemoUratske stranke usva-je referat posl. Pavla Angjoliča o zemljoradnlškem vprašanju in sprejema sledečo resolucijo: 1.) Da se v sedanjem skupštinskein zasedanju sklene: al zakon o zavarovanju proti toči In drugim elementar-veitva zahteva, ri. se uporaba sile vjnim ".-srečam in škodam; b) zakon o mednarodnih odnošajib omeji na m|. i zavarovanju proti živinskim boleznim i imuni. V zvezi J temi načeli le Demo- "» "V^01.1 f kratska stranka prepričana, da M> «k'> v Protl miru in soeijalnih mednarodnih po- h^etiukom onosposobljem, oduosno /odbah, morata spoštovati in lojalno »V®J« » ,volne wvalide, oziroma fn energično izvrševati. Ne samo' teri- cl'\nf »Jlh rodbin; forljalne klavzule teh pogodb, ampak 2-> da w akomto nezarublji- lo\ a ti, pošlji" kmalu nato parlament zopet na, počitnice, in sicer do januarja »li do februarja me»pea 1B22. Po sedanji dispoziciji programu torej ne bo ekspozeja o zunanji politiki. Cemu ho Izostal, kdove! Mogoče ima Della Torotta pomisleke proti temu vsled Benetk in radi sedanjih komplikacij v Srednji Evropi. Zato tudi odlaga to neprijetno dolžnost vsakega zunanjega ministra na poznejši čas. tudi one, kl se nanašajo na razorože-> anje in vojne odškodnine, morajo se triktno in do skrajnosti izvrševati. Kialjevina Srbuv, Hrvatov in Sloven-icv kot balkanska država -poštujo in •uergično brani načelo «Balkan balkanskim narodom®, ker to načelo zna-či svobodo in neodvisnost balkanskih ua rodov, kakor tudi zavračanje vsake tuje sile, da bj se mešala v notranje balkanske zadev*. Ideal Demokratske -tranke je, da se vsa vprašanja, in vsi spori na Balkanu rešujejo v smislu teea načela. V svMsti te svoje politike mora biti država vedno sveta Ideji slovanske solidarnosti in čuvati liajskrbneje pridobljena in utrjena dragocena prijateljstva z velikimi zavezniki. Ona rr.ora razvijati zveze z onimi na*'mI bližnjimi zavezniki in sosedi, ki so prevzeli spceijalno nalogo, da se ob-vlrži sedanjo stanje v osrednji Evropi, kakor je določeno po raznih mirovnih pogodbah. Na temelju teh načel, ki edina zagotavljajo trajni mir, ki nam je potro-fVTi in onemogočajo vse intrige, so mora naša zunanja politika tudi truditi. da pridemo do dobrih odnošajev vosi minimuma kmečkega zemljišča živine in orodja, a istotako orodja malih obrtnikov in da se ta zakon reši čim preje, ako mogoče še pred prihodnjim kongresom stranke; b) da se takoj izdela zakonski načrt o rceula-ciji nepravično razdeljenih gozdov v korist prebivalstva; c) da -o dajo zakoniti privilegiji polioprivreilnim kooperativnim zadrugam v svrho Cim produktivnejšega dnin, pri čemer so j ozirati tudi na pomorske in ribarske zadruge; č) da so store vsi koraki glede podpore prebivalstva v krajih, katerim nod>stajo hrane; d) da se povodom izenačevanja zakonov za celo državo posebno pazi na to, da r.e v-i administrativni in sodnijski posli vrše kar najenostavnejše iu najtarže. RESOLUCIJA O AGRARNI REFORMI Po svefu Makedonski komitet na delu. «Epoha» poroča iz Sofije, rla vodita sedaj macedonsko komitaško propagando bivši minister dr. Točkov, ki se nahaja sedaj v Berlinu in pošilja velike denarne podpore organizatorju komitskih čet Todortt Aleksandrovu in hivšl bolgarski general Larkov, ki živi sedaj v Carkrradu in organijzin* skupno turSko-makedonskl komitet. v katorem so nahaja tudi znani turški general Zoki-ps?a.. Vpadi bolgarskih komit so sedaj sicer prenehali, a kot kažejo vsi znaki, se pripravlja za pomlad nova akcija. »Epolia* opozarja vlado, da na j strogo zasleduje vse pojav« in uduši v kali vsak poskus. — Češko-mndžarskl incident. Madžarski dopisni urad javlja: Večerniki poročajo o zaplenit.vi madžarske kurirsko pošte po češkoslovaških oblastih nastopne podrobnosti: I^adia, je z veliko zamudo dospela, v Bratislavo. Takoj potein ko je pristala, so prišli na ladjo češki vojaki, ki ho preiskali potnike. To preiskovanje je bilo brezuspešno. Nato so preiskali prtljago. Politične beležke Proti učiteljem. Klerikalsni »Stra- Kongres Demokratske stranke. od'>-brava referat ilr. H. Krizmana o agrarni refi.rmi in priporoča glavnemu odboru stranke in poslanif-k-nuu klubu. da naj se zavzameta najenergič-nejše za pravično in energično izvrševanje agrarne reforme. Uzakonjonjo j ži> ni všeč. da imajo jugoslovanski reforme naj se dovrši Čim prejo v srni-! učitelji v Zagrehu svoj glavni kongres. Očita jim, da so Pribičevičeva ; »služinčad*, ki se organizira »na državne stroške z vodnimi dopusti*. — državah, podobno zaSčito svo]'l» kul-i „ POLITIKI. »Straža.