PRIMOUSKI DNEVNIK - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 64 (4838) TRST, četrtek 16. marca 1961 Prvi dan dela 34. kongresa PSI v Milanu l Nenni poudarja, da mora kongres [^čistiti vprašanje avtonomije in alternative Zun lanja politika: mednarodna socialistična pobuda naj izven blokov ali 17 njih prevzame vodstvo organske akcije za mir - Notranja politika: dvogovor s katoličani mora PSI voditi na ravni krajevnih organizacij in na ravni vodstva - Danes bosta poročala Vecchietti in Basso (Od našega dopisnika) iti?*11 nienS1ib.l!esedah, ki ‘iiiis 'Pekel žulCmskega od- tiČ d°bil wVro£' Cas' PSI pSfd° Seneral-"‘litav? delegati6 Nenni. Su ' Ner>®fjen®vdušeno tost n , 'Jten,ol; Je v svojem Ve0litikeTo'i7al Pravilni?? v Cdstva PSI Od ^alo tarn, da ipU- leta 1955 v Ben ^ sklor? v°dstvo a ^etKv s.*lepov _________ ^ u p0(ivrg^faP^U’ hkrati]^* «?i-kritiki »la- 'S {to 2? ZačetkuU^neXTalterna-Nenni za^nl - K1 sta“ ht/ C lrjala Vec- Hr^okraViA Bassova C^2-ii?tlcne altern a. 'je nrpric?anske’ Izraela, Francije, Romunije 7rKe stranjo čvnike so Poslale na kongres tudi ita-ie ? »llS*. IPI' PSDI- pRI in KD. fiaiw°milil na Lf6deraciie PSI Je otvoril kongres in pustov Ma,,3y.1?neJsih so- ------------------—. , . ... ".azzaliia m,,~_____■ so se po rešitvi krize sociali- sti odločili za vzdržanje pri glasovanju zaupnice Fanfani-jevi vladi, ker niso hoteli «zagrešiti usodne napake, ki smo jo pred 40 leti skrajno drago plačali«. (Navdušeno ploskanje delegatov, protesti levice, ki pa se je kmalu pomirila.) ((Socialisti niso v parlamentu samo zato, da protestirajo, je poudaril Nenni, ne samo da rečejo ne, kadar je potrebno reči ne, v parlamentu so zato, da izkoriščajo svoje glasove, tako kot zahtevajo koristi delavcev in demokracije«. Pozneje, ko je šlo za konkretna vprašanja (šola, zeleni' načrt, vprašanje Juga) so se socialisti vrnili v opozicijo. Drugi uspehi dialoga s katoličani pa so sporazumi glede nekaterih krajevnih uprav, katerih vrednost in pomen leži v dokazih možnosti preobrata v levo. Nato je Nenni a-naliziral na kratko položaj v mestih, kjer je prišlo do sodelovanja med KD in PSI, hkrati pa dodal, da vse to še ne pomeni, da morajo socialisti spričo tega slaviti zmago: gre sicer za skromen korak, vendarle za korak naprej. V polemiki s KP1 je Nenni podčrtal, da socialistična avtonomija pomeni socialistično, nikakor pa ne socialdemokratske politike; glede odnosov s KPI pa je zameril levi opoziciji, da v svoji polemiki proti avtonomistični večini ne u-pcšteva nauka preteklih izkušenj, ki so dokazale, da j® nemogoča skupna borba socialistov in komunistov za oblast delovnega ljudstva v demokraciji in svobodi, ki jo socialisti tolmačijo tako, da ima demokratična politika trajno veljavnost, da je zato veljavna tudi takrat, ko bodo socialisti prevzeli vodstvo diužbe in države, ne pa le takrat, ko so socialisti, kot ie to primer danes, v opozciji. V zadnjem delu svojega poročila se je Nenni zadržal na perspektivi nadaljnje politične dejavnosti PSI in poudaril, da ima ta perspektiva dve značilnosti: avtonomijo in alternativo. Avtonomija pomeni organsko uveljavljanje socialistične misli in dejavnosti. •' ?new°ČLkongresov Mu ■hiett 'S "č *'c“‘u iz- Sti, l^Jmo in V&Ji »"aOTnČ°k?nčno ®e, da avtonomije in S><4Lbl ? vedno fc V to?*?** mldHanie...no- J* struia- š* lifct °dšUUže t VkeccWettidm’ «ts: kf>i (I a psi v 1*5 dl»k'\ZVeZoV,dial°Sa med „ 5% s>hišk'n ZE>A kaže P bpVo - mimo danes gospo- '?• N*?*: Sp* - V . 'Pii .?ievnivPlošnega osnov-iua, ravni t?S er«ašist Zl >KSiki , 16 ^Llev0 str- ■ N »tain*Ani „strujo v Psig0varial i „ ?° d°-ko (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Iz Trapanija poročajo, da je bila danes v Maršali proglašena splošna stavka, ki so jo proglasile vse sindikalne organizacije zaradi vinske krize. Stavkajoči delavci, med katerimi so prevladovali kmečki delavci, so demonstrirali po mestnih ulicah. Med demonstracijami je prišlo do dvakratnega napada policije na demonstrante, ki jih je bilo okrog 2000. Prvič jih je napadla policija že včeraj, drugič pa danes, dopoldne. Policija je u-porabljala solzilne bombe, delavci pa so se branili s kamenjem. Bilo je okrog deset ranjenih, predvsem med demonstranti. V Marsalo je prispel tudi kvestor iz Trapanija in polkovnik javne varnosti, Po nekaterih vesteh je po-licija streljala v zrak, pozneje pa so Lile te vesti poluradno zanikane. V Rimu je federacija jestvl-narjev, ki so organizirani v sindikatu CGIL, dokončno sklenila proglasiti v vsej di-žavi 48-urno stavko pekovskih delavcev. Namen stavke je prisiliti delodajalce, da začnejo s pogajanji za obnovo de lovne pogodbe. Stavka ee bo začela ob 24. uri 16. t.m. :n se bo končala ob 24. uri 18. t.m. Ostale sindikalne organizacije se tej stavki niso pridružile. Iz Ancone poročajo, da bodo stavkali jutri vs! odvetniki iz solidarnosti z ostalimi kolegi v drugih mestih. V Mo-deni pa so se odvetniki danes sestali in sklenili, da ne 1 bodo stavkali. S sestanka so poslali brzojavko pravosodnemu ministru in ministru za finance. ... V političnem življenju dežele vlada danes v glavnem mestu Italije mrtvilo, ker je vsa pozornost obrnjena na kongres PSI v Milanu. Takoj ko je Nenni prebral svoje poročilo, je Togliatti izjavil, da mora za dokončno oceno najprej proučiti celotno besedilo tega poročila. Vendar je dodal da trenutno ne more v poročilu najti novih stvari, pač pa je zadovoljen, da je Nenni priznal veljavnost dveh zahtev, ki jih je Togliatti v zadnjem času postavil in ki zadevajo vso perspektivo akcije za obnovo države. «Kar pa se tiče kritik, ki 'jih naslavlja Nenni na KPI, Je Togliatti zaključil, lahko rečem samo, da so zgolj ((instrumentalne«, ter služijo Nenmju, da bi dosegel nekatere smo- tre, toda vse te kritike so brez kakršne koli resne ar- KPI, ki je navzoč v Milanu na kongresu, pa je bil v svoji oceni Nennijevega poročila mnogo bolj oster. Dejal je da pomeni Nenmjevo Poro4l,° • opravičevanje politike večine v stranki, kar je onemogočilo, da bi Nenni posvetil več časa kritiki sedanje vlade " ' konkretnega in obrazložitvi akcijskega programa*. Po nje-guvem mnenju je Nenni glede perspektive demokratičnega napredovanja v socializem samo ponavljal znano polemiko croti komunističnim partijam, j dtem ko ni posvetil dovolj j čine« • Značilna se mi je zdela — je zaključil Ingrao — trditev, na podlagi katere močna komunistična sila oddaljuje za italijanske delavce uspeh borbe za oblast: ali bi morali postati manjši, da bi se približali temu uspehu?*. Predstavnih republikancev, prof. Visentini, pa je izjavil, da je pomemben tisti del Nennijevega poročila, v katerem je podrobno obrazlbžil socialistično alternativo, ki jo je treba razumeti kot alternativo same socialistične stranke. Dodal je, da je Nennijevo poročilo zelo važno. Zelo negativen je bil komentar Lelia Bassa ki je dejal, da je Nennijevo poročilo «brez političnih perspektiv tudi za večino v stranki, ker ne kaže na nobeno politiko političnega razvoja«. Senator Par-ri pa je poudaril, da je Nen-nijevo poročilo pozitivno. Predstavnik levice, poslanec Lizzadri, je označil poročilo za protislovno, ker da je v njem v nekaterih točkah pravilna analiza «tako notranjega položaja kakor socialne vsebine ter negativnega stališča Krščanske demokracije«. «Vse te ugotovitve pa so v nasprotju z Nennijevim pozivom, da je treba nadaljevati do kraja tisto politiko, ki je po štirih letih dala take rezultate«. Predstavnik Nennijeve avtonomistične struje, poslanec Riccardo Lombardi, pa je dejal: «To poročilo je Nenni prebral v imenu vodstva stranke in izraža misel ve- rne pažnje ideologiji in politiki. A. P. V Tunisu je predstavnik alžirske vlade izjavil časnikarjem: «Tisti del poročila francoskega ministrskega sveta, ki se tiče Alžirije, prinaša nov element. Alžirska vlada bo to upoštevala pri proučitvi političnega položaja.« Prevladuje mnenje, da bo alžirska vlada lahko odgovorila jutri zvečer, toda verjetneje v petek, ko se bo končala jt.rnarna seja te vlade. V Tunisu je podpredsednik alžirske vlade Krim Belkasem izjavil, da bo vlada imela v čim krajšem času uraden sestanek, ki bo posvečen zadnjemu razvoju alžirskega vprašanja z vseh vidikov. To je Krim Belkasem izjavil po svo. jem razgovoru s tajnikom A-rabske lige Hasuno. Značilno je, da so začele francoske vojaške oblasti v Alžiru in v Franciji vedno bolj širiti lažne novice o «gro_ zodejstvih« alžirske osvobodil, ne vojske. Predstavnik alžirske vlade je v Tunisu odločno zanikal trditve s francoske strani, da je alžirska osvobodilna vojska izvršila akcijo v škodo civilnega prebivalstva in celo povzročila pokol. Številnim časnikarjem, ki so se bili zbrali v uradih alžirske osvobodilne fronte, je predstavnik alžirske vlade izjavil, da je v noči od 13. na 14. tega meseca prišlo na področju Sakiet (v Alžiriji in ne v kra. ju Sakiet v Tuniziji) do spopadov med francosko in alžirsko vojsko. Pri tem so alžirski vojaki nevtralizirali nekatere francoske bloke ter osvobodili okoli tisoč alžirskih žensk, moških in otrok, ki so jih bili Francozi spravili v tamkajšnje koncentracijsko ta. borišče. Predstavnik je tudi opozoril na številne lažne novice, ki jih širijo Francozi, da bi s tem ovirali rešitev alžirskega vprašanja. Položaj v Izraelu TEL AVIV, 15. — Kakor že javljeno, je predsednik izraelske republike sklenil razpisati nove volitve, čeprav jih nobena stranka posebno ne žgli. Predsednik republike je skušal preprečiti nove volitve komaj dve leti po prejšnjih, toda pri tem ni uspel. Laburistična stranka Mapai, ki ima relativno večino v sedanjem parlamentu (Kenes-set) z 38 odstotki sedežev, vztraja, naj bi Ben Gurion znova postal ministrski predsednik. S tem se je notranja kriza stranke Mapai spremenila v težko rešljivo vladno krizo. Zaradi dolgega spora med Ben Gurionom in Lavonom, ki pripadata oba isti stranki, je prišlo do ostavke Lavona, ki je bil glavni tajnik Splošne zveze dela (Histadrut). Toda spor se je spremenil tudi v spor med Ben Gurionom, ki ga podpira stranka Mapai, ter strankami bivše vladne koalicije. Obe levičarski stranki — Mapam in. Ahdut Avoda — sta ponovili, da nasprotujeta novi koaliciji s predsednikom Ben Gurionom trdeč, da je nevarnost, da Ben Gurion postane diktator. Majhna, toda važna stranka progresistov, pa je tudi sporočila, da ne more sprejeti kandidature Ben Gurio-na. Predstavnik te stranke, pravosodni minister Pinhas Rosen, je bil v prejšnji vladi predsednik odbora sedmih ministrov, ki so razsodili zadevo Lavon temu ugodno. Zaradi tega je Ben Gurion ostro napadel odbor in je njegove sklepe označil za ((polovično resnico«. Ministri v tem odboru so se zaradi tega užalili in Ben Gurion je bil prisiljen opravičiti se ter obljubiti, da ne bo več načenjal zadeve. Ko se je že zdelo, da bo vlada lahko nadaljevala delo, je Ben Gurion nenadoma odstopil in celotna vlada je padla. S tem je Ben ^ Gurion hotel predvsem doseči odstavitev Lavona, kar je tudi dosegel. Toda njegova zmaga v notranjosti stranke je povzročila razkov v vladni koaliciji. Spor v notranjosti stranke Mapai se je še bolj zaostril, ker je Lavon sporočil, da ne mara kandidirati na listi stranke Mapai pri prihodnjih volitvah. Zaradi tega grozi nevarnost razkola v tej stranki. Sedaj je potrebno določiti datum volitev. Stranka Mapai bi želela, da bi bil ta datum, kolikor se da oddaljen, ker je ugled Ben Gu-riona v zadnjem času precej padel. Za volitve predlaga ta stranka oktober, druge stranke pa so predlagale julij in celo junij. Toda pri tem je treba upoštevati nekatere druge činitelje. Aprila se bo namreč začela v Jeruzalemu razprava proti Eichmannu, ki bo verjetno trajala več mesecev ter pritegnila celotno pozornost tiska in prebivalstva. Prišli bodo zatem poletni meseci in počitnice. Konec septembra pa se bodo začeli prazniki, ki so povezani z židovskim novim letom. Zato se zdi, da se bodo stranke sporazumele, naj bi volitve bile avgusta. Rasist Verwoerd je sporočil izstop Južnoafriške zveze iz Commonwealtha Za to se je odločil zaradi odločne zahteve azijskih članic, naj odpravi politiko segregacije LONDON, 15. — Južnoafriški ministrski predsednik Vervvoerd je umaknil zahtevo za sprejem Južne Afrike v Commonwealth kot republike, To so danes uradno sporočili z naslednjo izjavo: «Na svojih današnjih jutranjih sestankih so ministrski predstd-nki Commonwealtha razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo Južne Afrike. Trinajstega marca je ministrski predsed-n-k Južne Afrike sporočil u-deležencem konference, da so v skladu z referendumom ok-tobra 1960 sprejeli ustavne u-krepe za uvedbo republiške ustave v tej zvezi in da vlada zveze želi, da bi Južna Afrika ostala v Commonwealthu kot republika. V zvezi s to zahtevo je konferenca razpravljala, tudi s privolitvijo ministrskega predsednika Južnoafriške zveze, o rasni politiki vlade te zveze. Ministrski predsednik Južnoafriške zveze je nocoj sporočil ostalim ministrom, da je zaradi mnenja nekaterih drugih predsednikov vlad, in potem ko je sprejel na znanje namene teh vlad za prihodnost, sklenil umakniti zahtevo za sprejem Južne Afrike v Cc.mmonivealth kot republike*. Ta sklep je prišel po treh dneh razgrete diskusije o rasni diskriminaciji. O sklepu o ponovnem sprejemu je bilo potrebno razpravljati, ker bo ta država postala 31. maja republika na podlagi referenduma. katerega se je lahko udeležilo samo malenkostno število belcev, dočim domačini niso imeli pravice glasovati. Predstavnik Južnoafriške vlade je pozneje izjavil: • Zgubili smo. Južna Afrika izstopa iz Commonwealtha». Kakor je znano, si je Mac Millan do zadnjega prizadeval, da bi prepričal ostale člane Commonwealtha, naj bi bili bolj popustljivi do južnoafriške politike. V Londonu so nocoj sporočili, da bo Mac Millan podal jutri popoldne v spodnji zbor. nici izjavo o sklepu Južnoafriške zveze. Zjutraj pa bo seja vlade. Zvedelo se je, da bo južnoafriški predsednik Vervvoerd prisostvoval nadaljnjim sejam konference Commonvvealtha, ki se bo uradno končala v petek. Republiška ustava Južne Afrike bo stopila v veljavo 31. maja in šele od tedaj bo Južna Afrika prenehala biti Članica britanske skupnosti. V južnoafriških krogih menijo, da bo Vervvoerd verjetno razpisal med belci nove volitve, da dobi podporo za svojo politiko. Zadnje volitve so bile aprila 1958. Ce bo tudi tedaj zmagal (kar je skoraj gotovo, ker so med belci povečini rasisti, domačini pa nimajo volilne pravice), tedaj bo južno, afriška vlada še bolj zaostrila svojo diskriminacijsko politiko ne oziraje se na mednarodno mnenje. V afriških krogih v Londonu so sprejeli z zadovoljstvom novico o umiku Južne Afrike iz Commonvvealtha. V poslopjih diplomatskih predstavni, štev Gane in Nigerije je bilo zelo živahno. V kragih južnoafriških beguncev, ki so pribežali v London, izjavljajo, da se bo Južna Afrika nekoč vrnila v Commonvvealth, toda s predstavniško vlado. Njena iz. ključitev je samo začasna. La. buristični voditelj Gaitskell je • izjavil, da bi ponoven spre- I jem Južne Afrike v Common- vvealth zadal poguben udarec ugledu Velike Britanije in vsej britanski skupnosti pri afriških in azijskih narodih. Opazovalci se sedaj sprašujejo, kakšne bodo gospodarske posledice tega dogodka. Ministrski predsednik Avstralije Menzies je izjavil, da je današnji dan «nesrečen dan za tiste, ki gledajo na Commonvvealth kot na združenje neodvisnih držav, ki so svobodne, da na svoj način vodijo svoje notranje zadeve, toda pri tem sodelujejo med seboj za skupno korist*. Dodal je, da je zelo vznemirjen zaradi morebitnih posledic sedanjih dogodkov. Iz indijskih krogov se je zvedelo nekaj podrobnosti o diskusiji v zvezi s Kongom na jutranji seji. Ministrski piedsedniki se držijo resolucije Varnostnega sveta od 21. februarja, predvsem pa tistega dela resolucije, ki zahteva sklicanje kongoškega parlamenta. Razen tega so ministrski predsedniki poudarili potrebo evakuacije vsega belgijskega vojaškega in polvoja-škega osebja. Konferenca bo Jutri nadaljevala svoje delo. Danes so začeli govoriti tudi o splošnem položaju v Afriki in o peložaju v Kongu. Danes se je seje udeležil tudi nadškof Makarios. Kcnncdy o pogajanjih za razorožitev W ASHIN GTON, 15. — Pred. sednik Kennedy je na tiskovni konferenci izjavil, da so ZDA predlagale SZ, naj se najpozneje avgusta obnovijo pogajanja o razorožitvi v pari. tetni komisiji desetih ali pa na podlagi drugega postopka. Potrdil je, da je njegova vlada prvotno predlagala obnovi, tev pogajanj v septembru. Predsednik je dalje izjavil, da se o postopku sedaj raz-govarjajo v OZN in ameriški predstavnik Stevenson zadevo proučuje skupno s predstavni, ki državnega departmaja. Kennedy je zatem omenil, da je ameriški predstavnik na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov Arthur Dean odpotoval v Ženevo, njegov glavni svetovalec John McCloy pa se še dalje trudi, da pripravi ameriške predloge o raz. orožitvi. Dodal je, da upa, da bo mogoče glede tega naglo napredovati. Predsednik je po. novil upanje, da bo mogoče v Ženevi doseči sporazum o jedrskih poizkusih. V zvezi z Latinsko Ameriko je Kennedy ponovil upanje, da bo reakcija teh držav na njegove zadnje predloge u-godna. V zvezi z Laosom je izjavil, da nameravajo ZDA še dalje pomagati uporniški vladi (ali kakor je on izjavil «laoški vla. di in ljudstvu proti akcijam manjšine, ki dobiva pomoč iz tujine in ki skuša preprečiti okrepitev neodvisnega in nevtralnega Laosa«), Predsednik je tudi povedal, da je Eksport. na in importna banka dovolila kredit 25 milijonov dolarjev izraelski vladi, da lahko nakupi v ZDA kmetijski material in da se okrepijo kmetijska podjetja v tej državi. Zatem je predsednik priznal, da so nekateri njegovi zakonodajni predlogi naleteli na težave v kongresu. Izrekel pa je upanje, da bodo člani kongresa priznali, da je ljudstvo naklonjeno ukrepom o minimalnih mezdah, o podpori sta. rejšim, o razvoju kmetijstva in o pomoči šolam. Kar se tiče šol je predsednik izjavil, da morajo imeti vse veroizpovedi možnost svobodno izražati svoje mnenje; seveda s pogojem, da to ne moti skladnosti, ki mora obstajati med posameznimi verskimi skupinami v interesu države. Na koncu je Kennedy izjavil, da za sedaj ne misli poveriti Eisenhowerju kakršne koli naloge. Izrekel pa je pripravljenost o tem razmisliti, če se Eisenhowerju zdi, da bi lahko kakor koli koristil. iiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiniiimiiiiiiiiiiiitHmimiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii Oborožen napad francoske ladje na trgovsko ladjo FLRJ «Srbija» Oster protest jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Francoska vojna ladja «F768» je danes zjutraj izvršila pravi gusarski napad na jugoslovansko trgovsko ladjo »Srbija*, ki je plula 50 navtičnih milj severno od alžirske obale v Združene ameriške države. Francoska ladja je odprla o-gen.s na ladjo, nato pa je na ladjo stopilo 31 francoskih vojakov z oficirji, ki so zahtevali jiregled ladijskega dnevnika in tovora. Kapetan »Srbije* je zahteval od francoskega oficirja, da najprej podpiše zapisnik o točni zemljepisni legi ladje. Francoski oficirji so to odbili, zaplenili laajo, prevzeli poveljstvo in jo usmerili proti Oranu. Od • Srbije* ni nobenih vesti od 11.56, ko je prenehala oddajati po radiu. Jugoslovansko veposlaništvo Predstavniki poveljstva OZN navzoči pri Mobutujevi paradi lleo napoveduje napad na Vzhodno pokrajino, ie se ne bo pridružila sklepom iz Tananarive, ter odklanja umik iz oporišča Matadi LEOPOLD VILLE, 15. — Ob današnjem povratku Kasavu-buja v Leopoldviiie so organizirali veliko vojaško parado, kateri je prisostvovala velika množica. Kasavubu je imel u-niformo generala. Navzoči so bili tudi lleo, člani njegove vlade, vojaške osebnosti in celo številne osebnosti OZN in člani diplomatskega zbora tistih držav, ki priznavajo Kasavubu-jevo uzurpatorsko vlado. Predstavnik OZN je danes zanikal novice iz belgijskega vira, da je v pokrajini Kivu prišlo do spopadov med malajskimi četami in Mobutujevimi vojaki. Predstavnik je dodal, da se nadaljujejo pogajanja med Kasavubujem in OZN glede oporišča v Matadi. Predsednik Kasavubujeve vlade lleo je izjavil, da se bodo predstavniki kongoške vlade iz Stanleyvilla sestali s predstavniki leopoldvillskih oblasti in skušali najti sporazum. Trdil je, da je sestanek predlagal general Lundula, oblasti ostalih pokrajin pa so predlog sprejele. Dalje je lleo izjavil, da se bo njegova vojska uprla OZN s silo, če bo OZN skušala uveljaviti resolucijo Varnostnega sveta. Zahteval je, naj se v Kongo ne pošljejo nove čete OZN. lleo je skušal prikazati, kakor da obstaja spor med Lun-dulo in Gizengo, vendar pa ni bil pri tem nič preveč jasen. Izjavil je. da bo Mobutujeva vojska vojaško intervenirala, če se voditelji Vzhodne pokrajine in pokrajine Kivu ne bi hoteli pridružiti sklepom konference v Tanarive. Kar se tiče oporišča v Ma-tadiju, je lleo izjavil, da bodo Mobutujeve čete ostale v tem oporišču, dodal pa je da bo morda mogoče rešiti spor z OZN. lleo je zahteval, naj Združeni narodi prepustijo Mobutujevi vojski oporišče v Kitoni. Dodal je, da ne ve, ka.i se bo zgodilo, če bodo poslali čete OZN na področje, kjer je oporišče Banana. V zvezi s konferenco v Tananarive je lleo izjavil, da bo ((kongoška konfederacija« imela «več avtonomnih in suverenih« držav, ki pa bodo skupaj sestavljale eno samo mednarodno telo. Nobena država ne bo mogla imeti ločenih diplomatskih odnosov. Ustanovili bodo konfederalno vojsko, vsaka država pa bo imeia lastno orožništvo in policijo. Kasavubu bo predsednik,’ kateremu bo podrejen svet držav. Sklepi v tem svetu bodo morali biti soglasni. Leo-poldville bo nevtralna prestolnica konfederacije in vsi državljani bodo lahko svobodno potovali iz ene države v drugo in ne bo carinskih pregrad Vse podrobnosti bodo določene na konferenci pri o-krogli*mizi ob udeležbi vseh kongoških voditeljev. Tu bodo govorili tudi o kongoškem parlamentu in o konfederalni ustavi. lleo je izjavil, da je bilo v Tananarive zastopanih 9 držav in verjetno se bosta ustanovili še dve. Izrekel je mnenje, da bo konfederacija štela skupno 14 držav, ko bodo v Elisabethvillu proučili vse zahteve, ki se sedaj postavljajo. Inozemski študentje na univerzah v FLRJ BEOGRAD, 15. — Na šestih jugoslovanskih univerzah študira danes 600 tujih študentov, med njimi 350 iz raznih afriških držav. Zadnja tri leta se je sistem štipendij, ki jih daje jugoslovanska vlada, močno povečal. Poleg 350 starih štipendij je jugoslovanska vlada odobrila letos še 375 štipendij za študente iz 63 držav in sklenila sezidati dva študentovska doma v Zagrebu in Beogradu. Do sedaj je na jugoslovanskih univerzah diplomiralo 10 inozemskih študentov. Na vabilo narodne zveze študentov Maroka je danes odpotovala v Rabat delegacija študentov Jugoslavije, ki se bo udeležila seminarja o vlogi študentovskih organizacij v novo osvobojenih državah Afrike. v Parizu je ostro protestiralo pri zunanjem ministrstvu in zahtevalo, naj se ladja takoj izpusti, in naj obvestijo kaj jo z njo. To je že šesti napad francoskih vojnih ladij na jugoslovanske trgovske ladje. B. B. Tito v Monroviji MONROVIJA, 15. — Zupan Mcnrovije je priredil sinoči slovesen sprejem na čast maršala Tita. V odgovor na pozdrav župana je Tito ugotovil, da se na svetu dogajajo dogodki zgodovinskega pomena, posebno v Afriki, kjer stopajo na mednarodno prizor-nicc nove države in narodi, katerih besede se doslej niso mogle slišati v mednarodnem življenju. Njihova aktivna vlcga bogati mednarodno skupnost in predstavlja veliko pobudo v borbi za osvoboditev teh narodov, za zmago idealov in svobode. Predsednik Tito je danes prisostvoval slovesni proslavi obletnice liberijske republike. ——«»------ 0 človeških pravicah NEW YORK, 15. — Komisija za človeške pravice OZN je odobrila včeraj s 115 glasovi in 3 vzdržanimi (SZ, Ukrajina in Poljska) resolucijo, ki določa, da nihče ne more biti samovoljno aretiran, zaprt ali izgnan. Resolucijo so predložile Danska, Indija in Panama. Komisija je odobrila tudi dodatke, ki sta jih predložili delegaciji ZDA in Venezuele z zahtevo, naj poseben odbor pripravi načrt načel, ki se tičejo izvajanje te pravice, in naj začne ločeno študijo o pravicah aretiranih oseb, da nave-ežjo stike s tistimi, s katerimi je zanje potrebno biti v stiku, da si zagotovijo svojo o-brambo in zaščito svojih bitve-nih interesov. NEW YORK, 15. — Severnokorejska vlada je pozvala OZN, naj se ne zanima več za korejsko vprašanje in naj odredi umik ameriških čet z Južne Koreje ter naj razpusti komisijo OZN za združitev in obnovo Koreje. Te zahteve vsebuje spomenica, ki jo je sovjetski predstavnik Zorin izročil predsedniku skupščine OZN na zahtevo severnokorejskega zunanjega ministra. Spomenica poudarja, da je združitev Koreje zadeva, ki se tiče izključno korejskega ljudstva, katero mora svobodno izbirati državni in socialni sistem. Sprememba strukture na trgu energije Mednarodni trg izvorov e-nergije in tudi izvori energije po posameznih državah v zadnjih letih po drugi svetovni vojni zaznamujejo precejšnje spremembe v dosedanji strukturi. V Združenih državah Amerike je postal zemeljski plin važen činitelj za preskrbo s toplotno energijo, prav tako je postal zemeljski plin tudi osnovna surovina za različne sinteze ter je tako spodrinil premog in nafto. V zahodnoevropskih industrijskih državah pa so začeli v istem razdobju y večji meri uporabljati za te namene lahke in težke derivate, ki nastanejo pr; destilaciji nafte. Verjetno se bo povečal delež zemeljskih plinov, če bo omogočen cenen dovod sararskega zemeljskega plina do važnejših industrijskih centrov. Tako je odrinjen premog, ki je bil do sedaj edini vir energije v nekaterih razvitih deželah (Anglija, Nemčija), čeprav kljub temu še vedno krije velik del potreb po energiji. Čeprav so še pred 10 leti mnogi strokovnjaki računali, da bo jedrska energija kmalu našla pot k široki proizvodnji električnega toka, so vendar fosilni nosilci energije obdržali svoj pomen pri proizvodnji električnega toka v termoelektrarnah. To so dosegli predvsem zaradi nižjih cen in zaradi racionahzirane porabe teh surovin. Na trgu so se pokazali tudi vplivi novih naftnih polj na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in zahodni Evropi. Tako je nastala večja ponudba nafte in naftnih derivatov in zemeljskega plina, kar je pripeljalo do znižanja cene te energije. Zato so spodrinili delno premog na področjiih. kjer se je v veliki mre; uporablial. Cene za milijon kcal (kilokalorij) so bile v ZDA v razdobju 1950-19S0 najnižje za zemeljski plin, nato pa težka olja iz Teksasa, zemeljski plin in težke naftne derivate sevemovzhodnega industrijskega območja. Najvišja pa je bila cena energije iz premoga iz severovzhodnega industrijskega območja. V zahodni Nemčiji pa so se gihale cene za 1 milijon kcal energije tako. da je bila najcenejša energija dobljena iz naftnih derivatov, sledil ie premo". nato premogov koks, nai-dražia pa je bila energija plina. ki so oa dovajali po daljnovodih ali pa pridobivali v mestnih območjih. Krivulje cen v Ameriki padajo pri vseh virih energije. v Zahodni Nemčiji na pada cena edino pr; gorivih — naftnih derivati, medtem ko so druge cene yp ve* let enake. Zaradi nazadujočega odkupa . premoga so morali v Zahodni Nemčiji v zadniih 2 letih pustiti na kuou okoli 15 milijonov ton neprodanega premoga. O premogovi krizi v Porur.iu so pisali tudi naši časopisi, izvirala pa je predvsem iz naslednjih vzrokov: 1. mineralna olja so začeli potrošniki uporabljati na mnogih področjih, ki jih je do sedaj zavzemal premog kot e-nergetska surovina; to je bilo olajšano zaradi padanja cen mineralnim oljem, razen tega imajo ta goriva prednost pre premogom, ker ne puščajo o-stankov (pepela), ki bi jih bilo treba odstranjevati; 2. dolgoletno pomanjkanje premoga je prisililo potrošnike, da so se omejili na čimbolj smotrno izkoriščanje gorivi 3. dirigirana politika cen med drugo svetovno vojno, sedaj pa po upravi Montanske unije, ovira premogovnike, da se ne morejo posvetiti investicijam, s katerimi bi racionalizirali pridobivanje premo-gg J 4. zaradi manjših dobav domačega premoga so začeli trgovci s premogom sklepati kupčije za dobavo premoga iz uvoza, delno so pa začeli na veliko propagirati kurilne naprave z uporabo mineralnih olj in se je potrošnik tako prisiljeno preusmeril k uporabi drugih goriv. Z zapiranjem nerentabilnih rudnikov in z zvišanimi carinskimi postavkami so zmanjšali zaloge premoga, vendar bosta mineralno olje in zemeljski plin ostala tudi v prihodnje dobavitelja energije. Ko se ta energetski vir vedno bolj povečuje, pa ostaja jedrska energija le v skromnih mejah porabe. Kakšen je položaj v raznih državah in ali lahko računamo na izkoriščanje te energije? Dosedanje delovanje atomskih central je vneslo v nacionalne načrte za gradnjo takih central posebne modifikacije, da so pričeli graditi reaktorje za več namenov in razvijati reaktorje za dobivanje toplote, toka in izotopov. Velika Britanija je sprejela 1. 1955 desetletni načrt razvoja atomskih central, ki predvideva do 1. 1965 zgraditev a-tomskih central z instaliranimi 1500 do 2000 MW. Ta načrt pa je bil večkrat spremenjen in so sklenili v juniju 1960, da bo začela obratovati vsako leto po ena atomska centrala, tako da bo 1. 