živišn v stareni avstrijskem - J ! Kongres odobrava referat, dr. Kn- mentalitet.il. ko je bil učitelj hlapec. kova. in dosedanje delo predstavnika duhovščine in ko jo imela edinolo du-Demokratske stranke v vla/1 Zaplenili so večji del madžarsko pošte kakor tudi tri za madžarsko ministrstvo namenjene zaboje. Na ladji je bil tudi kurir madžarskega poslaništva v Pragi: zaplenili so tudi njegovo prtljago, čeprav je Donava internacijo-nalizirana. Angleški listi o nas. «Tbe Ob-servor* z dne 23. oktobra poroča o Karlovem puču in pravi, da so Jugoslovani »amo pri Imenu Karla pustili nn strani vso notranje- različnosti in v popolni enotnosti nastopili troti ro-sta.vracijsk«rou poizkusu Karla. — Velika avtomobilska Icatastrola na Nižje Avstrijskem. Med Edlitv.em in Krurambachom oh zapadno-ogrski meji je tovorni avtomobil državne brambe. na katoreni so sc nahajali dopustnikl, zdržal na Veisser Kreutzbcrgu v prepad in pokopal pod seboj vse vojake. Dosedaj 6o potegnili izpod razvalin 13 mrtvih, mnogo pa je težko ranjenih. Na istem mestu se Je pred p3r mescci ponesrečil že ueki poštni avto in je bilo tudi takrat več mrtvih. — SlUrmunt ua potovanju. Poljski zunauil minister Sklrmunt namerava tako) po svojem obisku v Prasl odpotovati v Pariz In London. svojimi sosednimi državami, od ka-lslu in du,m ,trankine?a P^ama. terih moramo imeti Jamstva, da bodo i RESOLUCIJA O S0C1JALNI našli naši sonarodnjaki. ki žive v teh lomih interesov, do katerih imajo pravice po vs>:h načelih mednarodnega pra va. RESOLUCIJA O NOTRANJI POLITIKI. Kongres Demokratske stranke odobrava referat ministra Svetozara Pri-liiCeviča n notranji politiki in izjavlja: Cilj politike Demokratske stranke , da se spoštuje Vidovdanska ustava ln izvedejo vse njene določbe. Demokratska stranka se izreka proti csakemu poizkusu, da bj se ustava 'rtenjala, oziroma revidirala prej ne«ro bi so s potrobnimi zakoni pričela resnično izvrševati, ker so lo na ta način more dokazati njena vrednost. V smi-,-lu te svoje politike je Demokratska tranka pripravljena kooperirati z vsako stranko, ki zastopa isto stališče, a istotako bo stranka, jnodpirala -anri "no vlado, ki daje jamstva, da bo branila to edino zdravo narodno politiko. RESOLUCIJA 0 FINANČNI POLI-TIKI. Po poročilu dr. Voje Veljkoviča o finančni politiki, je kongrr-^ Demokratske stranke formuliral v obliki '.—solucije sledeče svoje težnje: 1.) Da se doseže ravnotežje budže-ta, v prvi vrsti z varčevanjem na osebnih izdatkih do skrajnih mej možnosti; 2.) da se takej in dosledno uporabijo vsa mogoča sredstva, kako bi se moglo kar najprej« sanirati stanje na-?e valute. Pri tem pa. se ne smo ovirati svobodni razvoj trgovino z raznimi prepovedmi izvoza, s povočavanjem sedanjih in izdajanjem novih izvoznih carin; S.) da se podpirajo domača rudarska, šumarska in dru«a industrijska podjetja, ki naj prlrodno bogastvo, ki leži dane« še neizkoriščano, uporablja- i i na odklanjanju socijalne bede. Kongres smatra, da se morajo nadaljevati priprave v vseh strokah .javne uprave, da se sklenejo preventivne mere. ki odklanjajo društvena zla v vseh slojih ljudske družbe. Sem spada varstvo narodnega zdravja, zaščita in za-sipuranje ekonomsko slabejšlh, mladine, invalidov in delavstva. RESOLUCIJA O PROMETNI POLITIKI. Kongres De.mokrtske strank« srn.i-. t.ra. da more biti ujedinjenje naSega i duhovščine. ____.1. . i . i \ * i ' dn1an (inv,. u|iui <11-i ja- | . • ,. , .. . ,0 za povečanje narodnega blagostn- ™™ . resolitc.llami, upe nja in popravo naše valute, a da se pri tem vedno uporabljajo načela T'e-rnokrst^ke stranke, ki rahteva. da vi zagotovi narodu 9orazmerr.a soudeležba pri proaperlranju vseh velikih pri-vrednih panog; 4.') da -e zgrade nove železniške proge in spopolni nroml ' tnaf^rljal štova. S priporočilom so bili izročen' poslanskemu klubu med drugim tudi ftiie od slovenskih delegatov vloženi pwdloci o valutnem vprašanju, gospodarskem svetu in železniškem svetu. ČLANI IN PRU\TF.*,U SV10>' GR-Onnf.T^HVE KN.WC1? NR na progah, da'ne bi'zaradi slabih pro-1 POHABITE NA NOCO lfNJO NAŠO metnlh sredstev proiiadali oroirvodl-1 PRIREDITEV V MRST^F.M DOMU. M « Bk mosfli imžatj; .PRIDIH' V OBIT,NEM STPTU'! Polemika proti «NJIvl». Znani mariborski polinteligent je v živo zadet. Uvodnik zadnje "Njive* je naslikal tudi njega. V »Jugoslaviji«, se sedaj lovi, kako bi odgovoril. Kdor se zanima za. takšne irste proizvode, naj se sam prepriča, ali je gostobesedni profesor ovrgel izvajanja v »Njivi--, ali iih je pa celo potrdil in ilustriral: Dokler imamo takšno »opozicijo*, se od nje. ne smemo nadejati koristi. Dolžnost pa imam. da zavrnem zlobna podtikanja t.