1968 dosežena zmogljivost 6000 MW V pogonu je že Calder Rali z močjo 150 MW, v gradnji pa so centrale v krajih Hinkley Point (500 MW), Trawsfnydd (500 MW), Bradwell (300 MW), Berkeley (275 MW) Hunter-ston (325 MW). Pred kratkim pa so sprejeli v program se gradnjo v krajih Sizewell (650 MW) in Dungeness (500 MW). Razen teh pa grade se reaktor v kraju Dounreay na Škotskem, ki bo dajal več cepljenega materiala, kot ga bo porabil. Tako je Velika Britanija pri gradnji atomskih central daleč pred drugimi državami. Velika Britanija je pričela graditi te centrale zato, ker praktično nima domačih vrelcev nafte in tudi ni mogoče računati. da bi s cenenimi cevnimi dovodi lahko dobivali zemeljski plin, nima pa tudi ležišč rjavega premoga, da bi z njim kurili kotle v termoelektrarnah in tudi nima vodnih sil za velike vodne centrale. Pri prvih gradnjah je gotovo odločalo tudi mnenje o dobivanju plutonija za jedrsko orožje. Petletni načrt razvoja v Združenih državah Amerike je 1. 1955 predvideval dograditev atomskih central do konca leta 1960 s skupno močjo 700 MW. Sedaj obratuje a-tomska centrala Shippingport, ki daje 80 MW el, kmalu bo pa dograjena centrala v kraju Indianport s 150 MW el. Za bližnji cilj so si postavili pridobivanje električne energije iz atomskih central po 0,7 centa za kWh, medtem ko stane v navedenih obratih 0,9—1,1 centa. Upoštevati moramo, da dajejo ugodno postavljene termoelektrarne v ZDA sedaj e-lektrični tok po približno 0,4 centa/kWh. Ukvarjajo se pa tudi z razvojem prenosnega, plinom hlajenega visoko temperaturnega reaktorja, ki bi dajal 400 KW pri skupni teži 38 ton. isaprava naj bi dajala tok po 12 urah, ko prispe v določeni kraj. Prototip po izdelan v 1. 1961, upajo pa, da bo sredi 1. 1962 razvoj zaključen. V ZSSR so planirali 1. 1953, da bodo zgradili za 2000 MW atomskih central. Program so nato podaljšali za pet let, pri tem se je pa težišče spremenilo in so prešli od pridobivanja toka v preskušanje reaktorjev za druge namene. Preskušali so v velikih tehničnih razsežnostih razne sisteme reaktorjev, da bi ugotovili posamezne tipe, ki so najugodnejši za pridobivanje električnega toka in za industrijske namene. Od 1. 1958 deluje v Sibiriji reaktor s 100 MW, ki ga uporabljajo za pridobivanje plutonija, atomska centrala je v Voronežu, v gradnji je tudi atomska centrala na U-ralu. Francija ima v načrtu, da bo zgradila do 1. 1965 atomske centrale v skupni moči 8G00 MW. Reaktorji v Marcou-ie in Sacleyu sedaj ne dajejo nobenega toka v omrežje, ker jih uporabljajo samo za pridobivanje plutonija. V Zahodni Nemčiji je atomska komisija 1. 1957 napravila program za graditev 500 MW. Neodvisno od tega programa so zgradili poskusne reaktorje, ki so danes v obratu v Munchenu. Berlinu. Frankfurtu, Geesthachtu, Jiilichu in v Karsiuhe. Sedaj sta v gradnji Zahodni Nemčiji dva reaktorja; v Julichu (15 MW) prototip BBC-Kruppov visokotem-peraturni reaktor in v kraju Kahl ob reki Main (15 MW) reaktor AEG. Z gradnjo 150 MW reaktorja v Stuttgartu niso pričeli. Nemška atomska komisija je bila v aprilu 1960 mnenja, da je' treba postaviti program za razvoj uporaoe atomske energije v industriji, ni pa treba usmeriti razvoja v pridobivanje jedrske energije za električno energijo in ni treba forsi-rati gradnjp velikih atomskih central. V Nemčiji bo zgradilo podjetje Bayern Werk A. G., ki je po moči drugo podjetje za porensko - vestfalskimi elektrarnami, v dveh etapah do 1963 oz. 1965 električno centralo z 200—250 MW s surovinsko podlago nafto, ker se je pokazalo s predračuni, da stane kilovatna ura električnega tako, pridobljenega z gorenjem nafte le 60 odst. ekvivalentnih stroškov za premog. Ker je gradnja velikih a-tomskih central za sedaj v mnogih industrijskih državah še neekonomična, se izražata dve težnji, da bi se atomska energija gospodarsko uporabila: A. ((Oplemenitenje« atomske energije, sem prištevamo: 1. visokotemperaturne reaktorje atomskih central so po svojem učinku podobne centralam z visokotlačnimi turbinami. 2. reaktorji za različne namene proizvajajo lahko paro za pridobivanje toka ali za industrijske namene in izotope. Možno je še pridobivanje nitratnih gnojil in pridobivanje pitne vode iz morske vode. 3. majhni, po potrebi tudi prenosni reaktorji lahko krijejo nujno potrebo po energiji na določenih krajih zemlje. 4. energija žarkov iz reaktorjev se lahko porabi za a) polimerizacijo plastičnih ' -.1. X , , T , 1 itn energije. Sem lahko prištevamo; 1. vplinjenje premoga z visokim pritiskom, 2. cepljenje zemeljskih plinov, 3. termično in katalitično cepljenje mineralnih olj. Vsi načini uporabe pod B služijo za pridobivanje plinov za sinteze iz surovin, kot so premog, mineralna olja in zemeljski plini. Industrija potrebuje ceneno energijo bodisi za ogrevanje pa tudi za redukcijo železnih rud, ki so vprašene, in se predelajo z mešanico cenenih plinov CO in H2. Uporaba plinov namesto neposredne uporabe premoga in nafte ima naslednje prednosti: 1. boljša možnost regulacije in avtl govoril na vpraša j* v zvezi s skega tiska, dai s , nlh Tirolcev vkll«^’ ško vojsko, da bi aa pr partizans^L#, Tirolski- »V primer v Južni ta** izjavil, da so povsem neosnova __________________ Sedem otro) žrtev P°^f EXCELSIOR S^te ^ - Sedem otrok flK ''ki bed je izgubilo življ tan ^ menih. Policij1 «ajs J so zaupali otro tii mu 11-letnemU , ju* ■ ši otrok pa jeJ jad mesecev. Vzrok1 so bili ugotovlje______ M Si, Filrt1*. p H ka Ingrid Berg^3 0, ^ dopoldne ob , ^ l„j( letališča Fium1^ * j, ~iU biefS^k, °! .i 0 **rte. narjev in fi°: i 11 Zatrpano pristanišče SANTOS, 15. Do izredne zmešnjave je prišlo v brazilskem pristanišču Santos, ki služi za bivšo prestolnico San Paolo. Vsi pomoli so zasedeni s približno 50 tovornimi oj S je zaradi tega,.jl i’’ J, se ne bi več y te01u J ce je ne silna želja vladi Robertina, iz)a^/,jj0 Igralka je se se bo v Ams*e z možem Bars° p(i in da si name \ enoletni poč1' itek- iiiiiimiiiiiiiiiimiimiiimimiiiiiiiiinitiiiiitiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiinimitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiii iiiii*ii«iii,,,,,,,,,> «Trinajstkar» čaka v Rimu na predujem mi"" Al b Se vedno kaj , naredil s 157 milij Pravi, da je že naveličan prevelike pozornosti in i* za sedaj dal denar v banko RIM, 15. — Ob 14.50 je prispel iz Milana Franco Ghidi-ni, ki je v nedeljo zadel na totocalciu 157 milijonov lir, saj je edini zadel trinajstico in to na listku za 100 lir. Tudi včeraj je bil v svoji trgovini, kjer prodaja pralne praške, zobne paste in drugo podobno blago skupaj s svojim tastom. -Nato pa se je odločil, da bo odpotoval v Rim, da bi prejel predujem na celotno nagrado. Skupaj s predstavniki totocalcia, z ženo in hčerko je tako prispel v Rim, kjer so ga že čakali novinarji in fotoreporterji. Novi milijonar pravi, da je dobro do- št a začarani kroe približno I da se je avto ustavil, banditi 60 km, j pa so zbežali — Uspeh naših prizadevanj je na dlani! Konga ni več, torej tudi ni več kongoškega problema! potoval, toda da je že naveličan prevelike pozornosti. Pravi, da je popularnost lepa stvar, vendar se z njo zgubi osebna svoboda in mir. Glede bodočnosti pa pravi, da si bo v Milanu kupil stanovanje s petimi ali šestimi sobami, kjer bo živel s hčerko, ženo in njenimi starši. Za sedaj bo preostali denar dal v banko, kaj bo pa pozneje ukrenil, se še ni odločil. Povedal je tudi, da je za vest o dobitku zvedel v nedeljo zvečer od novinarjev. Gledal je televizijo, medtem ko je žena pospravljala mizo. Nenadoma je nekdo pozvonil na vratih in znašel se je pred štirimi mladeniči, ki so mu povedali, da so novinarji in da je on zadel edino trinajstico. Ves vesel je zbudil vse domače. Trgovino bo predal bratu, kateremu bo plačal tudi vse še ne plačane račune. V petek pričakuje da prejme 10 milijonov predujma. domu je P°-_ licN* eo dva Matissova 1 J akvarel. al A Goljuf je,k“PcVt0V( na za smesne s0 t cah. V glavnem^ A pije neznanih ,jft jir ^ orges Khoubic J ;e[iP' premil s P°"ar> si dozdevnih, e L O jih je razstavil* je iiah. KuP.ce" ltrijah. izvirnosti sli* n M* rnosti **** o »"j* H ne dokumente j V 5 tentičnosti ,0 W trjevanjem, da stavV» ■! trenutno z , Jjoj. izvabljal b> liji izvabljal - ^ ; cev predujehJ.' -e K > n , ; ko odkupi'..1^ ceV<^DV* !| M se prijel se J« bi> , zavedal, da J ttl*,^ Khoubic ie »..ica1*, " e p" ?/ i|, vse francoske. erte_ ^ lijanske e,*cs?tu'rnl,„ stvo in je k^ed** ško zelo ra več jezikov. ^ Ponarejene slike je PARIZ, 15. — Francoska policija je aretirala mednarodnega goljufa, ki se je izdajal za bivšega konzula republike San Martino, ki se je bahal z odlikovanji in ki je prodajal ponarejene slike. Georges Khoubic — tako se namreč piše goljuf — se je rodil na Češkoslovaškem leta 1901. Obiskoval je najboljše pariške salone, kjer je bil poznan kot «grof Khnoublic«, odlikovanec z velikim križem častne legije za odporniške zasluge. V kratkem času nekaj mesecev je lažni grof razpe-čal po eno sliko Renoirja, De-lacroixa, zbirko Guardijevlh akvarelov, Modiglianijevo podobo ter po eno Sickertovo in Boudinovo sliko. V trenutku aretacije v nekem baru je ravnokar prodajal neko Souti-novo potvorbo. Na njegovem , A KNpatrt’,,/ LONDON,, J ^ * A >atra“ Z,E ' e>,„ patra.. bodo več sn .t L-"-tt u temveč mofd11 rSjis' To je i*iavilre7^y MankiewicZt p v -Al letalo"1, * F,t, peljal z - ta, kjer se bo • ura j, !om SpLrr„ štev pridejo vet * a Kalifornija, nu * , nebje v Loh^jn ke vrste no. Ta film s° dl p"S' , ate": i*. t. septembra ....j UliTtl atel dri wood bii*u itno U y, snemanje 0 j0. 'J nesrečno zVlfUi^e, zbolela. F rJ. nesrečno je tako Mamoulian ZflP Vse to je k; 'M posm,li sa„djWe d a jpaP0' eja. .V 1 .-.n1' lastnik ateu“' se atelje i*Pra samo potre hov' al0' 55® dnevnik 16. marca 1961 «°lfgang ČETRTKOVA ČRTICA Bja v omnibusu ,r,“Mpod 7se Se igrai na ",e' h je nr^°m,;SV0]e ma' MSal on l h,sn‘mi vrati ,l^vedT ' US- Ne d“ ^ V vstopu™ VZel nahrbt-0?°vnicn ial ^erju ■ )e resen cm jopiču. "'«111 »e- * me bežno '»leialu Pustil 11 Ief>oj Mi°Pazoval Potnike po- naprej. V tilel' iam7-"# !edežih smo del ’e6rn » r„2° elann; t#?i' iel°i^govo Slavo in ' lre6m>teleSa od zadaj. mi brni^ mesečini smo se « Sumu cesti moje- i" ’l‘01o'riei)°Pt-U tovornjakov 1,111 «• sprem- *"• na **eIno ce- ,sledi, nam nihče ueč «i*e *o - —j«inite in Polja. Ze-Č' Bertih 2r“sli> se roz- S j„ !h BOZdov ver le felit0ž4o>' *' iili'V.PoIedenela >r‘r «** TO: pesek- *iem Jezera, lej je- j'!11* Sričj med .fes-- rja- ;h ^n«fce°*?o ‘ '“"“"M »M"?’ toda- dež : n'smo Prahu. Nt- I‘a«ijal 'je‘o„UStauili-Li1 strrno nn CCSti med ska~ -*0 sloka; B2fl0r’ motor je °tnilci Pred me' ■ 1- J nemirni. Ne ^ dol„m , Srerno, ugibajo. p^e Pa že opoIni! bencin? % ,eto »*W-eBeČ sm«no.'» k ' ne n. 1 nelcj moški. .nie*ta. ,0l’e ™ena Ica-12s,°pi nn n’hče nikoli „J ni r„, Umete to?» 4>*7e * tega- »in ? druS «Lrtje • Upra5ai j ji JPtooa^ . Vod' to pre-t ij*0 Sm>i„ f tra-a°!go?» Za-en».. *>e ip „n.e odgovori. ItrjL 1 d0 5; r “s‘i spredaj linjevid°Bledal na -5°-'■)eS°Ba rame- s koket-začeti C '"‘lak0 iirofc“ **^ifc«niei°C' "i in n,"h. Ta auetl pogo. "dl?' »^“še *H» z rame- !i >!lt«i i-ifeT>em v Poa°' Sti »huia jTeP°vedan! \ l p» zenu Strarii P°-S !>• Teda * Pl5r- ifaj*l!*bo)riSUaBrne ‘sd«I CSar- Sni - "e Vidi ’ iePet i,° nemir V" t!,di L “Šljan« - 'P* '-^PetarT' !?e,.V.zdi: * tudi ^ S ,v! °' Potim se ie j P® .»a- iilno !’jal n se, Predaleč %n.0Pazu U2 ^igar pn :8°p\Se heheta din“a- Za' :°Tbanrof. sam vase. *ko: ]n kdaj?, *Ce »re- i-. !J| Zobe K . P°t)e' n,n t0 naj L Je smo? f«! „Se? Vi n'fc ii^ojo zahte Se poce-zakaj ni-Ja, Pri krmi- euate pre- točno °„ P[“čo do' > Z>Se'Z Vsak*ga pr- ^A^rnTZtle tnr>;TJudaka \y,oLH* , > Ol»di ^ lC' p m°ž “joč-Cte’n 1 P> dinB°i L ‘n>a Skar - nera-skrinnost- »Le ra cilj Puhajoče .se siui !»o ;ar ohlafc to- 1SSJ5« *« «..'«0 )0- Sen., neraeum- te si krii, s tihim ‘e n«.. ‘P ea <„ ..... V1) se prečne tl 1° voz' Pti? * vedei kol’Sčine. i. dVanr« Prav tnl-« i Prrap tak0 "iN««* Prijn, 'm nas JV*>r«*rt-Tla stain°St iQsno T10 Potova- 4>noa $aleC' 'ttčenuo l>i,, thj. Zada, 1 sklepali ii N N ’e sopihal« V C n‘i bi? ' 3e! Ah, i« > >» o i“ Prav! Ce h%rty-' *xmu :r*tir„?tt!» "'dela P^njJ.zako!^ "ie N >anoj ,d»narm se Par o \lI!?Piki,* Pobar? vdona t> it edo ?'ala ° danimi ias s»^0H*e- tl). . . sko 2t okno CSr^ Pled0PI»:t»guje trskaCeS‘°' si Venu Po ~°- y1!S * .?.!r°«ila' ^ *tU' pravi: H* KhM^rbnr iJti, '»»tl; ‘t ; >ie ■ ŠSJ 'nala lini Uvel ropota-0oou/ »t > 'MQ Se Vei)Q Wjala » .^.aRa^opljV'8.0. Piašč. k4r‘5Sr. ■» o. ^ uiOn7; uu* V. 