^i človeka, naperjena proti strokovnemu in vseskozi stvarnemu članku sotmdnika ^Ornega*, (Za odpravo §§ 120 b) in 20(5). Ne mariborskemu polinteligent,u, marveč, resnim bralcem »Njivo* povem. da je. la članek napisan od pravniškega in medicinskega, poznavalca frredmeta. Avtor se s političnimi zadevami aktivno no peča. jih pa zasleduje z redko pozornostjo. Da je ob koncu svojih velezanimivih izva.janj označil postopanje NSS in očital, tla je njeno postopanje bilo šantersko in parazitsko, je to storil pač, ker ob 'anih dejstvih drugače ni mogel izvajati. Vsj drugi strastni izbruhi mari-borsk-erra pisca in njegove psovko n" zaslužijo, da bi se ž njind pečal. Kdor psuje, pritrjuje. Za »Njivo-- io s tem stvar končana, — Urednik. + Prva ali tretja stran? 'Jugoslavija,- piše na, prvi strani, da -rse pripravlja internacionalna blai.iaža naše g ..ultimata* in veliki stroški brezuspešno mobilizacije*, na tretji strani iste številke pa polemizira, »Jugoslavija* t mariborskimi socljlllniini le-mokrati radi odločna nastopa NSS povodom prihoda Karla na Madfor-'k". soelj(iJjetr>r>i pravjt '•Tx.Vt.vf-0 «0 5C Prosvefa - *•Jugoslovanske • Češkoslovaška Lige* ustanovni občni zbor se vrSj v srodo, dne 9. novembra ob 20. v msst ni zbornici na, magistratu. Na dnfi nem redu so volitve odbora. u\ sicer-predsednika. 3 f>odpredsednikov, u odbornikov, 6 namestnikov iti 2 revf zorjev. Novo društvo si je nadelo M logo, gojiti bratske stike med češko slovaškim in jugoslovenskiro na.rA. dom tako na, kidtiunem kakor ua spoilaj^kem polju ter skrliet^ najtesnejše z.Hižanje obeh bratski!, narodov. Vse one. ki jim ie slovan. ska vzajemnost ideal in ki se ai\, dajo velike, važnosti kulturnega političnega zbllžanja in spoznavsni. s Ceho«lo\-aki in Jugosloveni, vabinin da se udeleže občnega zbora iu vsu, pijo v kolo društvKnikov. Narlujam,, se, rla iie ho noberiga narodno /Aved-nega Slovenca, nobene rodoljub« Slovenke, ki bi ne pristopila tej vel, važni organizaciji. Knjiga naSega rojaka o Dosiolevskm v angleščini. V založbi ene največiih Ion donskih založb, Colllna dons et Go., , Izšlo v proslavo stoletnic« roistva ruskega velikana Dostojevskega znamenito Jc-Io pod naslovom: »Dostoevsky and hi, crcatlon-, katero le napisni naš roj,i':, Janko Lavrln, profesor ruskega lezika in književnosti na univerzi v No novi na-ri. ki ga je izdelala komisija xa me--ianfko šolstvo. Ta novi zakon bo v na)-'0-aHSem času ohjavljen. * Osebna vest. Na lastno prošnjo Je učitelj Ciril Hočevar te Studene-ev ■ •• m v! jen v Mursko Soboto. ' Proslava 28. oktobre v Ljubljani V ;-,i?lavo velikega češkega državnega letnika, jo priredil češki generalni kon-'Jil gospod dr. Btucš slavnosten koncert, ie bil prvovrstna umetniška prireditev »udi sijajna manifestacija, eeško-jugo-dovenske vzajemnosti. Kakor je ob pre-tatn geslo >:Zveftoba za zvestobo«-w,igoslovUo mlado češkoslovaško in ju-.-oslovensko svobodo, tako je v dneh Karlovega puča isto goslo potrdilo to vohodo. Da se je izvršila la sijajna ma-■lifostacija na. tako lep in slaven način, zasluga g. genuralnega konzula, ki je ■ tem vnovič dokazal, da je eden prvih I1 * Izročitev MartnkovtČa. Ker Je grška vlada ugodil* naši zahtevi po Izročitvi mkiivoa na atentatih pri Kolarcu v Boogsadu ln v Delnicah, Vladeoa Ma-rinkoviča, je notranje ministrstvo odposlalo dane« v Atene policijske organe, da ga prevzamejo. Do meje bo spremljar la Marinkoviča tudi grška policija. * Volitve v Baranji. V komitatu Bara-nja, kl smo ga mi P1®1 kratkim Izpraznili in izročili Madžarski, so &e to dni vršile volitve v budimpeštansko narodno skupščino. V pečnškem vol okraju je prodrl s kandidaturo grof Raday, v Mo-haču kandidat malih kmetov Prakatur, v Bajl neodvisnež dr. Kis, v TurSki Kar niži kandidat malih kmetov Bede, v Kis-Somborju pa neodvisnež dr. M. Kis. * Nemško botanično društvo Je p reklamiralo za članico g. dr. Angelo Pi-skernlk. Tako poroča »Slovenec* ln Častita. Član tega nemškega društva postane vsak, kl ne zato oglasi in plača nekaj mark članarine in proti njemu niso kaki pomisleki oeebne narave. Uspeh slovenske dam« je torej velik. Kajti je čestitati gdčni, tla vkljub stalnemu ne-zaposlenju na muzeju brez prak6e doseže priznanje. Zopet zlat list v slovenski knjigi! * Carlnako-tarlfni tečaj. Da se ustrože nastali nujni potrebi, seznaniti se s nedrij veljavnimi obširnimi predpisi, ki urejujejo naše earlnstvo, kakor tudi s temeljnimi načeli carinskega tarifiranja in deklariranja, se ustanovi s privoljenjem oddelka ministrstva trgovine in industrije v prostorih Državne dvoraz-redne trgovske šole v Ljubljani posebni carinsko-tarifnl tečaj, ki ga bo vodila praktično Izvežbana učna moč. Pouk se bo vršil vsak delavnik od 6. do 7. uro zvečer, oziroma po dogovoru ndeležnl-kov. Tečaj bo trajal približno 6 mesecev. [■ijonlrjev na polju prave slovanske vzv " T^j 'emnosti. Proslava 28. oktobra pa H££rtdi. ako M p^^vsaj 15 udele! žnikov, ki motajo kriti stroške tečaja. imela So drug važen pomen, ker ves kosmati dobiček v znesku 12.740.20 je pripadel Jugoslovenski Matici. Tako je bila •ijsjna slovanska manifestacija tudi real-n (tomoo neodrešenim. Zato čuti pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice dolžnost, da eo najtopleje zahvali vsem, kl so pripomogli, da je izpadla proslava 28. oktobra tako sijajno. Osobito pa velja njegova zahvala gospodu generalnemu kon-fdlu drju. Beneša, dalje v6em, kl no bo-•letovali pri koncertu ter tudi zavedni '.jaliljani, Ui jo tako polnoštevilno obis-iala koncert. V imonn zatiranih Iskrena ^ vala, vsom! * Oddane glavne tobačne w«!oge. le dni so ae oddajalo pri glavni mo-iiopolskj upravi v Beogradu velepro-■iaje dulmna. na podlagi licitacije o' ■JO. oktobra. V Sloveniji je bil uspeli precej nepovoljen, kur je bilo ponudnikov malo in so bili po večini moo jn dražji od dosedanjih veleprodajal-r-v. Za LjuHja.no s t.a dobili velepro-<:ija duhana gospe Golljeva in Pomirjava., ki sta, dosegli ponudbeni rekord, ker je njuna ponudba najnižja \ vsej državi (0-2%), Radovljica je podeljena gosp. Franu Jakliču, jako ugodno za državo. Oddani so tudi I,o-iitee, Vrhnika. Slovenj; gradeč, Višnja grora, Mnrfka Sobota, Trebnje. 7-ogorje, Šmarje najnižjim ponudnikom , V vseh dragih okrajih se razpl-■k na kratek rok nova licitacija, in sicer zato. ker se je v teh krajih oda,-■i! večinoma le po odem, največ dva ponudnika, v Škofji Loki nejo nobeden. Vsi ti ponudniki so po večini zahtevali mnogo več. nejro dosedanji vložniki. Želeti bi bilo, da. bi se zlasti infereslrani invalidi organizirali in udeležili licitacije. JDS ,je izposlnvala 4:lep, da invalidom in vojnim vdovam zagotavlja, prednost. Ona je tttdi še nadalje liripravljena.. titorffj vse, da se -■tvori čim več srednjih eksistenc, ki morejo od poštenega dela pošteno ži-vfiti. Zato nozor, organizacije JDS! V korist Invalidom! * Dobro jih poznajo. Socialdemokrati v - Naprejus večkrat, prav izvrstno ka^ rakterizirajo svoje zaveznike, klerikalce. Tudi včerajšnji «Naprej» jih je pogodil "Klerikalni listi vodiio opozicijo ^orei vlado. Vse prav. V vladi pa sede radikale! in demokrati kot, najmočnejši stranki. Klerikalni Usti pa na najbolj oči-viden način snubijo radikalno stranko, Iti je danes na vladi in kar ne morejo pričakovati trenutka, ko bi se mogli zo pet, enkrat objet.i s svoiimi k srcu priraslimi reakcionarni radikali. Na svoje so-"ialnc strune udarjajo iedaj seveda le ta toliko časa, dokler ne pridejo zopet na vlado. Kakšna opozicija jc to? Odgovor koritarska®. Tako danes «Naprej» kleri talcem, Jutri pa bodo klerikalci očitali koritarstvo socialdemokratom. To pa ne »joti niti enih. niti drugih, da iščejo z ■združenimi močmi korita na mestnem magistratu v Ljubljani io v Mariboru, Kadar je klerikalec pri koritu, mu lahko •alnčaš v obraz kar hočeš, pa m ne bo premaknil. Naravnost vzorno požrtvovalnost na-tata državi je pokazala katoliška aH kakor se v modernem času primerno naziv-'jft 'Jugoslovanska tiskarna--, ki repre entira kakor trdijo poznavalci, med >r».ti vrednost fVl miltjonov ter se bavi •redvsem s patriotičnim poslom dobave -iskAvto za. naSe državno urade in javne kor^iraclje. Podpisala je državnega po--ojlla ROOO (pottisoi!) dinarjev! S tem je natno prekosila patriotizem voditelja SLS prof. Remca (petičnega mola), kl je mm . . nae je dirail pogled na grob dragega, obče priljubljenega inž. r ranča Vratnega. Pred tremi leti, 10. decembra 1918 » je zadušil v Jamskih plinih ter izdihnil »vojo blago dufc) kot žrtev svojega poklica; dal je svoje mlado življenje z* trboveljsko premogovno dražbo, katere noblesa pa tal ne sega tako daleč, da hi mu v znak hvaležnosti postavila kak skromen nagrobni kamen. Prijatelji so mu letos pritrdili na goli loseni krifi brez imena malo tablico, ki Je pripovedovala mimoidočim, da, leži tu on, kl ga hranimo vsi še v Strem spominu, le predraga