'Lmi^toe.ia V »»o- mr e. s<......: d »odn °la* Plet 'n dri & u0im t)se uperi nas, ki mladenič z nizkim čelom svojo strojnico. Toda ne strelja. Rjavolasa šolarka za njim, bledična, skromno oblečena, s; mu občudujoče smehlja. Njene otroške oči plavajo. Na zadnjem sedežu smrči sivolas kmetič. Sedaj se je zbudil, zaigral na svojo ustno harmoniko. Pesem je zvenela poskočno. Toplo mi je postalo pri srcu. Ljudje v omnibusu se spet zaupljivo smehljajo. Zunaj, nad valovito ravnino, st temni. Večerna zarja se svetlika na medeninastih palicah sadežev. Sence postajajo daljše... Grozljivo povečavanje hitrosti. Vedno tiše drsi omnibus v neznano. Komaj zadržujem svoje solze. Pesem, ki jo igra stari na svoji ustni harmoniki, zveni sedaj žalostno. Najprej nas je napolnila z nedoločnim upanjem. Sedaj iz-areva le še brezizhodnost. Pesem toži, oh, da bi ne slišal: ponovitev, ponovitev, ponovitev je vse. jn konec, konec, konec je odpoved! Zunaj preži noč. Divje se omnibus zažira v čas. Ze dolgo ne gledam več skozi okno. Ne pričakujem ničesar več. Od kod le? Cernu? Nobenega popravila, nobene prekinitve vožnje v kakem prijaznem skladišču ali pri bencinski črpalki. Nič. Prav nič. Zaspim. Tedaj! Z močnim sunkom zahrešči zavora. Okna zaškle-petajo. Omnibus se ustavi. Manem si oči, pogledam navzgor, motno gorijo stropne luči. Sedeži so prazni. Le še šofer sedi spredaj pri krmilu. Njegova široka ramena še sedaj zakrivajo smer potovanja na zemljevidu, ki jo vidi samo on. Sedaj se počasi, zelo počasi obrne. Pogleda me s sivo zanesenimi očmi. In brez besed pokima. Toda tudi tako ga razumem. S težavo se dvignem, neodločno odtavam k izhodu. Sklonjen tipam tisti dve stopnici navzdol. Ne vem, ali je samo utrujenost, ki me sklanja, brezimna utrujenost? Za menoj se vrata zapro. In že je tema požrla vozilo. Popolnoma sam stojim v drobeči praznini noči. Črnina neskončnih prostorov o-krog mene. Leden veter. Jokaje padem na zemljo, stisnem svoje lice tesno k nji. Toda ko dvignem glavo, ulovim z begajočim pogledom visoko na nebu zpezdg. Te svetijo jasno in kristalno. — E, Mihev; moj, spet se bomo mogli kej poment od fašistou jen od tisteh, ke jem dajejo potuho. — Ma, orkodindjo, Jakec, jest mislem, de be biu vre cajt, nehamo govort od njeh! Kej ni bla vojska zastran njeh jen kej jeh ni ceu svet ob-sodu, de so škodlivi zločinci jen kej jeh ni ceu svet tudi premagu jen reku, de fašistou ne smej bet več? Bašta, orkotron! Jest sm štuj! Dejmo govort rajše kej od odpadkov! — Ben, intanto se me dopade, de si postou namalo bol fin. Ma vselih od odpadkov ni za govort, ke tašni pomenki ne morejo bet drgačni ku ordnar. — Ja, je res! Ma pr tašneh pogovoreh so zmiri vsi veseli jen nikoli se obeden neč ne ofendira jen neč ne nščiraš, de boš kej ofendirau governo al pej, de be biu kašen vilipendjo. Samo od odpadkov govoriš brez skrbi. Ce pej govoriš kej od fašistou, se zmin lahko kašen ofendira. Lahko se ofendira kašen škof jen te dokažejo, de. si poti. iroti veri. Al pej se ofendira kašen , i l Lege al kašna velika živina jen de ven kašen vilipendjo. Jen če jemu prou srečo, se zmažeš s kašno multo. jen ti, ke be taku rad govoru od fašistou, znaš de be mogu bet zastran tega p rfina štrafan? Zatu ke tu je prouzaprou tudi hvalet fašizem, če rajše govoriš od njega k oker od odpadkov! — Ma kej misleš, de ne be tudi jest rad govoru kej druzga? Ma kej sm jest kriv, če se u Italiji še zmiri tolko sliše od fašistou? Kej sm jest kriv, če postajajo fašisti zmiri bol drzni, zatu ke jem žornali jen tudi oblast dajejo potuho? Je ne smemo bet taku naumni, se ‘delali, ku de če pej videmo, de fašisti so, jen de če bomo samo gledali, be znali prit tudi nazaj, zatu ke zgodovina nas uči, de se človek iz zgodovine neč ne nauči. — Ja, sej se tudi u šuli štedentje glih zgodovine nečejo učet. Ja, ma zgodovine zadnih štirdeset let jeh u šuli nanka ne učijo. — E, ma danes niso več tašni cajti. Vidi, tudi tam u Firencah so fašistam lepu pokazali, kolko je ura. Jen so tudi poslali prfina predsedniki države ano pismo, kamer ke zahtevajo, de je treba fašiste prepovedat. Ne stoj mislet: ledje so vre pro-vali, kej je fašizem jen zatu bojo odločni za se touč proti njemi. Jen tudi svet je danes drgačen, ku je biu dvajstega leta. — Ja, tu je pej res. Vidi ke prfina tržaški žepan je mogu — vojo no vojo — obsodet fašistično mularijo, ke je gor pr svetmi Justi porila ven tiste spominske kamne od antifašistom — Videš, Jakec, zdej smo skori vre po-nucali naš prostor jen nismo neč govorili od gospodarstva jen — ku be reč — od measebojne povezanosti. Denmo reč, jest se ne bi nikoli mislu, d.e se pozna pr por-tafolji tudi nam, če kašne krave zbolijo za slinavko. Zdej, zastran tisteh bolaneh krav gor po vaseh se lementajo tudi betegarji ukuli cerkve svetga Antona. Jen se lementajo tist\ ke kadijo; tisti ke jemajo aute; babe, ke so hodile po mesu u Sežano jen tolko ledi. — Ja, jest rečem, de prou žiher želimo kravam zdravja. Moderna krila niso več ozka Namesto njih - rahlo zvončasta, nagubana in «godefo krila V naših člankih o letošnji spomladanski in poletni modi, smo že ugotovile, da predstavljata precejšnjo novost v primerjavi z modnimi linijami, ki smo jih bile vajene iz preteklih let. Brez dvoma velja ta naša trditev še najbolj za krila, ki so povsem drugače krojena od kril, ki smo jih do sedaj nosile. Predvsem naj poudarimo, da so povsem izginila ozka krila, z eno samo gubo, ali pa brez nje. Na njihovo mesto stopajo krila z bogatimi vložki plissejev, gub, zvončasta krila in krila s tako imenovanim egodetoms. Mnoge šivilje novih krojev sicer še niso osvojile, ker čakajo, kaj porečejo klientke. Te se s svoje strani tudi še niso odločile za nove kroje, ker še ne vedo, če jim pristajajo, oziroma, če so za njihovo postavo primerni. Tudi me se še nismo odločile ,kaj bi vam svetovale. Glavno besedo naj imata zrcalo in pa vaša šivilja. Krila z «godetom», ki so sicer zelo lepa in tudi originalna, lahko postavo znižajo, če se «godeta odpira komaj nad kolenom. Ce vam ta kroj zelo u-gaja, pa niste visoke postave, potem se raje odločite za obleko, ki bo imela krilo krojeno z egodetoms, ali pa vsaj za istobarvno bluzo in krilo. Zelo v modi so rahlo zvončasta krila, ali pa popolnoma plisirana krila. Za taka krila rabimo seveda dosti več blaga ter jih ni mogoče več predelati. Blago za takšna krila mora biti zelo dobro, da obdrži plisse ter da se ne razteguje. V modi so pravtako športno krojena krila z raznimi gubami, ki se odpirajo takoj pod boki in z vložki plisseja, ki so zelo lepa in praktična. IIIIMIIIIIIIMIIIMIIIIIIIllllllllMllllllllllllltlMIUlIlilllllllllllllinilMIIIlllltlllllllllllllllllllllllllllllinniltllllltllltlllllllllllltlllllllllflllllMIIIIIIIItllltllttllllllllllllllllllltlllllllllllllltHIIIIIMIIIIIIIIIHtHIIIIItlllHIIIIIIIItllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItllHItlll Nova teorija o nastanku vsemirja prihaja spet iz Cambridgea sončni sistem naj bi bil blizu « prazne luknje ? v skozmosa Rezultati devetih let dela - Eksplozija strnjene «pramase» se ponavlja in je naše vsemirje ustvarjeno iz ostankov vrste prejšnjih vsemirij Skupina mladih astronomov | večje z vseučilišča v Cambridgeu je pred kratkim objavila rezultate svojih raziskovanj v zvezi z enim najosnovnejših problemov moderne astronomije in kozmogonije. Bezultati njihovih radioastronomskih o-pazovanj dajejo izredno močan argument teoriji, da je današnje vsemirje imelo svoj določen časovni začetek in da se bo nekoč časovno zaključilo. Mladi britanski astronomi z vseučilišča v Cambridgeu so svoja opazovanja vršili s pomočjo vseučiliščnega radioteleskopa, ki se šteje med naj- na svetu. Izvršili so radioastronomska opazovanja o 1200 «radiozvezdah,» to se pravi o izvorih vsemirskih radiovalov in ta opazovanja dokazujejo, pa čeprav ne povsem dokončno, da se naše vsemirje širi in to z brzino, ki je na njegovih #robovih» enaka svetlobni brzini. Vsa njegova snov se razpršuje na vse strani od njegovega središča kot se pri eksploziji granate razletijo od središča eksplozije drobci granate. Cez nekaj deset milijard let, je rekel prof. Martin Ryle, bo vsemirje »doživelo svoj konec*. umnim NA FILMSKEM «Stepa» v italijansko-jugoslovanski koprodukciji I vlogi Ugo Tognazzi in Georges Wilson, je naletel pri svojem delu že kar prvi dan na nepredvidene ovire. Čeprav je imel v rokah, vsa potrebna dovoljenja, se je nepričakovano pojavila na dvorišču vojašnice neka oseba, in sporočila režiserju, da bo dovoljenje za snemanje preklicano, kar se je dan kasneje tudi zgodilo. Povod za prepoved naj bi dala priložnostna napisa z apnom «Credere-obbedire-combattere» in «Kdor se dotakne milicije bo prejel svinec«, češ da sta poškodovala dragocene arheološke izkopanine, ki so tam razstavljene. «Nesreča» Nancy Ksvan Med podjetjem »Zebra-film« iz Rima in «Lovčen-film» iz Budve v Crni gori je bil sklenjen sporazum o koprodukciji za film z naslovom «Btepa», ki ga bo režiral Alberto Lattuada. Vsi zunanji posnetki bodo snemani v Jugoslaviji, igralci pa bodo iz obeh držav. Lattuada bo v teh dneh odpotoval v Jugoslavijo, kjer posebna ekipa tehnikov že proučuje delovne pogoje Vsebina filma bo povzeta po istoimenski noveli Čehova. Za tem filmom bo Lattuada snemal film o Matteottiju, ki naj bi po izjavah Lattuada samega, imel »zgodovinski značaj in ki naj bi bil v poduk mladini, da bo lahko razumela ideološke napake, ki so spremljale konec demokracije v Italiji in rojstvo fašizma«. Prevelika lepota lahko filmski igralki včasih tudi škoduje. To se je pripetilo Anglo-Kitajki Nancy Kwan, znani predvsem iz filma »Svet Suzie Wong» ki se je ponudila za učiteljico kitajščine v neki britanski vojaški eno^i. Poveljnik enote, ki se bo v kratkem preselila v Malezijo, pa je njeno prošnjo zavrnil, češ da je «res želel za to nalogo lepo dekle, da bi se vojaki raje učili, da pa je miss Kwan vendarle prelepa in bi njena prisotnost vojake preveč dražila.« Končno so za inštruktorico kitajščine izbrali neko Kitajko srednjih let. Najboljši sovjetski film za mladino Obiskovalci filmov v Franciji število V zvezi z ugotovitvami, da obiskovalcev filmskih predstav v Italiji stalno pada, so zanimive ugotovitve francoskih statistik v zadnjih štirih letih po katerih naj bi si povprečno ogledalo filme francoske produkcije, 1.721.000 filme tuje produkcije pa povprečno 55b.U0l) gledalcev kar pa varira glede na drzavn pripadnost filma. Tako so rtalijansKe filme zabeležili povprečno 835.000 gledal-cev, za ameriške 783.000, za angleške 464. in za nemške 263.000 gledalcev. Sovje.sKi Neprevidnosti ob snemanju filma »11 federalen Luciano Salce, ki je pred dnevi začel v neki vojašnici «Črnih srajc« in v ncKem samostanu snemati zunanje posnetke za ,..v . , film «11 federale«, v katerem igrata glavni &0,>o ž' 3. <, ......... »..mn....m,,.........., nuni........m ..................... fTTja . . ,Wri- žrt? i2slufka tv.,,- bud- ^ . e na .'■''užlnski- bodite hoten 0©, JSL*1* GU <0d ?» *W"UZ,nSki' >!< vce. % 5° 22-6.) »c rit, da . id-Sport- do * bth?Sb'7'VwVgod- l%tVo lenlli Q k». zanesete. Ljube- tero se lahko zensko pismo LEV (od 23,7. do 22.8.) Podvrženi boste pozabljivosti in prenagljenosti. Vaše zamisli bodo cenili, če jih boste znali braniti Večer z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Delajte po navodilih predpostavljenih, čeprav se vam ne zdijo umestna. Verjetno boste moral odgovarjati za bližnjega sorodnika. Nevarnost ljubosumja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Inteligetno izpeljane naloge vam zagotavljajo napredek. Nestalnost v sentimentalnih odnosih zaradi pomanjkanja zaupanja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Zanimivi dopoldanski posli. Izkoristili boste napake drugih. Nevarnost predajanja bujni fantaziji: Zdravje zelo dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte delati v čim večjem miru. Vaše odločitve bodo orispe- „_______________ ulmski kritik «Pravde» Ro- stislav Jurenev je proglasil najnovejši sovjetski film «Alj o še v a ljubezen« za »enega najboljših sovjetskih filmov o življenju mladine« Film sta režirala dva mlada režiserja — debutanta Tumanov In Sjukin, v glavnih' vlogah pa nastopajo Leonid Bikov, Aleksandra Zavajnova in Aleksej Gribov. ininiiiiiim.....iiuiiiinii.Miiiiniiiii«i.....'.iHuii“"11'« vale k splošnemu sporazumu. Ljubezenske večerne ure. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Harmonija hi ravnovesje — glavne značilnosti tega tedna. Srčne nevšečnosti utegnejo zavirati vaš dinamizem. Nevarnost spomladanskih prehladov. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nepotrebni spori vas utegnejo stati mnogo denarja in časa. Rešiti boste morali obsežne probleme. Ne poslušajte mnenja drugih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh bo zagotovljen če boste ukrepali smiselno. Umetniške diskusije v prijateljskem krogu. Zdravje u-godno. Rezultati, do katerih je prišel prof. Ryle ob sodelovanju svojih sodelavcev, so plod devetletnega dela. Ce se bodo ti rezultati pokazali kot ne-ovržni, bodo zadali smrtni udarec drugi veliki sodobni teoriji o vsemirju, ki so ji nadeli ime «teorija stalnega stanja v vsemirju«. Slednja teorija je nastala kmalu po drugi svetovni vojni vprav na istem vseučilišču, na katerem se je sedaj rodilo novo odkritje. Po tej teoriji, ki jo najbolj zagovarjata angleška astronoma Hoyle in Gold in ki ima med sodobnimi astronomi mnogo pristašev, naše vsemirje ni nastalo ob neki eksploziji, ki naj bi bila raznesla kompaktno in fantastično gosto vsemirsko «pramaso», tako imenovano «pravsemirje», ki je nekoč, pred mnogimi milijardami let bila vsa strnjena na enem mestu in nato nenadoma eksplodirala. Fristaši teorije «stalnega vsemirja« mislijo drugače. Po njihovem mnenju vsemirje nima niti začetka, niti konca ir. to v nobenem pogledu, niti časovnem, niti prostornem. V njem zvezd eumirajo, izginjajo, hkrati pa se neprestano ustvarjajo nove. V tem tudi je njegova «stalnost», Galaksije se sicer oddaljujejo druga od druge, vendar pa pri tem vsemirje ne postaja »redkejše« in to zato, — kar je pri vsej tej predpostavk; najbolj drzna trditev — ker se v vsemirju neprestano u-stvarja nova snov, ki pa nastaja iz «ničesar». Se pred nekaj leti, ko sta bili ti dve teoriji v sporu, so bili astronomi, ne glede kateri skupini so pripadali, povsem istega mnenja, da bi bilo treba najti najbolj pre pričljiv način, s katerim bi se moglo ugotoviti, katera od teh dveh teorij je pravilna. Vsa ta zadeva je pravzaprav povsem enostavna, izhaja pa od dejstva, da se svetloba premika z določeno brzino in da ji je zato potreben določen čas, da iz daljnih vsemirskih področij pride do nas. Ker potrebuje svetloba od svojega vsemirskega izvora do nas določen čas — isto velja tudi za radijske valove — pomeni, da oddaljenih kozmičnih objektov danes ne vidimo takšne, kakršni so, pač pa kakršni so bili v času, ko se je od njih ločila svetloba in se usmerila proti nam. Mi, torej, gledamo v preteklost, vidimo ono, kar se je dogajalo na pr. pred dvema milijardama let, Ce je točna teorija, da je vsemirje eksplodiralo v določenem trenutku daljne preteklosti in da je njegova sedanja ekspanzija le eksplozija, ki še vedno traja, in če je prav tako točno, da je bila vsa vsemirska snov v daljni preteklosti strnjena na enem mestu, potem bi galaksije nekoč, pred milijardami let, bile morale biti gosteje razporejene kot so danes. Toda, če je točna ona druga teorija, potem so vse galaksije bile vedno in so torej tudi danes, enako na gosto razporejene, ne glede kje se one nahajajo. Ryle in njegovi sodelavci so v svojih raziskovanjih šli vprav po tej poti, da bi našli odgovor na to vprašanje. V ta namen je bilo treba izmeriti položaje okoli 630 močnih »radiozvazd« v raznih delih na raznih razdaljah vsemirja od nas. Bilo je to velikansko delo in Ryle ga s svojimi sodelavci ne bi mogel dokončati niti V več desetletjih, če bi si ne pomagal z velikim elektronskim računskim strojem, Razen tega, da je, kot se zdi, dokazano, da so zelo oddaljene galaksije — one, ki so oddaljene vsaj dve milijardi svetlobnih let od nas — vsaj navidezno bolj goste, oziroma da so takšne bile, ko je svetloba od njih začela svojo pot do nas, se je izkazalo tudi to, da imajo one daljne galaksije drugačne značilnosti od bližnjih galaksij. Pokazalo se je tudi to, da se od zamišljenega centra najbolj oddaljene galaksije premikajo z brzino, ki je skoraj enaka svetlobni brzini. V poročilu, k.i ga je na sestanku britanskih in tujih a-stronomov prof. Ryle imel pred kratkim v Cambridgeu, je rekel, da se ne more povsem kategorično trditi, da je teorija o «stalnem stanju« povsem poražena, da pa se tri zaključki morejo smatrati za