Trboveljska prem. družba je pozabila nanj — «zaraorec, svojo dolžnost sl storil---1« BI je Ceh — Slovan. * Izredna seja c«lj&kega občinskega odbora so je vršila, dne 3. novembra. Župan dr. Hraaovcc »e je uvodoma v toplih besedah spominjal pokojnega opata OgTadija. kl Je vodno neustrašeno zagovarjal pravice našega naroda, ne boječ se pri tem nobenih zamer strani bivše avstrijske vlade. Personalni odsek je mzpravljal o prošnji mestnih vpokojenqev za zvišanje dravinjskih doklad in ugodil v tem smislu, da se jim dravinjsko doklado iv. enačijo i (iokladatni državnih nastav ljeneev, zavrnil p* je njihovo sklicanje na. služben o oragmntlko. ki jo „e sklenil bivši nstnški občinski sve' tik pred prevratont Dni,je .je bilo sklonjeno, da se meitnlm nshižbonc«m ne bodo voč dajala drva. ampak izplačal ekvivalent. * Prememba trgovine. Špecerijsko trgovino Srlmz na kitlja Petra cesti v Celju jo prevzel g. Anton Hararint iz Tr-novelj. " Prekmurski učitelji polagajo Izpite te slovenščine. V Maribor prido te dni 00 prekmurskih učlleljov, ki so so prijavili. da na tamkajšnjem učiteljišču po-lože izpit iz slovenščine. Moriborsko u-Sitcljstvo bo svoje prekmurske tovarlSe kolegijalno sprejelo. Novi vodja policijskega ravim- Valutna deruta t - «Textilia», trgovska in lndustrtj»k» i d. d. * Ljubljani. Dne 29. oktobra se Pod pritiskom stalnega padanja nate vrji( v prostorih Slovenske banke usta valute j• izšla koncem septembra nova j llovnj 0b6ni zboi navedenega podjetja naredba o trgovini l valutami in deviza- ! katerega namen je trgovina s tekstilnim mi. Uspeha nI dosegla. Kurr našega denarja pada neprestano. Naravno je, da nova naredba nI mogla proko noči pokarati uspehov. Padanjo ln dviganje valute je r prvi vrsti odsev ocene splošnega gospodarskega in političnega stanja v drŽavi. Optimisti pa so pričakovali, da so bo |>olsgoma le uveljavila njeua tendenca. Kontrola naJcga zunanjega denarnega prometa naj bi bila predvsem omogočila korenito omejitev nepotrebnega uvoza ln s tem ▼ prvi vrsti zboljšanje našo plačilno bilance, indirekt-no pa povzdigo naše domače produkcije. Da se to nI zgodilo, temu Je vzrok dejstvo. da je našo finančno ministrstvo Izvedbo narorib« tehnično premalo pripravilo in da se v organizatoričnem oziru nI poslužito dovolj uspešnih sredstev. Odkar jc bila pred letom dni ukinjena stara valutna naredba, jc naša finančna uprava Izgubila vir »a tuja denarna sredstva, s katerimi Jo znal zlasti pokojni Stojano-vič jako uspešno utrjevati ln dvigati vrednost naše valute. Tokrat J« finančno ministrstvo ostalo v rezervi. Ustanovijo-ni valutni odbori, v katere so bili pokli- Pouk se prične IR. novembra 1921 ob 6. uri zvočer. Vpisovanje se vrši V6ak de lavnik od 11 do 18. ure dopoldne pri ravnateljstvu Državne dvorazredne trgovsko šole v Ljubljani in se zaključi dne 12. nor. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Obenem je treba, položiti učnino. Nadaijna pojasnila daje ravnateljstvo. ° Srečke «Kola jugoslovanskih sester.* Prejeli smo: Na številna vprašanja, kje se prodajajo srečke «Kola jugoslovanskih sester«, naznanjamo, da so iste prodajajo po vseh ljubljanskih trafikah. " Pevski zbor Z. J. t. vabi vse prijatelje petja in zabave na zabavni večer koncertom, kl se vrši danes, v soboto, v veliki dvorani hotela «Union». Vsporcd je izvanredno bogat in zanimiv. Začetek točno ob 7, uri zvečer. * Dramska sekcija »Preporoda® v LJnb-Ijanl Ima v nedeljo, 6. t. m., v mali dvorani hotelirji, gostilničarji ln kavamarji. Pred kratkim so predložili tržaški trgovinska zbornici spomenico, v kateri zahtevajo naj jim ta priskoči na pomoč, ker ladj» tržaškega Lloyda prihaiijo najprej v Bc netke, kjer se blago In [«tniki izkrcajo, potem pa pridejo prazne v Trst,. Zbornic* jim pač ne bo mogla pomagati, ker jr Izključeno, da bi Trst pod Italijo igral kdaj vsni pol tiste vloge, kot, jo je Igral prej s širokim -zaledjem In kot bi jo Igrat v Jugoslaviji. Borza Zagreb, devize: Berlin 165 — 180. ni moči, da st.rogo zabranl uvoz nepo- j f)„Uarešt,a. 1510 — 200. Milan 1400 — 1460 frebnega. hlapi- zlasti luksuznega, in da : London 1830. Pariz 2525 — 2550, Bel ukrene vse, kar hI moglo dvigniti eks- ' orlf)0 _ 2520, Praga 328 — 342, fivic« port iz naše države. Posebno pozornost j ^rmn — o.">00. Diinai 6.50 —■ 0.75, Budim mora vlada obračati tudi vprašanju dr- pC6,fl 37.50 _ 37.no, valutoi dolarji žavnih nabav, ki so nas že opetovano po j 335 __ 345, feske krone 810 — 324, na nepotrebnem zadolžile za mnoge milijo- ' poleoni 1250, marke 170. lire 1390—141«. ne v inozemstvu. In končno je treba pri- canka, za Primorj« 860 —■ 000. znati tudi upravičenost politike pokoj- j Trp obrtna banka 235. nego Stojanoviča. Treba je organizirati smotren aktiven nastop na domačih in Hrv. eskomptna banka 660 —- 700 Jadranska banka 1400 — 1500. tujih borzah. Vse države Intervenirajo v j Jugoslovenska banka 180 Narodna banka 510 — 512. PraStcdiona 5450 — 5700. Rečka pnčka banka 540 — 371). Srpska banka 705 — 71.0. Goranin 600. prilog svojemu denarju. Jugoslavija je to sredstvo lc preveč zanemarjala. Prepričani smo, da je pri naših velikih denarnih zavodih dovolj patriotizma, da so dajo r, njihovo pomočjo organizirati valute, ki sc nahajajo v rokah naših držav-1 Gutman 1450 — 1506. Ijanov in našo terjatve napram inozem-1 Nar. šumska industrija 560 ki" mu" jTnskl tovariš "prTl^anju "pod- jSletematični nastop našega organi-, Našička industrija drva 525 stavil nogo, je padel pri ten. tako nesreč- ■ kafi,: ^ko^u vpliv na cone našega j Dubr. paropl. družba 3b00. 0 ! denarja, vpliv, ki bo RCverla ostal trajen 1 ----------5"1"" le takrat, če ga podpremo s smotrenim 190. 580. prepeljati v bolnico. * Nesreča na lovu. Uslužbenec snrajev ske elektrarne Vereš Lukač je Sel v ne Beograd, valute: dolarji 81.50 mar ke 41, leji 50. tlevize: London 32. doljo na lov nad Vasinim hanom. Noseč j 'auce. J delom za, zboljšanje naše trgovinske hi 'Pariz B15, Praga 89. Dunaj 1.70, Berlin Gotovo je, da pomenja to vsak rtan velik dobiček ali pa. veliko izgubo 70. naše narodno gospodarstvo. puško na rami je po lovski navadi obrnil ! cev navzdol. Ko je skočil če» nek plot, se Je sprožil strel in ves naboj Je zadel nesrečnika v trebuh, tako da so mu Iz- padla čreva. Umirajočega >0 prepeljali v ^ NovoM<,e|Ja produkt«, bor,a dne sara^vsko državno bolnico. novembra. srbska 1090 (bla- * Panika na vlaku Ko se je v ootrtek , ^ ,015 fblagoi 1000 (denar); zvečer zagorslu vlak odpeljal »_ Podsu- , PJj^. pivovawki im miaKo), krmilni nilacroV hiški OSO flilafro^ sprednjega osebnega vagona. Sled potniki, ki no se nahajali v gorečem vagonu, je nastala panika. Ker zavora rs slučaj j [ nevarnosti ni funkcionirala, ro začel! vo hanatski 900 (blagoj, baški 980 (blago) srbski 810 (blago); oves: baški 800 (bla-,;ro). sremski 810 (blago); koruza: haška j stara 920 (blago) 900 fdenar) zaključek 920. nova november zaključek 825, ba- ZrUJSO* 9t;ra »mo* 910, nova novem. s puškami, da se ustavi vlak. Konono se (ovabl.Ien, da podpiše par tisočakov se ! svntlti dati smo obiskali grobove svojih tpnnko No rlstp 'dn)kor 'n -mnenv, kl počivalo na neporabno ogrodie. I* sosednje MSicelJe v'ak ustavil bbzu Cemomerca, irii pot-so stanovalci Se pravočasno rešili vso!«® » poskakaU iz vagona, kl Je bil že pohiStvo. Zrorelo Je le podstrešje. Pačiv plamenu. Vagon Je zgorel, poškodovsn pa je tu požar zahteval dve žrtvi. Po- pa nI bi! nihče. nesročila sta. nosestnik Traven in nje- * Ogromna tatvfna v Trsta. Doslej ne-govft hčerka Mfnka. ki le dobila moč- »nani tatovi so preteklo nedeljo vdrli v ne opekline na rokah in obrazu. Oba £ros,?ir8 parobrodarskega društva «Llovd so takoj prepeljali v deželno bolniš- uls""""1" nico. Na kraj nesreče so prispeli najprej gasilci tobačno tvomice. nato pa tako! gasilci i z Ljubljane, ki so se mora1? omejiti predvsem na lokalizn-clio ognja. To se jim J« tudi posrečilo In j bila s toni preprečena večja nesreča. Ofmni ie bil rvr»!)?en v pol-(lrnsri n^I Skoda (e znatna. • I* Trbovelj nam plšckj: Nu Vseh Triestinoi., razbili železno blagajno ter jo oplenIH. Vlom ju bil Izvršen r, najnovejšimi navrtalnimi aparati. Dognalo se je, da so tatovi odnesli več milijonov lir. * Tatvine. V Račici pri Zidanem mostu je bilo železničarju Ivann Probevšku ukradeno Iz stanovanja za približno 19 tisoč kron raznesa blaga. Iz pisarne »Kola jugoslovanskih sesteti v LJubljani je bila pred par dnevi akradena ročna blagajna. v kateri jc bilo 440 K in 490 sreKk p« t dinar. bor 810 (blago) 795 (denar) zaključek 810, december zaključek 810; moka (z vrečo): št. 0 ab Banat 1660 (blago), za kuho 1560 (blago), krušna št. 6 1420 (blagol; otrobi (z vrečo): hanatski 560 (blago) zaključek 540, baški 575 (blago) 560 (denar); fižol: beli novi 1150 (blago) 1110 (denar), beli stari 1010 (bi- o), pisani stari ab Srem 960 (blago); krompir: ab Slavonija 850 (blago); svinjska mast: netto ah Bačka 6600 (blago) 6500 fdonar). Tendenca čvreta,. == Podaljšanje trgovinskega dogovora z A-vstrlJo. Kr. glavna carinarnica v Ljubljani je prejela brzojav Goneralne direkcije carin, da J« trgovinski dogovor z Avstrijo podnljšan. — Kakor smo poročali že včeraj, ><* dogovor podaljšan do knae« 'ete 1931. 