povsem dokončne. Prvi zaključek je ta, da se naše vsemirje, v katerem je naš sončni sistem razmeroma majhna točkica, vsekakor širi in da se njegovi o-brobni deli oddaljujejo od sre- dišča z brzino, ki je skoraj enaka svetlobni brzirfi. Drugi zaključek: Dejstvo, da se zaradi eksplozije vsemirja vse galaksije širijo na vse strani, dovaja do zaključka, da v središču kozmosa obstaja nekakšna «luknja», v kateri ni ničesar. Za nas je v zvezi s tem zanimivo tudi to, da je rimska cesta, t. j. naša galaksija, precej blizu te prazne «luknje». Tretji zaključek je v stvari le prognoza: Ryle pravi, da zaradi vsega tega vsemirje v uanasnji obliki ne more večno trajati.. Po vsej verjetnosti bo čez kakih deset milijard let prišlo, kot pravi Ryle, «do kozmičnega dogodka, ki bo v najmanjši meri isto tako izrazit, kot je bila ona prvobitna eksplozija«. Vsekakor bo to pomenilo »konec sveta«. Ko pa se bo sila eksplozije izrabila, se bo vsefnirje po vsej verjetnosti ponovno strnilo v prvobitno monolitno maso, ki Pa bo po določenem času ponovno eksplodirala. Tedaj bo nastalo novo vsemirje, ki se bo spet širilo, kot se širi današnje in se zaključilo tako, kot se predvideva, da se bo zaključilo sedanje vsemirje. «Ni izključeno«, meni Ryle, da se je to zgodilo že večkrat v preteklosti in da je današnje vsemirje ustvarjeno od ostankov cele vrste prejšnjih vsemirij. Ce nosite krilo vedno z dolgimi bluzami, preko pasu, potem podaljšajte krilo z modrčkom iz svilene podloge. Krilo v pasu ne bo stisnjeno ter vas bo napravilo bolj vitke. Letos tudi niso v modi enobarvna krila, temveč krila iz črtastega, in karirastega blaga. V modi so zelo veliki karo — vzorci, ki pa morajo biti v pastelnih barvah, da ne bi bili preveč kričeči. Tudi črtasta krila so zelo v modi, predvsem za vitka dekleta in ženske. Napačno je namreč mišljenje mnogih, da nav- ,V1 abonma A za d / ter abonma B edst>V stojišča prva lUjjaini* «Francesca da da Zandonaia Dirigent *rd“ pa »V, glavnih vlogah „5 Leyla Gengerle- -»o Renato Cionj1,^ ro, Anselmo - jc Prodaja vstop®* ški blagajni- -y0 TEATRO Nl) Drevi ob 2Kj"ijet5^ "Wstave £° jLgia s L* Cesca Baseg^eliI1d> treh dejanjih J#0ij4> doro» Carla G° Jjjj ' neki" Rezerviranje jjjplP vstopnic pr* s K I 5* Fenice 15.30 ce», technieoKm Debbie Reyn0 ^it Tzcelsior ( se Suarez. svet#, tech-nic deti. NancV j dano mladini- .$ < Filodrammatico cBiH ki Alcatraza«. Redgrave, 8°° gose^f Arcobaleno l6'°b0y S«® ¥ va je vedno 60 Grark j nicolor, c„ sif° Mitchum, J««® g Superclnema J 3 ^ Grattaciclo M0' Alabarda lS^P.^veda*’0 ljubezen#. - f Planinski izlet na Vremščico V nedeljo, na Jožefovo, dne 19. trn. priredi SPDT pomladanski izlet na Vremščico z ljubljanskim avtobusom z avtobusne postaje pri kolodvoru. Zbiranje ob 6,45 zaradi pravočasnega nakupa vozovnic do Senožeč. Potrebne so seveda propustnice. MALI OGLASI URADNIK s perfektnim znanjem nemščine, italijanščine |n slovenščine Išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv. Frančiška 20. POUČUJEM MATEMATIKO, latinščino In slovenščino za nižjo gimnazijo in strokovne šole. Naslov v uprav; Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv. Frančiška 20. OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde, delne pla šče, hlače, srajce, jope ln mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih ce nah. Auiora 16.30 * (yel!^ Cristallo 16:?° fiž Tony CurtiS-^ ^[l^j ’ Fordi M- Garibaldi l6-30«/^. _™' T00 mlad'” lanni, J povtdauo c/J icta' / ne5«l#. n Impero l6-30^^ ^ t Italia 16.00 "^eo«0’ tech nicolor, >101, ^ Robert |v,it'e>lU~ner9t’f Masslmo 16 00 ' - F J kaze,,. Toshiro nH*»rnn lO-*^ wi Moderno Miki 03 t zeu», ry. -d Astra 16.30 ^ Astoria >6°?n0iil Francoise A , -Vittorio venet« f Paul Nevvma'*" mladini. Tiiet"'*, ^ Marconi 16.00 C«'' dama#, J°e* M / Sanders. , Ideale 16.00 ( h lor. gitK, | Savona 16-0° * skem morJu ’ j) Gia Scala- p* Odeon 16.00 J V jega Reicha*' iimiiiiitimiiiiiitiiimiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiitiiiHiiiiiiiiii miiiMi'"....... OD VČERAJ DO D ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. marca 1961 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je II oseb. RODILI SO SE: Manuela Dal-vise, Amtonella Catucci, Loreda-na Pertot, Nicoletta Malvestiti, Laura Dolce, Rossana Sacchetti, Dar.io Semeia, Olara Poso, Paolo Fenort, Alberto Coppola, Umberto Malabotti. nižje ce"c3. UMRLI SO: 78-Ietni Saverio Crozzoli, 47-letna Livia Serazin, 58-letni Enrico Faniglidlo, 84-letna Caterina Bordin por. Bregant, 79-letnl Ni colo Benedetti, 7CMetni Giovanni Delcaro, 70-letnt Tulilo de Leporitvi, 87-letna Marija Kralj vd. Cerkvenic, 65-letina Santina Parovel por. Gra-honia, 73-letna Maria Ra-aher, 80-lettiti Rodolfo Trobi z. Valute | Trst dolar 623,— švicarski frank 144.10 funt šterling 1744.25 francoski frank 127.17 marka 156.65 šiling 23.92 dinar —.70 marengo 4725 — zlato 707,— NA TRGU (V prvem cene višje, v pomaranče limone mandarini jabolka L jabolka I*-hruške 1- • hruške H-pesa . artičoke • • zelje • * cvetača • • ohrovt . • ■ cikorija ■ • čebula . • • koromač it m. % s 53 f! ti razna so- ata prva solata krompir ■ • ' ’ rdeči raflič • j zeleni radie zeleni radiC ^ zelena . - * * špinača u M f M r r 'At. (t A Večina "‘""pj prevlad- nočna iNAMsepttf&m red 20 to~slno a Valmaurz trg 12. io; Vprašanja v občinskem svetil V Bazovico in Cropado bodo 9 kratkem napeljali Ukrepi tržaške občine proti širjenju sli-Uc in parkljevke - Univerzitetne takse tržaške”^1 Qv^™e.d zadnjih sej ^'»»alec NSz !?a Tsveta je ileva v,,-.. , dr- Jože De-bomika Z! . Prisojnega od-ra*širili’ UT*7 k°do končno »irežo tJ. tno telefonsko ?roPado m na Baz°vico in j °*omika pfdnii seP mu J ie JhefJT PP1 od«°voril, °^ast koru rna nadzorna Wsa 0 odobrila sklep t°t>ra iarij ta z dne 3. ok- ‘klei>jena ’„S kate,rira je bila 'tv telefon^“tena raztegni-tnWa ! mreže' SkleP ^esa n milijon lir ob-Vt in 7000mPe,Vka družbi Tel. ; dela v w!.r za Preureie_ uvmeva p n ■ m!li'i°n lir ob- Vt in 700 Orvye,Vka družbi Tel. ,?*ta dela u za Preure;e-f^u' kjer 'Ljazoviškem žup-!«onsko nnix>do namestili te-f°6iii Dotr'Kntraln' Seda3 so “tu teh„ - ^^P oMin- "»•Sc« ■>«* » i,»”™k"r./sovor '* ttdovjjio * za zdravstvo dr. ^Vasio r\ ------ »‘Ot. V J Ul. ^ašanjp a nek<> prejšnje a ?'ede n^! alca Go™ba- ?atidjevke &linavke in ;,r ^delili ' ki s kate-^ifti so , 1 govedo, v naši ?“**, in Motovili 28 žarišč ^ |3 v Bazovicf in3 °PČi' p.2S‘5 ? 17 govea brimeru 'e rio i Navije nu- Madzars>.e in je izdala * “SM ^^ebnV^Te6 toP7e ludl prodajo mie- Krvan!11 kraiini ,.;vana ,‘ttnni j®}ikono’anar?a?na ^S.ga»na v, Zneska š, 2# 60 ^VeL Pirhe g dni ceni. 1 ka akutno bolnih krav. Pogi nili sta dve kravi, 8 so jih nujno zaklali, 11 pa so jih zaklali iz previdnostnih raz.o-gov. Kar se tiče mesa. je odbornik dejal, da ni njegova potrošnja nevarna zdravju. Svetovalec Padovan je opozoril odbornika javnih del na obupno stanje dela ceste med Konkonelom in Bani, kjer je okrog 150 metrov neasfaltira-nih, medtem ko je asfaltirani del cestišča marsikje potreben popravila. Nadalje je zahteval, naj se namestijo v Trebčah še tri javne vodovodne pipe, ker sedanji dve ne zadovoljujeta potreb. Svetovalec Radieh je zahteval posredovanje županstva v sporu med državnim zavodom za socialno zavarovanje in številnimi upokojenci, ki so po upokojitvi delali, oa niso prejeli predpisane brezposelnust-ne podpore. Leta 1957 je bilo namreč treba napravici priziv proti odloku, po katerem so odpravili brezpose'nosim podporo za brezposelne upokojence. Kdo-r je vložil takrat priziv, je dobil kasneje brezpo-selnostno podporo, tistim pa, kii niso vložili priziva, je niso izplačali. Kasneje so proglasili odlok za nezakonitega, pa niso kljub temu dobili prizadeti upokojenci podpore. Zato je treba to diskriminacijo med upokojenci odpraviti. Odbornik Gasparo je dejal, da bo župan interveniral. Svetovalec Muslin se je pritožil, da je poštni urad v Miramarskem drevoredu premajhen ter da trpijo zaradi tega zlasti upokojenci, ko gredo po pokojnino in morajo čakati pred njim ob vsakem vremenu. Zupan mu je odgovoril, da ne gre pri tem za razširitev tega urada, marveč da bi bilo treba odpreti nove poštne urade, ker je sedaj o-koliš za ta urad prevelik. Isti svetovalec je tudi dejal, da se prebivalci 82 zasilnih stanovanj na Kolonkovcu pritožujejo zaradi zanemarjenosti poslopij zlasti pa streh, ki terjajo popravilo. Tudi pločniki so vsi razmajani, mestna čistoča pa ne skr-bj za pometaje ulic. 2upan mu je odgovoril, da hiše ne spadajo pod občino, za čiščenje ulic pa se bodo pozanimali. Zupan je odgovoril tudi na neko prejlšnje vprašanje dr. Pincherla glede zvišanja taks na tržaški univerzi. Pri tem je prebral pismo rektorja univerze, ki pravi, da so takse na večini drugih' italijanskih univerz višje kot v Trstu ter da predstavljajo povprečno desetino vseh stroškov za štu-diranje. V pismu so omenjene tudii nekatere ugodnosti in o-lajšave za študente, štipendije, menza itd. e* V «ARC0BflLEN0» T ERI MOŽ ŠIROKIH PO- GLEDOV Goriško-beneški dnevnik Seja goriškega občinskega sveta Nadaljnje hude obtožbe na račun proste cone Liberalna stranka je objavila imena oseb in ustanov, ki prejemajo prispevke ■ Vezil (KD) zagovarja pravilnost takšne politike, vendar priporoča, da se objavljajo dodeljene vsote ZELO STRPNA ŽENA GOST, KI SE LOVI ZA PUSTOLOVŠČINO PREPOD- JETNA ŽENINA PRIJA- TELJICA Včerajšnja seja goriškega na sejo kadar se mu zljubi in kadar se za argumente zanima, ne da bi bilo dolžno dajati odgovor komurkoli, je svetovalec podal stališče svoje stranke do najrazličnejših vprašanj, ki se pojavljajo v diskusiji o pravilniku proste cone. Nasprotoval je razsodišču, ker ga zakon ne predvideva in se zavzel za nadzorstveni organ, ki bi bil nekak organ druge stopnje. Podprl je zahtevo, naj se semensko olje prodaja na nakaznice ’n naj se izvede nadzorstvo nad ccr-ami. Odločno je zagovarjal pravilnost politike tangentov in blaga proste cone — ker po njegovem mnenju ne bremenijo ekonomskega stanja meščanov, ampak trgovcev — kakor tudi prispevkov, odnosno darov, kot je imenoval ti- danes is, t n>. Tltanus Technicolor film IVI MEC občinskega sveta je potekala pod vplivom vsebine pisma geriške sekcije italijanske liberalne stranke, ki je bilo objavljeno pred nekaj dnevi, v katerem se najprej analiz.-ra cena sladkorja, potem pa še kar naravnost navajajo imena vseh, ki sp prejemali •podpore* odnosno »darove* iz sredstev proste cone. Te esebe, odnosno ustanove, so: monsignor Giusto Soranzo iz Ul. Alviano 1, Rdeči križ, Jezuiti (prispevek nima nobene zveze s 27 milijoni, ki so jih že prejeli na račun tangenta za olje), «Sacro cuore* in ka-pucmarji. Poleg teh imen so tudi številke tekočih računov na goriški hranilnici, kamor je trgovinska zbornica dajala denarna sredstva. Najprej je socialdemokratski svetovalec Zucalli vprašal, kaj je resnice v tem pismu in če župan lahko že sedaj poda izjavo ali pa se pozanima na trgovinski zbornici, da bi o zadevi obvestil občinske svetovalce. Svetovalec KPI dr. Battello je predložil resolucijo, naj se ukinejo vsi prispevki, dokler se ne odobri pravilnik o prosti coni. Odbornik za finance dr. Gal-larotti, ki predstavlja župana v odboru trgovinske zbornice kadar razpravljajo o prosti coni, je dejal, da ne ve nič več kot to, kar je bral v časo- pisih in da bo o tej stvari trgovinska zbornica še danes objavila uradno poročilo. Odv. Pedroni je povzel županove besede, ki jih je izrekel pred dnevi, češ da ni razen na olje in na sladkor nobenih tangent, sedaj pa se kar naenkrat izve, da se plačujejo prispevki ljudem in u-stanovam, o katerih se ni nikoli niti mislilo, kaj šele govorilo. Zahteval je, naj občina uradno zahteva pri trgovinski zbornici seznam vseh tistih, ki prejemajo take podpore. Demokrščanski svetovalec Vezil je najprej ugotovil, da občinstvo ni prihajalo na seje občinskega sveta v takšnem številu ko se je razprav. Ijalo o proračunih, kot prihaja sedaj, ko se razpravlja o prosti coni, odnosno o raznih škandalističnih vesteh, ki se pojavljajo v zvezi z njenim delovanjem. Po tem ne preveč simpatičnem norčevanju iz občinstva ki lahko pride ste vsote denarja, ki jih prejemajo duhovnik Soranzo in drugi, katerih imena navaja PLI. V takšni politiki ne vidi nobene nepravilnosti; nasprotno, ta politika naj bi bila znak krščanske usmiljenosti. Trgovce je pozval, naj še darujejo, vendar pod pogojem, da objavljajo darovane vsote. Po njegovem mnenju je bila pri izvajanju takšne politike storjena napaka v tem, da niso objavljali nakazanih vsot. K besedi se je priglasil tudi svetovalec Crocetti, ki predstavlja občinsko upravo v posvetovalni komisiji proste cone. V takšnem svojstvu je poročal o vseh dogodkih, ki so spremljali štirikratno romanje zakonskega osnutka proste cone pred občinski svet, ne da bi ga ta ustanova doslej odobrila. Sovodenjska in števerjanska občina bosta imeli skupnega tajnika Po smrti sovodenjskega občinskega tajnika, je prevzel tajnik števerjanske občine tudi odgovornost za upravo te občine. Izmenoma uraduje enkrat v tej, enkrat v oni občini. Zaradi majhnih dohodkov naših števerjanskih uprav in velikih izdatkov za plače o-sebja, sta se pričeli števerjanska in sovodenjska občinska uprava pogajati, da bi se združili v konzorcij in uporabljali istega tajnika. Takšna rešitev bi bila zanju ugodna, ker bi se sredstva za plačevanje tajnika precej znižala, upravno poslovanje na županstvu pa ne bi zastajalo. Danes v Gorici praznik Danes je v Gorici praznik mestnih patronov sv. Hilarija in Tacijana. Kot smo že včeraj javili, imajo zato šole v mestu prost dan. Pač pa bo pouk na predmestnih šolah, med katere spadajo tudi naše šole v štandrežu, Podgori, Pevmi in St. Mavru. Tudi u-radi in banke bodo zaradi praznika popoldne zaprti. iiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiimiiiimiiuiiiiiiitiTiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiliii Medtem ko se za zadevo SICA briga državni pravdnik Davčna policija je zapečatila računske knjige družbe SICA Zakaj FIAT še ni odvzela Cacinu in Murattiju koncesije za prodajanje avtomobilov? Kdaj bodo volitve kmečke blagajne Zadeva s preiskavo v družbi SICA, ki ima koncesijo za prodajanje avtomobilov FIAT v goriški pokrajini, je še vedno zavita v tajnost, ker ni bilo izdano uradno poročilo o prijavi Murattija in Ca-cina državni prokuri v. Gorici. Kakor smo izvedeli, proučuje državni pravdnik dr. Ccputti zapisnik o izjavah n-seb, ki so bile pred nekaj tedni zaslišane na kvesturi. Vmes je posegla tudi davčna policija, ki je prejšnji reden zapečatila precej blaga, zlasti takšnega, ki bi lahko nudilo dokaze v računovodskem poslovanju družbe. Kakor se govori, bi FIAT najraje likvidiral družbo SI CA in ji odvzel koncesijo, ker ima precej ponudb resnih konkurentov. Vendar se govori, da tega koraka noče napraviti, da ne bi prišlo do še večjega škandala, ker bi v takšnem primeru družba SI CA zahtevala od dolžnikov izplačilo menic, česar lastniki avtomobilov, kupljenih na <*■ broke, ne bi mogli izvršiti. Kupcem avtomobilov bodo o-mcgcčili redno odplačevanje clolga, šele potem namerava PIAT storiti korake, ki jih ima za potrebne. Najbrž se dosti ne motimč, če trdimo, da Cacin ne bi smel priti več v poštev za koncesionarja FIAT. Ker je Murat-tijeva odgovornost pri nepravilnostih, ki so bile predmet zaslišanj na kvesturi in prijave prokuri, precej manjša, obstaja možnost, da bi mu kril cesijo v Gorici vseeno odvzeli in mu jo dali za kakšno drugo pokrajino. Takšnega mnenja so dobri poznavatelji položaja v SICA in sorodstvenih stikov Murattija, nečaka fašističnega letalskega oficirja Itala Balba, ki so ga zavezniška letala sestrelila med vojno v Afriki. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 iiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiHiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiii Na Goriškem ni bilo novih obolenj za slinavko Danes sestanek pri Rde£i hiši za obnowo obmejnega prometa Meščani v Gorici in okoliški kmetje imajo od zaprte meje občutno škodo ■ Prepoved živinskih sejmov in razstav na Goriškem 'k"® 5Pada mvincibile) AjVECJIh JAPONSKIH FILMOV Naše čitatelje prav gotovo zelo zanima, kako je s slinavko in parkljevko med govejo živino na Goriškem, zlasti na neposrednem obmejnem področju, saj je od zdravstvenega stanja živine odvisna tudi ponovna otvoritev meje in poživitev tistega malega obmejnega prometa, brez katerega je Gorica na pol izumrla ter ima poleg drugega od take zapore tudi veliko gospodarsko škodo. Danes zvečer poteče termin zapore meje, ki so ga postavili pretekli teden in za danes dopoldne je na bloku pri Rdeči hiši predviden ponoven sestanek pokrajinskih živinozdravnikov iz Gorice in Nove Gorice, na katerem bodo razpravljali, ali naj bi z jutrišnjim dnem dovolili obnovo maloobmejnega prometa, ali pa bi morda kazalo odložiti odprtje meje še za nekaj dni. Pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti je ugotovil, da že nekaj tednov ni bilo novih primerov obolenj za sli navko med govejo živino na Goriškem in da je tudi bolna živina že okrevala ali pa je s cepljenjem imunizirana ter ne predstavlja nevarnosti za kakšno okužbo. Večino hlevov, kjer so imeli primere te bolezni, so že odprli in razkužili in slinavka po njegovem mnenju ne predstavlja nobene ovire več za maloobmejni promet, ker je na vsem obmejnem področju praktično že odstranjena in ne predstavlja več nevarnosti tudi za ži vino na jugoslovanski strani. Na jugoslovanski stran pa, kjer slinavke ni bilo in ne bi hoteli, da bi se med tamkajšnjo živino zaneslo o-kuženje z naše strani, so zelo previdni in govori se, da bi ne bili proti zapori meje še za nekaj dni. Vsekakor je vora in upamo, da bodo sprejeli tak sklep, ki bo najbolje odgovarjal dejanskemu stanju in upošteval tudi koristi obmejnega prebivalstva. Za vsak primer pa je pokrajinski živinozdravnik v Gorici odredil, z veljavnostjo od 15. marca, prepoved kakršnih koli živinskih sejmov na področju goriške pokrajine. Prepovedane so tudi razstave goveje živine, prašičev, koz, ovac in perjadi na celotnem področju naše pokrajine. 2upanom posameznih občin je poverjena pažnja, da se ta odlok točno in dosledno izvaja. Kdor pa bi ga prekršil, bo kaznovan po obstoječih predpisih. Pravzaprav takih sejmov in razstav na Goriškem niti nimamo, z izjemo manjših krajevnih sejmov za prašiče v Gorici, Ronkah, Krminu in drugod. Zato velja gornja odredba bolj v smislu, da bi prav sedaj ne prišlo komu na misel, da bi hotel take sejme organizirati. Tako je torej od današnjega sestanka pri Rdeči hiši odvisno, ali bodo danes opolnoči zopet odprli mejo za mali obmejni promet, ki je že tri tedne paraliziran, ali pa bodo zaporo še za kak dan podaljšali. Na vsak način je gori-škemu gospodarstvu povzročila zapora meje, pa čeprav začasna, več škode, kot pa slinavka sama in zato je popolnoma razumljivo veliko pričakovanje sklepov, ki jih bodo sprejeli na današnjem sestanku. V teh šestih letih, odkar je v teku mali obmejni promet, smo se pri nas tako navadili na take vrste ((med- ija. V teh treh tednih je namreč delo močno zaostalo in kot nalašč smo ravno ta čas imeli zelo lepo vreme, ki bi ga lahko temeljito izkoristili za spomladanska dela. Zato si tudi oni želijo, da bi čimprej odpadle vse ovire in bi se zopet lahko nemoteno lotili svojega dela, saj imajo že od dosedanje tritedenske zapore kar občutno škodo. Pojasnilo dr. Bernardisa o skladu «Matilde Covacig» V zvezi z našim člankom od 22. februarja z naslovom • Za nas ni kruha*, v katerem smo povedali svoje mnenje o razpisu štipendije iz sklada »Matilde Covacig*, ki ga upravlja goriška občina, štipendije, ki se dajo dijakom pod sledečimi pogoji: • Izhajati morajo iz družine, v kateri se govori izključno samo italijanski in ki je neo-poiečnih italijanskih čustev*, smo prejeli od goriškega župana dr. Bernardisa pojasnilo, v katerem je rečeno, da je pokojnica v svoji oporoki izrazila voljo v takšni obliki, kot je bila objavljena, in da občinska uprava ne more pri tem storiti nič drugega, kot da jo spoštuje, ker nima pravice do spreminjanja. Jemljemo na znanje pojasnilo, ki nam ga je blagovolil poslati župan dr. Bernardis in ga tudi rade volje objavljamo. Vendar si dovoljuje- Te dni je potekel mandat odborom kmečkih vzajemnih bolniških blagajn v Doberdobu, Gradiški, Turjaku, Tržiču in še v nekaterih drugih občinah, kjer niso sprejeli predloga pokrajinske blagajne, naj bi bile volitve v vse občinske odbore nekaj mesecev pred zapadlostjo mandata, to se pravi v februarju. Precej občinskih blagajn je pristalo na predlog pokrajinske blagajne, zgoraj omenjene pa so sklenile obnoviti odbore šele po zapadlosti mandata. Ker se razpišejo volitve v odbore kmečkih blagajn 40 dni poprej, se odborniki sprašujejo, kdaj nameravajo v Go. rici objaviti dan volitev, da bi se nanje pripravili. Ce bi bil ta dan znan, bi se vršile volitve šele proti koncu aprila, takrat pa bodo imeli kmet. je že polne roke dela. Bolj ko bodo s tem odlašali, bolj bo izvedba volitev težavna za. radi preobremenjenosti kmetovalcev. «» ------ Včeraj okrog 15. ure je 11-letna Silvana De Marchi iz Ločnika, Ul. Brigata Campo-basso 29, tako nerodno padla doma po stopnicah, da si je prizadejala močne poškodbe. Domači so poklicali avto Zelenega križa, ki je deklico od. peljal v bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto. Tam so jd zdravniki ugotovili pretres možganov in tudi zlom desne roke v zapestju. Zato so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju v bolnišnici. Čestokrat meščani kar na cesti ustavijo svojega poštarja in ga vprašajo, če je kaj žanje. Takšno vprašanje je povsem razumljivo, zakaj vsakdo ima v svetu ljudi, od katerih pričakuje pisane besede Razgovor s pismonošo «Dnevno napravim da razdam vso pošto, ki je v torbi» Poštarji po mestni okolici, ki se vozijo s kolesom, prejmejo na dan 33 lir za vozilo, kar ni niti za kavo «Seveda sem utrujen, saj sem danes napravil več kot deset kilometrov. In vedeti morate, da te kilometre napravim vsak dan, bodisi poleti kot pozimi, če je vreme lepo ali če dežuje. In polna torba na ramenih se le počasi prazni. Sicer pa sem v tej službi že celih 20 let in sem se takšni naporni hoji in kolesarjenju že privadil.« Tako nam je na zadano vprašanje odgovoril eden izmed 19 pismonoš, ki dan za dnem oprav, ljajo svojo naporno službo s torbo na ramenih, katera tehta včasih tudi 10 kilogramov. Danes imajo pismonoše nekaj manj dela, ker si je večina meščanov uredila v pritličnih vežah sitavb poštne na. biralnike, tako da jim ni treba hoditi po stopnicah. Nekoč, to vedo povedati starejši pis-monpše, so morali hoditi v prvo, drugo in tudi v tretje nadstropje, da so pismo ali paket izročili naslovniku. Tudi danes se zgodi kak tak primer, a to so le izjeme. Kar se razdeljevanja pošte tiče, je goriška občina razdeljena na tri področja. Prva tri so majhna, obrobna. Poštni uradi v Pevmi, Podgori in Ločniku skrbe za svoj okoliš. Pod goriško glavno pošto pa spada vse mesto in tudi Stan-drež. Razdeljevanje pošte v tem velikem okolišu (pomisliti moramo, da živi tu nekaj manj kot 40.000 ljudi) pa vrši 19 pismonoš. Premalo jih je, da bi uspešno opravili obilico dela, ki jim je naloženo. Pred nekaj leti jih je bilo še manj in le po dolgi borbi je pismonošem uspelo, da so jim dodali še štiri pomočnike. Z novo akcijo bodo verjetno pričeli še letos, kajti nove gradnje tako v središču mesta, kot na periferiji, so povečale število naslovnikov in zaradi tega je treba ustrezno povečati število pismonoš. V današnjem stanju bi bile potrebne še tri ali štiri nove moči, tako nam je dejal naš znanec. Kakšno pa je njihovo delo? Delovna pogodba jih veže dnevno za sedem ur, le ob ponedeljkih dobijo plačano tu. di osmo uro, ker se čez praznik nabere več pošte in so torbe torej težje. Ob 7 zjutraj so pismonoše že na svojem delovnem mestu na glavni pošti, kjer ima vsak svoj predal. Semkaj so drugi poštni uradniki postavili vso pošto, ki je namenjena pismonoši. Do 9. ure si pismonoša uredi «svojo» pošto, tako da jo bo potem razdeljeval brez ovir. Nato se armada pismonoš usuje z dvorišča glavne pošte v Ulici Oberdan na ulico in se, ali peš, ali s kolesom, ali z avtobusom napotijo na svoje zunanje delo. Vedeti moramo, da dobijo tisti, ki morajo vršiti svoje delo s kolesom — to so takšni, ki pošto razdeljujejo v mestni okolici — po 33 lir na dan za povračilo stroškov pri uporabi svojega vozila. «Niti za kavo ni to,» nam je rekel naš prijatelj. Pošto razdeljujejo dvakrat dnevno, zjutraj in popoldne, razen v Štandrežu, kamor jo nosijo samo zjutraj. Pismonoše za predmestja se obložijo, s težkim bremenom, da lahko pravočasno opravijo svoje delo, tisti, ki razdeljujejo pošto v središču, pa se večkrat okrog desete ali enajste ure vrnejo na pošto, da odnesejo še tisto, kar niso mogli zjutraj odnesti. Dolžina poti ni seveda za vse enaka. Nekdo napravi n. pr. dnevno več kot deset kilometrov, drugi pa jih napravi sami tri ali štiri. Ima pa več ((klientov«, ker razdeljuje pošto v mestnem središču, kjer so stanovanja, trgovine in ura. di zelo pogosti. Naš poštar nam je znal tudi povedati, da se je v zadnjem času, v primerjavi s prejšnjimi leti, zelo povečalo število reklamnih pošiljk, ki jih razpošiljajo tovarne vseh mogočih strok; povečalo pa se je tudi število naročnikov na raz. ne časopise in revije. Vse to seveda obtežuje torbe pismonoš, a to jih ne skrbi, kajti skoro vedno so ljudje nasmejanega obraza, ko se na njihovih vratih prikaže mož v črni uniformi in s poštnimi rogovi na čepici. iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiMiiiiiMiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vprašanja tekstilnih delavcev Ravnateljstvo se bo pogajalo predstavniki notranje komisije s S tern se zapleta razprava o zahtevah sindikalnih organizacij Zaradi številnih zahtev, ki | Razstava spada v okvir pri-so jih tri sindikalne stroke l zadevanj, da bi se med obema narodno« življenje, da si Go- mo pripomniti, da ima oporo- rice brez njega kar ne moremo več predstavljati. Pa tudi dvolastniki na obeh straneh so že zaskrbljeni za- to predmet današnjega razgo-1 radi obdelovanja svojega po- ka tudi v sedanjih razmerah velik pomen, ker kaže, kako mečno so že takrat bili prežeti s šovinizmom nekateri goriški meščani. iniiiitiiiiiiiimmiiiMiiimiiiMiiiiiiiiiHitifiiiitiimiiiiiiitiiiiiiiimHitiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiimiiim S seje pokrajinskega odbora Prispevek poli raj i ne za šolski patronat 600.000 lir deželnemu zavodu za. diagnozo kužnih bolezni V torek popoldne je imel j odobrili izplačilo 1.335.500 lir pokrajinski odbor svojo obi-' pokrajinskemu konzorciju šol- čajno tedensko sejo pod pred sedstvom dr. Polesija. Ta je najprej poročal o načrtu za cesto Trst-Benetke. Odborniki so nato razpravljali o spremembah v staležu pokrajinskih uslužbencev in priporočali pospešitev postopka pri raznih natečajih, ki so bili v zadnjem času razpisani. Na podlagi pred časom podpisane pogodbe z deželnim zavodom za diagnozo kužnih bolezni, ki so ga pred kratkim ustanovili pri univerzi v Padovi, je odbor odobril prispevek v višini 600.000 lir, da bi omogočili poslovanje tega zavoda, ki je že pokazal veliko korist ob priliki številnih epidemičnih pojavov. Odbornik dr. Marin je nato poročal o izidu natečaja pri univerzi v Padovi za imenovanje asistenta v kemičnem oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profila-kso. Na seji so sprejeli tudi več sklepov glede umobolnic in nezakonskih otrok ter odobrili tudi 300.000 lir za nakup kovinskega pohištva za centralni pokrajinski arhiv. Prav tako so na tej seji skih patronatov v Gorici, kot prispevek pokrajine za leto 1959-60. Na seji so govorili tudi o pripravah ,za udeležbo na razstavi ob stoletnici italijanskega zedinjenja; o teh pripravah so razpravljali na posebnem sestanku v Trstu dne 8. t. m.. S tem v zvezi so proučili tudi stanje del pri ureditvi posebnega paviljona naše dežele na tej razstavi in objavo posebne številke revije «Julia Gens«. « »------ Švicarski konzul na trgovinski zbornici Švicarski konzul Guillamre Burny je včeraj obiskal v družbi goriškega industrijca inž. Brunschweinerja goriško trgovinsko zbornico, kjer ga je sprejel preds. Bigot skupno s predsednikom in ravnateljem Zveze industrijcev in trgovcev. Proučili so dosedanje trgovinske odločbe med goriško pokrajino in Švico ter možnost investicij švicarskega kapitala v nove industrijske obrate v našem mestu. tekstilnih delavcev v Gorici predložile ravnateljstvu podgorske tekstilne tovarne, je zveza industrijcev sporočila, da se bodo sindikalni predstavniki in predstavniki ravnateljstva sestali v ponedeljek, da bi proučili sporna vprašanja. Do sestanka pa sploh ni prišlo, ker so predstavniki ravnateljstva sporočili, da se ne bodo pogajali s sindikati, ampak s predstavniki notranje komisije. Rešitev spora se na takšen način samo zapleta, ker notranja komisija, v primeru da ne bo pristala na delodajalčeve predloge, ne more p:o-g1 asiti stavke, ker takšne ora-vice nima, ampak bo lahko stvar spet izročila v roke sindikatom. Predvidevajo, da bo imela FIOT v najkrajšem času kakšen sestanek pred tovarno, da bo pojasnila svoje stališče. Razstava risb v pasaži Včeraj ob IS. uri je bila v razstavni dvorani v goriški pasaži otvoritev razstave risb najbolj znanih italijanskih slikarjev. Organizirala jo je A PAI skupaj s pokrajinsko u-stanovo za turizem. Razstavljeno gradivo je poslala neka umetnostna galerija iz Milana in je vzbudilo precejšnje zanimanje po raznih drugih mestih, kjer so ga razstavljali. 