40, Milan «40, Budimpešta 9.70, efekti: j Narodna banka SHS 2200. Curih, devize: Berlin L'.32, Ncwyorl 15.37, London 21.14, Pariz 89.50, Milan ; 21.70, Praga 5.15, Budimpešta 0.55, Za greh 1.6«. Bukarešta 2.85, Varšava O.is Dnnaj 0.17, avstr. žig. krone 0.12. Berlin, d e v 1 z e: Rim 939.05 — 940.Vt:, London 914.05 — 915.95. Newyork 229.T — 230.23, Pariz 1708.25 — 1711.75, Sv: ra 4320.65 — 4329.35, Dunaj 8.18 -- 8«2 Praga 241.75 -- 242.25. Budimpešta 23.97 — 21.03. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan 4. nor. 1§ n » H •3 a m s S T Vetrovi 7. 14. 21. 780 9 ;32 7 733 9 7-7 8 4 7-4 sl. ing sL jgip Nebo I r ohl. U' Srednja včerajšnja temperatura 7-8, nor malna 6 4. Vremenska napovni: v. obl. joino vr«m« Solnce Tihaja ob 6-46, zahaja oh 17-40 CLAUDC fARRCRC: 38 Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) Roman. Kdo naj popisuje, s kakšnim junaštvom? Kdo naj opiše čudoviti pogled nad oba voditelja, na Tomaža Trubleta in Ludvika Guenolčja, ki »ta zapirala vsak svoj mostovž, vodila ln metala v boj svoje peščice junakov proti neštevilni množici sovražnikov, vedno iznova napadajoči, vedno iznova odbiti in poraženi, vedno obnavljajoči besne napade in vedno iznova potolčeni? Telesa Spancev so se grniadila pod barikado in gradila drugo, vedno višjo in vedno gostejšo. Tisoč in tisoč strelov je grmelo in večina njih ie bila smrtonosna. Kopica španskih mrličev je že dosegla višino, ograje in barikade ln oni, ki so še ostali, bi bili lahko preskočili zapreke ter pokrili Francoze s čapkami. Toda izgubili so pogum in namesto njih je Maloneze podžgala predrznost, da so v napadu sami preskočili obe ti barikadi ter se v triumfu zagnali na prestrašeno množico sovražnikov in jih gnali pred seboj kakor čredo ovac v klavnico. Skozi tri še vedno otvorjene duri so na begu strmoglavili Spanci pod krov in v globine, Tomaž in Ludvik s svojimi dečki pa za njimi, krvavi In besni, ožarjeni v svitu ■zmage, pijani krvi, tuleči besa, s pod- j plutimi očni in stisnjenimi zobmi, j kakor pošasti smrti in pogina. Na I preganjanju so klali in tnesarili, ubijali ln prevračali, kakor vihar, ki z 'viška plane v pšenico in jo vso po-i svalka, kakor jata orlov, ki se strmo ' zažene med golobe in jih pokoplje in I raztepe z ostrimi kremplji. Krov ogromne ladje je kakor strahotna mesnica, po kateri sc pretaka kri v rekah. Ludvik Gnčnolč je v tej krvi dvakrat zdrsnil In se povaljal in hodi sedaj ves rdeč od glave do peta, kakor smrtonosen plamen. Tomaž Tru-blet je na španskih kosteh polomil tri meče, svoj nož in ročaje obeh pištol, sedaj pa vihti dve ogromni sekiri in udriha ž njimi, kakor pod-sekiri in udriha ž njima, kakor pod- 8 Na zadku galijone se spusti vrv z zastavo in kastilijanske barve padejo na tla. Tomaž Trublet, ves pobesnel v svoji zmagi, potepta svilo pod nogami. Kakor vedno, je bil Ob začetku bitke miren in prevdaren, med borbo pa se ga je polastil krvav bes, ki je iz njega napravil neukrotljivega tigra. Niti popolno uničenje sovražnika ni zadostilo njegovemu nagonu. V tem trenutku se je zdelo, da je vse ; končano: Zmagalci imajo sami ves i krov ln vse baterije, čreda prema- j gancev se izmučena stiska v najglob-! l.iem dnu ladje. Od tam se čuje le še 1 strahotno stokanje, pomešano s smrt- • nimi kriki, ganljivimi prošnjami in | brezzveznim jecljanjcm. Tomaž pa | preceja te ostanke špartsfcih čet skozi neusmljeno točo krogel. Na krovu dobi vsak ranjenec brez usmiljenja svoj sunek z nožem in trupla mrličev brez razlike gosto padajo čez krov v morje. Klanje pa še ne prestane. Samo Ludvik Oudnolč se ga ne udeležuje več, marveč mu obrača hrbet in prekriža roki. Na sprednjem ka-stelu galijone se sprehaja sem ter tja ter se ozira po domači fregati, zavozljani z galijono, ter po morju in nebu, da se li re bliža še kakšen sovražnik, ali pa se ne pripravlja vihar? Ko je moštvo popolnoma pozabilo na mornarst\o ln le morilo, straži poročnik s svojo navadno vestnostjo nad dobrobitom celokupnosti. Končno se uničevanje poleže. Od mnogo nad sto tisoč borcev, ki so branili gajijono, jih živi Se morda kakšnih tristo. Zmagovalci se prepričajo, da so premaganci razoroženi, potem jih kakor ovce naženejo v ka-zemate v ladijskem trebuhu, kamor I so se že itak poskrili. Na izhodne line I spuste železne rešetke in nad nje hrastove