26 likovnih umetnikov bo razstavljalo v Novi Gorici Kakor smo že poročali v na_ šem listu, se goriški likovni umetniki, včlanjeni v organizacijo APAI, pripravljajo na razstavo v palači okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici. Razstavljalo bo 24 slikarjev in dva kiparja. Komisija je te dni pregledala njihova dela in sklenila, da jih bo razstavila 57. Pozneje jih bodo prenesli še v Koper in Ljubljano. Predvidevajo, da bo uradna otvoritev razstave proti koncu meseca marca državama okrepila izmenjava kulturnih dobrin in da bi se na takšen način pripomoglp k medsebojnemu spoznavanju. V PROSVETNI DVORANI V GORICI Korzo Verdi št. 13 v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri Proslava praznika žena Po govoru o pomenu tega mednarodnega praznika naprednih žena za našo narodno manjšino v Italiji, predvsem pa za naše žene in matere, bo sledil kulturni program, pri katerem sodelujejo: 1. Tamburaši s Proseka-Kontovela 2. Folklorna skupina z Opčin 3. vmes deklamacije in recitacije Napredne goriške žene vabijo tudi može in fante k čim večji udeležbi. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OD mDAJ DO DANES N O Čitajte in Urite PRIMORSKI DNEVNIK r GORICI CORSO. 17.00: «Pekel v vsemir-ju«, M. Tegada in K. Zenda. Znanstveno - fantastičen japonski film. Cinemascope v barvah. VERDI. 16.30: «Toda ni zame«, C. Gable in L. Palmer. Ameriški film. V1TTORIA. 17.00: ((Vampirji spola«, M. Noel in R. Hos-sein. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Sto strelov iz samokresa«, Don Me-govvan in J. Davis. Film we-stern. MODERNO. 17.00: ((Maščevanje dr. K«, V. Priče in B. Hal-sey. K»------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je cdprta lekarna Urbani-Albane-st, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20 stopinj nad ničlo ob 15.40 in naj-nižjo 3 stopinje nad ničlo ob 6. uri. Vlage je bjlp 62 odstotkov, Danes zvečer začetek notranjega prvenstva ŠZ Bor v odbojki Tudi v Milanu in Rimu osmini finala za italijanski pokal V Beogradu od 29. aprila do 9. maja Danes se b0 v dvorani sta diona «Prvi maj* začelo notranje prvenstvo «Bora» v odbojki. Turnir se bo nato nadaljeval in zaključil s finalnimi tekmami v soboto zvečer, Ker je le čas za prijavo, objavljamo v vednost društvom, ki se nameravajo udeležiti turnirja, pravilnik, ki ga je sestavilo vodstvo tekmovanja. Srečanja ženskih ekip bodo v soboto zvečer. PR A VILNIK 1. Prvenstvo prireja Športno zoruzenje Bor na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7, v dneh 16. in 18. marca z začetkom ob 20. uri 30 minut. . 2. Turnirja se lahko udeleže vsa društva s Tržaškega in Goriškega z ženskimi in moškimi moštvi. Prijave bo sprejemal prireditveni odbor danes eno uro pred začetkom turnirja. Prijavnina 500 lir za moštvo. 3. V primeru niakega števila prijavljenih moštev igra vsaka ekipa proti vsaki. Ce bo prijavljencev precej, pa po izločilnem sistemu. Zmaga moštvo, ki prvo o-svoji dva seta. 4. V primeru da se prijav ljeno moštvo 15 minut po določenem času ne javi v popolni postavi na igrišču, izgubi srečanje z 2 : 0. 5. Vsi udeleženai so se dolžni športno obnašati med turnirjem, v nasprotnem primeru si prireditelj pridržuje pravico, da nediscipliniranega igralca po predhodnem opominu izključi. 6. Pismene pritožbe sprejema prireditelj 30 minut po zaključku srečanja s kavcijo 500 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. 7. V primeru nujnosti lahko prireditelj zgornja določila po svoji preudarnosti spremeni. ŠZ BOR Brez posebnih naporov zmagi Interja in Lazia Prvi so premagali Brescio s 7:1, drugi pa Como s 4:0 MILAN, 15. — Interju se v izločilni tekmi III. kola za italijanski nogometni pokal ni bilo treba dosti truditi, da je spravil na koleno šibko moštvo B-lige Brescie. Milančani so si že v prvem delu igre zagotovili zmago s 4:1, v drugem polčasu pa so razliko še povečali na 7 golov, medtem ko se gostom ni več posrečilo presenetiti Buffona. Že v 4’ igre so gostje nepri- čakovano prišli v vodstvo po hietrem protinapadu, med katerim je komaj 18-letni Bafti ušel Gattiju in se znašel sam pred vratarjem Interja. Njegov strel pa se je odbil od Buffona, toda Baffi je bil hiter in je žogo poslal tik pod prečko v mrežo. V 16’ je Picchi izenačil in po četrturnem igranju je Corso povedel svoje barve v vodstvo. Šest minut kasneje je Masiero predložil Morbellu izredno žogo, katero je milansko krilo brez oklevanja poslal neubranljivo v gol. Nekaj minut pred počitkom je Morbello še enkrat presenetil vratarja iz Brescie in dosegel četrti gol za Inter. Morbellov podpis nosi tudi peti gol za Milančane, ki je padel v 3’ drugega polčasa. Kljub zadostni razliki so Milančan; vztrajali v napadu in to kljub negotovosti krilske vrste, ki je igrala brez titularcev Bolchija in Ballerija. V 24’ je Bicicli na vrsti, da poveča rezultat na 6:1 in isti igralec je tri minute pred končnim žvižgom še en- ■MiHiiiiiiiimiiHiiiimiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiuMnuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimmiuiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiMiiilHiiin Srečanje v okviru turnirja za italijanski nogometni pokal Po poraza v Padovi Triestina izločena Edini gol so Padovanci dosegli z Roso v prvem polčasu PADOVA, 15. — Triestina je bila izločena iz nadaljnjega tekmovanja za italijanski nogometni pokal. V Padovi, kjer je igrala v okviru III. izločilnega kola, je morala prepustiti zmago, pa čeprav za razliko enega gola domačinom, ki so si jo tudi zaslužili. Domačini so šli takoj v napad in so ves čas tekme prevladovali. Kljub temu pa niso nikoli resno spravili v zagato tržaškega vratarja. Šele v 38’ prvega polčasa so z Roso presenetili De Mina in ta dosežek je bil dovolj za u-spešen zaključek srečanja. Do gola je prišlo zaradi roke Cossarja ob robu kazenskega prostora. Sodnik je prisodil prosti strel, katerega so poverili Rosi. Z močnim strelom je padovanski napadalec poslal žogo v gornji kot vrat in pretresel mrežo Tržačanov. Tudi v drugem polčasu je P, riova prevladovala in to brez posebnih težav. Domačini, katere čaka v nedeljo srečanje z Interjem, niso hoteli potrositi vseh sil in so se zadovoljili z nadzorovanjem tržaških napadalcev. To je bilo še lažje po 16’ drugega polčasa, ko so Tržačani ostali zarodi izključitve Bizaia iz igre z desetimi igralci. Kotov je bilo 5:2 v korist domačinov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: PADOVA: Pin; Blason, Sca-gnellato; Secco, Azzini, Radiče; Tortul, Barbolini, Rosa, Ctlio, Crippa. TRIESTINA: De Min; Bernard, Degrassi; Sadar, Frige-ri, Bizai; Mantovani, Cossar, Dcmenia, Rocco, Fortunato. Sodnik: Ferrari iz Milana. Za pokal evropskih prvakov Spartak-Barcelona 1:1 Hamburg-Burnley 4:1 PRAGA, 15. — Povratna tekma četrtfinala za pokal evropskih prvakov med domačim Spartakom in gostujočo Barcelono se je končala neodločeno 1:1 (1:1). Gola sta dosegla Sua-rez za Špance v 24’ in Zikan za Cehe v 33”. Ker je Barcelona zmagala v prvi tekmi s 4:0,1 se je uvrstila v polfinale tega turnirja. * * « HAMBURG, 15. — Z zmago s 4:1 nad angleškim moštvom Burnley, se je hamburška enaj-storica plasirala v polfinale turnirja za pokal evropskih pr. vakov. Prva tekma se je zaključila z zmago Angležev s 3:1. Prvi polčas današnje tekme se je končal z 2:0. Hamburg bo v polfinalu nastopil protj današnjemu zmagovalcu Spartaka Barceloni. * » * LUCCA, 15. — Švedska nogometna reprezentanca, ki je prišla v Italijo na trening, je danes odigrala prijateljsko tekmo z Lucchese. Srečanje se je končalo neodločeno 2:2. Vse gole so dosegli v prvem polčasu in sicer Serra in Arrigoni za domačine in Johansson za goste. Obe enajstorici sta pokazali v prvem polčasu odlično igro. Posebno Švedi so navdušili s praktično prizemno igro, s katero so dosegli odobravanje prisotnih gledalcev in tudi trenerjev in voditeljev številnih italijanskih klubov, ki so prihiteli na tekmo. Domačini, ki so trenutno v vodstvu lestvice njihove skupine prvenstva C-lige, so se izkazali z borbenostjo. s katero so nudili gostom precejšen odpor. V drugem polčasu so domačini vnesli v moštvo mlade igralce, medtem ko Švedi niso hoteli pretiravati in so precej popustili. * # # LONIDON, 15. — Angleška reprezentanca «Under 23» je nocoj premagala mladinsko moštvo Zahodne Nemčije 4:1 (1:1). + * * MADRIID, 15. — Prijateljska nogometna tekma med doma- čim Real Madridom in švedsko enajstorico Degerfords se je končala z zmago prvih z 8:2 (3:0). * * * PARIZ, 15. — Mednarodna nogometna tekma med Francijo in Belgijo se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Gola sta dosegla Piantoni za Francijo v 3’ prvega polčasa in Pae-schen za Belgijo v 14’ drugega dela igre. krat zadel v cilj. Kotov je bilo 5:2 v korist Interja. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: INTER: Buffon; Fongaro, Gatti; Masiero, Guarnieri, Picchi; Bicicli, Lindskog, Firmani, Corso, Morbello. BRESCIA: Moschioni; Di Bari, Ratti; Pradini, Ferrazzi, Bo-nometti; Baffi, Rizzolini, Mila-nesi, Magri, Vigni. Sodnik: D’Agostini iz Rima. RIM, 15. — Na stadionu Fla-minio sta se spoprijela v osmini finala turnirja za italijanski nogometni pokal domače moštvo Lazio in gostje iz Coma. Obe enajstorici sta nastopili s pomlajenim moštvom. Domačini v prvem polčasu sploh niso mogli do živega gostom, katere pa so v drugem delu igre spravili brez usmiljenja na kolena s 4:0. Začetek igre je bil v prid Lazia, ki je vztrajal v napadu. Njegovi napadalci pa so 'e preveč stiskali okoli sredine igrišča, s čimer so praktično onemogočali hitre zamenjave mest.. Priložnosti pa ni manjkalo in posebno Rozzoni je bil nevaren, pa čeprav so bili njegovi streli netočni. V 25’ je i-gralec argentinskega porekla Morrone dosegel za Lazio gol, toda sodnik ga ni priznal, ker je trenutek prej prekinil tez-mo zaradi off-sidea. Tik pred koncem so imeli gostje priložnost, da preidejo v vodstvo, a Teneggi je za las zgrešil cilj. Prvi polčas se je zaključil z Laziom v napadu. Do gola pa ni prišlo, ker je v rimskih vrstah vladal precejšen nered. V drugem polčasu pa je bila slika popolnoma drugačna. Domačini so že v 2’ prišli do dosežka z Rozzonijem. Ta gol je vzpodbudi; in dve minuti kasneje je Morrone povečal rezultat na 2:0. Po dveh minutah zopet uspešen zaključek akcije Lažia: Morrone je predložil žogo Pozzanu, ki je trenutek počakal in ko je spoznal, da je priložnost pri roki, je poslal usnje visoko proti Carradoriju. Ta se je dvignil in je žogo z glavo poslal neubranljivo v mrežo Coma. V 27’ je Rozzoni, verjetno iz položaja off-sidea, * zaključil vrsto golov domačinov. Morrone je bil brez dvoma najboljši igralec Lazia in je ne samo poživel napad, temveč je bil tudi režiser najbolj dognanih napadov. Como je bil prešibek, da bi se uprl Laziu, pa čeprav Rimljani niso bili nepremagljivi. Imeli pa so to lastnost, da so bili bolj sproščeni in živahni kot po navadi. Brez dvoma je pomladitev moštva precej koristila Rimljanom in ni izključeno, da se bo trener poslužil za nedeljski derby istih igralcev. Moštvi sta nastopili kakor sledi: LAZIO: Pezzullo; Paggi, Del Gratta; Carradori, Napoleoni, Carosi; Bui, Pozzan, Rozzoni, Marrone, Prini. COMO: Geotti; Valpreda, Corsini; Letari, Moretti, Boria-ni; Stefanini II., Governato, Teneggi, Muccineli, Meroni. Sodnik: Marchese iz Neaplja. KOŠARKA BEOGRAD, 15. — Organizacijski dobor za proslavo stote obletnice združenja Italije je povabil jugoslovanskega državnega prvaka v košarki O KK Beograd, da sodeluje na mednarodnem košarkarskem turnirju, ki bo v Turinu. Ker bo turnir 31. maja, 1., 2., 3. in 4. junija to je v času ko so v Jugoslaviji na sporedu Kar 24 držav prijavljenih za evropsko prvenstvo v košarki Verjetno bodo udeležence razdelili v pet skupin - Prvenstvo bo v veliki dvorani beograjskega razstavišča BEOGRAD, 15. — Čeprav se bo XII. evropsko košarkarsko prvenstvo začelo šele konec aprila, so priprave zanj že V zaključni faai. Danes poteče rok, ko organizacijski odbor prvenstva ne bo več sprejemal prijav. Do sedaj se je za to srečanje košarkarjev na evropski ravni prijavilo rekordno število — 24. Spisek prijavljenih je naslednji: Anglija, Belgija, Bolgarija, CSSR, Finska, Francija, Grčija, Italija, Izrael, Jugoslavija, Luksemburg, Maroko. Madžarska, Nizozemska, Nemška demokratična republika. Nemška 1'ederalna republika. Poljska, Romunija, Sovjetska zveza, Škotska, Španija, Švedska, Švica in Turčija. Toliko udeležencev na beograjskem šampionatu niso pričakovali tudi največji optimisti, saj je bila doslej najmočnejša u-deležba v Budimpešti pred šestimi leti — 18 prijavljencev. Ker je bilo sprva pričakovati, da bo nastopilo samo 20 reprezentanc, so sedaj organizatorji Zašli v težave, kako izpeljati« predtekmovanja. Zato je slišati, da je organizacijski odbor predložil tajništvu FIBA, naj bi bili vsi udeleženci razdeljeni v pet skupin s po štiri ali pet ekipami. Tako toi za nosilce skupin določili najboljših pet reprezentanc s carigrajskega prvenstva Sovjetsko zvezo, CSSR, Francijo, Madžarsko in Bolgarijo, naslednjih pet, in sicer Poljsko, Belgijo, Romunijo, Jugoslavijo in Italijo pa naj bi z žrebom tekme za državno prvenstvo, bo končni odlok o odzivu določili v posamezne skupine, sprejela košarkarska zveza Ju- Na podoben način bi izžrebali gcslavije. |mesta tudi za preostale pri- Kolesarska dirka Pariz - Nica V poletapi no kronometer Anquetil prepričljivo prvi V drugi poletapi zmaga Van Looya - Anquetil prevzel vodstvo v splošni lestvici MANOSQUE, 15. — Morda nobena prognoza se ni tako točno uresničila kot današnja, ker skoraj ni bilo človeka, ki ne bi predvidel zmago Francoza Anquetila v prvi poletapi dirke Pariz—Nica. Danes je bila na sporedu kratka etapa na kronometer in to je Anquetil prevozil v takem času, da je prišel na prvo mesto splošne lestvice. V drugem delu Francoz ni Triestino, ki je včeraj izgubila v tekmi za italijanski nogometni pokal v Padovi, čaka v nedeljo trda borba na igrišču Alessandrie. Igralci prvega moštva se iz Padove ne bodo vrnili domov, pač pa so odpotovali v Salici Terme, kjer bodo preživeli dni pred srečanjem. Kaj čaka Triestino v nedeljo si lahko predstavimo. Ce v nedeljo ni mogla doseči nič pozitivnega (na sliki je prizor iz tekme z beneškim moštvom), verjetno seji tudft v prihodnjem kolu ne bo posrečilo rešiti kože imel dosti skrbi za ohranitev vodstva, pa