pokrov«, vrhu tega pa še! postavijo k vhodom straže z nabasa-; nimi mušketami. Sedaj je vse v redu. ] Tomaž Trublet še vedno trepeta v svoji besnosti in vihti ogromni svoji krvavi sekiri. L« iztežka se spomni, da treba za pravo zavzetje ladje tu- i dt še, da se poda v zapovedniški ka- ! stel, v veliko kajuto na koncu ladje,' iu se polasti tam nahajajočlh se la-1 dijskih papirjev. Odptavl se tja in četa tovarišev mu sledi. Cim se pa odpro hrastova vrata v kapitansko kajuto, se zaslišijo iz nje divji kriki strahu, večina s tenkimi glasovi. Ni dvoma, na tem mestu je zbrano tudi mnogo žensk. In zares, ni jih bilo malo. Ž njimi je bilo tudi dokaj moških, ki jih pa niso čuli tako razločno, ker so vpili mnogo manj glasno kakor ženske. Bili so potniki, ki večinoma niso imeli pojma o vojaški in mornarski obrti. Pri prvem strelu že so se vsi poskrili v to kajuto. Tu so se tesno gnetli okrog visoke osebe z dolgo brado, dostojanstvenika, ki si ga mogel spoznati na prvi pogled po vijoličasti sutanl in velikem prstanu z ametistom. Zares se | je tudi z dostojanstveno kretnjo postavil proti navalu korzarjev in zahteval zase vse one časti in vse spoštovanje, kl gre njegovi eminencl gospodu nadškofu iz Saint-Fč de Bogo-ta. Kajti to je bil iu nič manj! Njemu na čast Je galijona razvila na velikem jamboru nadškofovsko zastavo, ki jo je Tomaž poprej smatral za znamenje zapovedujočega admirala.! Tomaž stopi še nekaj korakov naprej in vihti obe sekiri, njegovi pa j za njim. Ko pa zagledajo nadškofa,; obstoje kakor ukopanl, deloma pre- | senečeni, deloma pa resnično prestra- i šeni. Bili so namreč vsi dobri kršča- j ni in katoličani in žc pred samo ml-' slijo na sakrileg jih je streslo. Kak- j šen sakrileg pa naj bi bil hujši, ko če j položiš roko tu božjega slugo ln ma- ziljenca gospodovega? V največji na. Klici upogne Tomaž svoje koleno iu predno še spusti sekire, že zapro«; duhovnika za blagoslov, kakor da jc v nJem res čudovita moč, ki bi mogi^ izbrisati zadnjo senco smrtnega gre-ha, ki ga je skoraj zagrešil. NadSko-fu se je pri tem pogledu odvalil težak kamen s srca. Obradoval se Je, d,, ima posla s katoličani, ki postopajo z duhovniki mnogo milejše, ko za. krknjeni hugoneti in ki se zadovolie vrhu tega z mnogo manjšo odkupni, no. Zato je nadškof v naglici rad bla. goslovil vse, ki so želeli blagoslova na to jim pa ponudi takoj visoko od.' kupnino pod pogojem, da ravnajo zmagalci milo ž nJim in ž njegovo čredo. Pri teh besedah pokaže na pla. kajočo in vzsklikajočo čredo kleče-čih preplašencev. (Dalje). NARODNO GLEDALIŠČE. DRAMA. Sobota, S. nov.: cKozarec vodei-. C. Nedelja, 6. nov.: .tOolgota«. Izven. Ponedellek, 7. nov.: »Oče«. E. Torek. 8. nov.: Zaprto. Sreda, 9. nov.: .'Revizor-.. liven. OPERA. Sobota, 5. nov.: ^Rlgoletto--. D. Nedelja, 6. nov.: »Bohemev. Izven. Ponedeljek, 7. nov.: Zaprto. Torek, 8. nov.: -Boris Oodunov?. A. Sreda, 9. nov.: . E. Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"? Talaton it. IN. SI. t »M. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje usta* navijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančno transakc je najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s ■ od dne vloge do dne dviga. ■ Uprava ,«Jutra" m „Njive" s« nahaja v novih prostorih nasproti glavne pošte v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Istotam se nahaja (I tal Proda se v Kranju na glavnem trga dvonadstropna hiša ■ trgovino, alt pa odda ▼ najem. Naslov pove uprava «Jutia». 182o Obvestilo. Imam v zslop tu aokoUk* po-trebtdln*: Kroj* sa Alan« to tikalo* telovadne oblek*, AevlJ*, ovratnik«, gumb* Itd. Ceniki na razpolago. Zdravo 1 1640 Pater Capuder, ijitljina, Vidoidanika e. t dobavitelj Jug. Sokol. Bartii. »I Tiskovna zadruga ima svoje nove prostore v Prešernovi uiici št. 54 nasproti glavne pošte. Dna 10. novembra idde prvi« dnevnik „Magyar Djsdg" v 5000 Uvodih. V inte esn vsakega trgovca, ki ima madžarsko odjemalce, je, da iuserira že v ' prvih številkah tega lista. Uspeb siguren: List bo imel čitatelev t veeb mestih države 8HS, kjer žive Madžari. Oglase sprejema po izredno nizkih cenah uprava ,,Magyar Uja&ga" v Oit eku I. 182« I Suhe velike bosenske slive v po tnih z&voiib po 5—20 kil po 26 kron Orehe 1° po 22 K, jabolka, sušena 11 K, sveža I* 5 K. Slivovko, pekmez (povidl), tobak, nkline pnrane, prašiče, subo mereno robo dobarlia na debelo najceneje Prva boan. raspoSIlJalnloa trgovina GJ. Vaalljevlča. Tnala, Bosna. 1818 Razpošiljalna priporoča i7Tk-*TTZTTT»T7ATr