čeprav je moral prepustiti nekaj sekund Belgijcu Van Looyu. Kljub nasprotnemu vetru je Anquetil prevozil progo s hitrostjo 42,762 km na uro ter je pustil za seboj odličnega Geldermansa za skoraj dve minuti, medtem ko je Van Looy zaostal za 2’39”. V drugi poletapi je bilo precej poskusov napada na vodečega Anquetila, toda vsi so se končali brez posebne škode za Francoza. V tem delu se je posebno izkazal Van Looy, ki je prvi privozi) na cilj. Njegov najnevarnejši nasprotnik je bii Nemec Altig, ki se je prvič udeležil tako utrudljiVe etapne dirke kot je Pariz—Nica. Danes se bo dirka končala v Nici in če ne bo kakega resnega napada na vodečega, katerega lahko sproži le drugo-plasirani Groussard, bo ostala majica najboljšega Anquetilu, ki bo s svoje strani storil vse, da si jo ohrani. Vrstni red obeh poletap je naslednji: NA KRONOMETER: 1. ANQUETIL 1.00’20” (povprečna hitrost 42,762 km) 2. Geldermans (Hol.) 1.01’32” 3. Planckaert (Belg.) 1.02’08” 4. Lefebre (Fr.) 1.02T3” 5. Stablinsky (Fr.) 1.02’50” 6. Van Looy (Belg.) 1.02’52” 7. Simpson (VB) 1.02’54” 8. GroussaTd (Fr.) 1.03’05” 9. Le Menn (Fr.) 1.03T6” 10. Vanderbergen (B.) 1.03*18” 11. Graf (Sv.) 1.03’35” 12. Forestier (Fr.) 1.03’45” 13. Rudi Altig (Nem.) 1.03’55” 14. L. Bobet (Fr.) 1.04’02” itd. Druga poletapa VERGEZE- MANOSQUE (160 km): 1. VAN LOOY (Belg.) 3.53’09” 2. Altig (Nem.) 3.53T5” 3. Ciamp; (It.) 3.53T8” 4. Desmet (Belg.) 3.53’20”, 5. Simpson (VB) 3.53’22”, 6. De Haan (Hol.) 3.53’30”, 7. Mor- tiers (Belg.), 8. Sorgeloos (Belgija), 9. Alomar (Sp.), 10. Be-nedetti (It.), 11. Ruby, 12, Ip-politi (It.), 13. Le Menn, 14. Groussard, 15. Van Est (Hol.), 16. Tonucci (It.), 17. Anquet’l, 18. Valdois, 19. Geldemans (Hol.) itd. ŠAH ZAGREB, 15. — Rezultati partij današnjega kola prvenstva Jugoslavije so naslednji; Stupica-Cuderman 1:0, Minič-Suvaijič 1:0, Matulovič-Udov-čič prekinjeno. Stanje po prekinjanih partijah: dr. Trifunovič 12.5 točke, Puc 11.5, Udovčič U (1), Matulovič 10.5 (1). Danes so v predzadnjem kolu končali 6 partij; od teh je še pet nerešenih, ena pa se je končala z zmago Matulovi-ča nad Stupico. Remi sta končala Djantar-Cirič, Minič-Ka-raklajič, Cuderman-Trifuno-vič, Sofrevski-Suvaljič in Kr-stev-Marovič. V ostalih partijah je položaj še nejasen. Puc igra danes v predzadnjem kolu kot črni z Damjanovičem javljene ekipe. Zadnjo besedo pri tem bo imel prav gotovo generalni sekretar FIBA Wi-liam Jones, vendar je pričakovati, da bo potrdil predlog prireditelja, ki bi bil za domačo vrsto zelo ugoden. Ce bo FIBA sprejela ta predlog prireditelja, bodo po zaključenih izločilnih tekmovanjih po 2 najboljši ekipi iz vsake skupine razvrstili v dve polfinalni skupini s po petimi reprezentancami. Ta moštva is e bodo potem pomerila med seboj za mesta v svoji skupini in naposled še odigrala tekme z enakoplasi-ranimi ekipami iz druge skupine za končni vrstni red. Podobno bi tekmovala tudi slabše uvrščena moštva. Mednarodna košarkarska zveza je za beograjsko evropsko prvenstvo že določila svoje sodnike. V imenu FIBA bodo «delili pravico» v dvorani beograjskega sejma v dneh od 29. aprila do 10. maja Italijan Susi, Madžar Kasai, Turek Uj- gue, Francoz Lpvis in domačin Stefanovič. Razen te peto-rice se bodo v tej vlogi pojavili tudi zastopniki posameznih držav udeleženk in nekateri domači sodnik. Rekordno število prijavljeu-cev kaže, da je igra med koši na stari celini v zadnjih letih izredno napredovala. Od prvega prvenstva Evrope, ki je bilo pred 26 leti v Ženevi, pa do danes je košarka postala last številnih mladih ljudi, o-svojila pa je tudi občinstvo. V sejemski dvorani; v Beogradu bo prostora za približno 10.000 gledalcev, tistim pa, ki ne bodo dobili vstopnic za to prireditev, bosta posredovala najbolj zanimive dvoboje tudi jugoslovanska televizija :n radio. ODBOJKA BEOGRAD, 15. — Jugoslovanski državni prvak v odbojki ((Jugoslavija« odpotuje jutri v Antwerpen, kjer se bo srečal z belgijskim prvakom v osmini finala turnirja za pokal evropskih prvakov. Povratni dvoboj bo 1. aprila v Beogradu. ZA POKAL ISTRA*** Poraz vseh Borovih P S tekmovanjem snoči končal drugi ,ejj za pokal Istranov. K predvidevati, so vS1 -v m ri -izpadli že v medtem ko sta »a M Košuta izgubila z2 ji# nosti enega celo lahko ker bi njun nastop Ta del turnirja.se nesel Boru nekaj ^ ____________________- ,.se giiiii$ čii z zmago dvoji« melli, kateri sledijo s ramo- Ragusin, con 1 dlllO ■ _ « Runco-Martinolli i.ta:,. sl«i* - —sn)in Rezultati včerajsi so naslednji: _ jled^S Conti-Moretti - zio 2:0 (21:16, 21:13) Bruni-Comelli tToffl® 2:0 (21:15, 21:16). . p# Floramo- Ragusm - , j|I Comellj 1:2 (14:21, 21; ^ Martinolli - Runco. 21’ im!* Grbec 2:0 (21:18, Floramo - RaSu«ln«i’-lJ) Patrizio 2:0 (21:1°* \iafw m Floramo-Ragusin -TT JlJj: Runco 2:1 (21:17, Conti-Moretti ^ j7j8) Flor* gusin 2:0 (21:14, SMUČANJ^ ZERMATT, 15. alt' ningom za nedelJ^j,:. je olimpijska P gj#] smuku Nemka rodno padla. , mnenja, da si je mila nogo DISCIPLINSKjji rois «| MILJAN, ID. — razsodišče nogome ,0 F med drugimi M stino s 30.000 J1 tine 1*J Od igralcev Trie«, jftj pomnilo in kaznov«‘° ^ lirami globe Fogar]«- ko je Sadarja za eno nedeljo diskvaP Zelo važno V NEDELJO 12. MARCA 1961 JE BILA ODPRTA ZA JAVNOST NAJLEPŠA IN NAJBOLJ pOpOt^ V VSEJ ITALIJI RAZSTAVLJENI SO NAJBOLJŠI VZORCI PROIZVODNJE ZERI AL - DOMAČE - INOZEMSKE VSTOP JE PROST IN SE OBISKOVALEC LAHKO PO SVOJI KRETA, OGLEDUJE IN SODI. VOlJ1 VAZNO: . f JI OSREDOTOČENJE PROIZVODNJE IN PRODAJE OMOGOČA, KO PRODAJAMO PO NAJ NIŽJIH CENAH V DEŽELI. A* OBIŠČITE Našli boste prekrasen kompleks.. Neverjetno izbiro. 5.000 kvadratnih metrov razstave. 1 kilometer poti. 4 dvigala in zagotovljen parkirni do !«• V tednu otvoritve od TjciC t. m. je razstava odprt« čih urah: j 12- ^ med tednom: od 8.30 do I 1 4 <1(1 * in od 14. do ob nedeljah in 'prazniki!1-,, od' 9.30 do I3’ / 33-1 prostor. Filobusi: in od 16. 11 - 18 - 19 - 20 - 21. Nato bo razstava ostala običajnih urah. Ul ZEBlAl> Ulica Settefontane 62 EDGAR ALLAN POE V ČRNA MAČKA r Tako sem torej nadaljeval s svojimi nežnostmi in ko sem odhajal, mi je žival sledila sama od sebe, kar 'mi je bilo seveda zelo prav. Od časa do časa sem se sklonil in jo pogladil. V hiši pri nas se je počutila takoj domače in postala kmalu ljubljenček moje žene. V meni pa se je kmalu zbudil tudi proti tej živali odpor. Čeprav sem spočetka pričakoval nasprotno, mi je bilo očitno nagnjenje mačke do mene zoprno in me je jezilo, ne da bi si bil popolnoma na jasnem, zakaj. Počasi se je ta nevolja spremenila v jezo in sovraštvo. Izogibal sem se mačke, kajti sram in spomin na moje nekdanje grozodejstvo sta me zadrževala pred vsakim dejanjem. Dolgi tedni so prešli, ne da bi mačko udaril ali kakor koli z njo slabo ravnal, vendar nisem mogel preprečiti, da se mi ne bi mačka kmalu studila ter da ne bi bežal iz njene bližine kot pred kugo. Nedvomno je krepilo moje sovraštvo tudi to, da sem naslednjega dne ugotovil, da tudi temu mačku, enako kot Plutu, manjka eno oko. Ta okoliščina je mačko moji ženi že bolj pri-ljubila, kajti ona je posedovala, kot sem že dejal, izredno mnogo dobrotljivosti, ki je bila nekoč tudi moja dobra lastnost in vir najlepših radosti. Kolikor hujši je bil moj odpor do mačke, toliko več ljubezni je kazala ona zame. Sledila mi je s takšno doslednostjo, da si to težko predstavljamo. Brž ko sem sedel, je zlezla pod moj stol ali mi skočila na kolena in me obsipala z osovraženimi nežnostmi. Ce sem vstal, da bi odšel, se mi je zapletla med noge in me skoro prevrnila ali pa se me oprijela z ostrimi krempeljčki in mi splezala na prsi. V takih trenutkih me je imelo, da bi jo z udarcem pesti pobil. Priznati moram, da me pred tem zločinom ni toliko obvaroval spomin na prejšnjega kot pravzaprav strah pred to živaljo. Nisem se bal za telesno u-godje. Celo v tej zločinski celici se sramujem priznati, da sta se strah in groza, ki mi ju je žival zadajala, še stopnjevala z najbolj nesmiselnim strašilom, kar si ga lahkp predstavljamo. Moja žena me je večkrat opozarjala na liso iz belih dlak na mačkovih prsih, ki je predstavljala edino razliko med njo in umorjenim Plutom. Kot se spominjam, je bila ta lisa zelo velika, njene oblike pa precej nejasne. Zdaj pa so se počasi v skoro neopaznih spremembah pojavljali tam ostrejši obrisi. katerih pravo obliko je moj razum dolgo časa odklanjal kot domišljijo. Groza me je imenovati to s pravim imenom, kajti predvsem je bil ta obris kriv, da sem se živali tako bal in jo sovražil in da bi se je gotovo rešil, če bi se le upal, Ta obris je namreč kazal obliko grozljivega in strašnega predmeta: vešal! Oh, žalost- no in grozno orodje strahu in zločina, boja in smrti! Bilo mi je tako grozno pr; duši kot le kakšnemu človeku na svetu. Zaradi takšne nerazumne živali, kakršne sem že eno uničil, bi naj bil sam sedaj uničen, jaz, možak, ustvarjen po božji podobi — oh, kakšna muka! Ne podnevi ne ponoči nisem imel več miru. Cez dan me je mačka zasledovala na vsakem koraku, ponoči pa sem se vsak hip prebujal iz divjih sanj, pri čemer mi je žgala v obraz vroča sapa živali in mi je na prsih ležala kot utelešena mora neizrecna teža. Pod pritiskom takih muk je umrl poslednji ostanek dobrega v meni. Poznal sem samo še zle misli, najbolj črne in najhujše vrste. Moje doslej nejevoljno razpoloženje se je stopnjevalo do sovraštva proti vsem ljudem in stvarem. Moji pogosti nebrzdani izbruhi jeze, katerim sem se sedaj slepo prepuščal, so bili uperjeni največkrat proti moji tiho trpeči ženi. Nekega dne me je spremljala k nekim domačim o-pravkom v kleti starega poslopja, kjer smo morali zdaj po požaru stanovati. Mačka je tekla po strmih stopnicah tik pred mojimi nogami, da sem skoro padel preko nje z glavo navzdol. To me je razbesnilo. Prijel sem sekiro, pozabil v besu otroški strah, ki me je doslej zadrževal, in sem že bil tako daljč, da bi jo udaril do smrti, če bi mi vtem moja žena ne zadržala roke. To vmešavanje me je prignalo do skrajnosti. Iztrgal jem se ji in udaril s sekiro po njeni glavi. Brez glasu je padla in bila takoj mrtva. Po tem groznem umoru sem takoj pričel razmišljati, kje bi najbolje skril truplo. Spraviti jo iz hiše, mi je bilo zaradi sosedov podnevi ih ponoči nemogoče. Po glavi so mi rojili različni načrti. Najprej sem nameraval razsekati truplo na majhne kose in ga sežgati. Potem sem hotel izkopati v kletnih tleh jamo in truplo tam zakopati. Kot tretje sem nameraval vreči truplo v vodnjak na dvorišču ali r.a ga zapreti v zaboj in ga kot vsak drug zaboj odpeljati s postreščkom. Slednjič sem se spomnil na najboljši izhod. Sklenil sem, da bom truplo v kleti zazidal, tako kot so to počenjali menihi v srednjem veku. V ta namen je bila klet zelo primerna. Imela je tanke zidove, ki so jih pred kratkim na grobo ometali, pri čemer je vlažen zrak v kleti preprečil sušenje. Razen tega je bil v enem zidov nastavek, ki je verjetno izviral od nekakšnega kamina, ki so ga nato zasuli in poravnali. Nisem dvomil, da bi na tem kraju opeke lahko odstranil, truplo spravil v odprtino in vse zopet zazidal, ne da bi kdo kaj zasumil. Pri tem računu se tudi nisem zmotil. Brez težav sem s pomočjo železa izkopal opeke, potem truplo skrbno naslonil na notranjo steno, ga tam podprl in nato z malo truda zid zopet zazidal kot je bil pred tem. Z vso previdnostjo sem si oskrbel tudi malto in pesek ter napravil prav takšen o-met, kot je bil pred tem. Ko sem tako zid skrbno prevlekel, je bilo vse v najlepšem redu. Prav nobene razlike ni bilo od prej in s svojim delom sem bil zadovoljen. Z izredno skrbnostjo sem še počistil tla, se zadovoljno ogledal ter sam sebi dejal: ((Tukaj vsaj sem nekaj dobro naredil!» Kot naslednje sem se ozrl za mačko, ki ie bila vzrok vse moje nesreče, kajti sedaj sem bil končno odločen, da jo ubijem. Ce bi jo v tem trenutku ujel, bi bilo po njej. Toda zvita žival je bila očitno prestrašena zaradi mojega izbruha jeze in se mi zdaj ni hotela pokazati. Globoko, neizrecno srečno olajšanje me je objelo, ko nisem več videl osovražene živali. Tudi ponoči je ni bilo več. Tako sem slednjič lahko zopet globoko in trdno spal, spal, da, kljub teži umora na duši. Tudi naslednjega in ostale dni ni bilo mojega mučil-ca. Oddahnil sem se. V svojem strahu je ta grozna žival verjetno za vedno pobegnila. Nikoli naj mi ne pride več pred oči! Komaj sem lahko razumel to brez- mejno srečo. Zločin sam mi je le malo obteževal srce. Bilo je nekaj povpraševanja, na kar sem pa mimogrede odgovoril. Tudi hišna preiskava ni pokazala ničesar. Moja bodoča sreča je bila očitno zagotovljena. Četrtega dne po umoru se je nenadoma pojavila skupina policistov in pričela s ponovio preiskavo zemljišča. Jaz sem bil zelo brezskrben, kajti odlično skrivališče mi ni delalo nobenih skrbi. Na željo uradnikov sem jih spremljal pri njihovem iskanju. Vsak vogal jn vsak kot so prebrskali. Slednjič smo šli že tretjič ali četrtič v klet. Bil sem popolnoma miren. Moje srce je tolklo rahlo kot srce nedolžnega med spanjem. Stopal isem skozi klet od enega konca do drugega, prekrižal roke na prsih in se svobodno in varno kretal. Policisti so očitno bili zadovoljni in že nameravali) oditi. Mojega prevelikega veselja nisem več mogel premagati. Naravnost gnalo me je, da bi zmagovito nastopil, še posebej, da bi dvojno podčrtal svojo nedolžnost. «Gospoda,» sem slednjič dejal, ko so policisti že šli po stopnicah navzgor, aveseli me, da sem torej opran suma. Želim vam vse dobro in nekoliko več vljudnosti. Razen tega, gospoda, je to zelo solidna sezidana hiiša.« V divji želji, da bi kar koli dejal, niti nisem dobro vedel, kaj govorim. «To je neverjetno dobro zidana hiša, bi dejal. Tile zidovi — kaj pravite? Vi že greste, gospoda? — Tj ziidovi so solidno sezidani!« Pri teh besedah sem iz same preobjestnosti močno udaril s palico prav na tistij del steDl’ " 'puP1* a je bilo skrito ^ p žene. '“e. | Toda smrt j® ,tl* Ž maj je utihnil JU odgovoril iz s hjo, Začetka sam0 no otroka a*- etka san- ggt JS in zlomljen‘ J otroka, Pol(’,I1.„5no fbOj če v dolgo, * ffll J/ no kričanje, a jiciifl,(J no kričanje, -skupnega s č1 t«\jq vi. Bil je to <7 . -rnago*18 ze in zmago»la.>l ze m zih«’ ..jo« j kot bi huje ne i iz pekla. L pCKl«. ^ K J Pra.va norost „,js% , ponavljati nmniuMli cfflU efKA nezavesti sem sprotne stene-stopnicah s° ostrmeli v « Potem pa Je /i<*-,e Li rok obdelovalci^ ^ P0J;d ni padel. jo * rf vsemii očrni vr,flyi ■ vsemi očmi Kr razpadlo i*1 * 0yi truplo. Na nJ4iroK£' -[iV Je sedela ,n V) rdečim gobc »ri*-« očesom grozn® zvitost me J V % r e umora in j> set*1 tf/ Uiiivri M * - g!as me J« ^ ,r» krvniku. Z1 itljt zazidal z 2 vred v «rob'..