Pe polti prejeman: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, -, eetrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V upravništvu; prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta «etrt , mesec . 1.70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnine in inserat* sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 159. V Ljubljani, v soboto 14. julija 1900. Letnik XXVIII. Liberalni rekruti. Naši liberalni nasprotniki so sila oholi. Vedejo se kot bi bili največji modrijani, mi pa bebci nasproti njim; učenost, olika, takt, — vse to se po njihovih besedah dobiva samo med njimi; zadnji čas so našli zopet novo izvirno merilo dolgočasnosti, s katerim nas bodo premagali pred vsem svetom. V tem oziru imajo prav, da so njihovi listi pametnim ljudem res dasi neprostovoljno kratkočasno šaljivega značaja. — Liberalna baharija se pri nas javno postavlja, da so prav za prav liberalci edini, ki imajo kaj pomena na Slovenskem, da klerikalizem od dne do dne pada, da je število liberalnih pristašev ogromno.---Take in enake besede ne ostajajo brez vpliva, vzlaRti tam ne, kjer bi radi, da bi se v resnici tako godilo. Verjamejo se in se v tem smislu poročajo dalje. Tudi v naših vrstah se nahaja več slabičev in strahopetnikov, ki pričenjajo ob tacih prilikah jadikovati in obupavati, ne pomneč, da ne laže liberalec samo takrat, kadar govori o drugih, marveč tem bolj, ko govori o samem sebi. Izplača se pa, da si enkrat od blizu ogledamo liberalno rekrutiranje pri nas in se prepričamo, kedo so tisti, ki sede med uabiravno komisijo, in tisti, ki stopajo pred njo. Ta vpogled nam je sila potreben! Inteligenca — akademiški izobraženi ljudje: uradniki, advokatje, notarji zdravniki, profesorji — so v našem taboru. Tako vičejo liberalci. Da niso vsi, tega nam ni treba dokazovati. Pač pa konštatirajmo, da je ta inteligenca še le od včeraj slovenska in da za mnogo izmed njih ne vemo kak šna bo jutri. Nemški vzgojena, velikrat nemški poženjena, z nemškim duhom popolnoma prepojena — ni storila druzega, nego da je z nemških tal presadila na naša slovenska vse, kar je neumnega vzrastlo ondukaj. Dala si je ob svoji vzgoji vcepiti vse najraznejše nemške budalosti in brez smisla za to, da imajo Nemci sami krepak, zmagonosen odpor proti njim, jih je širila v naši domovini. Ta naša inteligenca je v svojem bistvu nemška; zato pa ne more umevati našega naroda in zato je popolnoma primerno njeni nravi, da je zvezana z odpadnikom Šveglom. Duhoviti delavci in na- darjeni liberalci gredo pri nas dosledno po Dežmanovi, Šveglovi in Tavčarjevi poti; omejenčki ostajajo zadaj in kriče še o domovini in narodnosti v zabavo drugemu svetu. Popolnoma nemogoče je, da bi se da-rovit mož, če ni zraven poln tistega idealizma, ki zajemlje svojo moč v krščanskem prepričanju, res nesebično potegal za boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Komur ni do idealov, kedor stoji na tleh modernega materializma, pride kmalu do sklepa, da je najbolje za to ljudstvo, če se ponemči. Po ti poti, tako sodi, se osvobodi tudi najpreje duhovniškega vpliva. Vzora takih izobražencev sta Dežman in Švegel. Njun duh je močnejši med nami, nego bi si kedo na prvi pogled mislil. In če potegne drug politiški veter, bomo gledali za inteligenco in jo bomo našli tam, kjer je bila po ogromni večini še pred nedavnim časom. Kaj pa nam pomaga ta naša inteligenca ? Koliko jih je pa med njo, ki si res skuša ohraniti svoje znanje in se v njem še spo-polniti ? Koliko jih je med našimi pravniki, zdravniki in celo med profesorji, ki res kaj študirajo in ki tudi kaj vžitnega producirajo ? Da se zmaši kak prevod za srednje šole, že išče prevajavec podpor in odpusta na vseh straneh. Znanstvenega dela iščeš zastonj. Pač je nekaj, a ubogo malo izjem ; čast jim; te pa navadno niso liberalne. Kaj nam pomaga taka inteligenca, ki opravlja rokodelske svoje posle, sicer pa vsled lastnega zanemarjenja, vsled krokarij, vsled duševne lenobe stoji na duševni stopinji navadnih Kurjevaščanov? Trgovski stan. Ali moremo govoriti pri nas o trgovskem stanu. Trgovci in kramarji nastajajo pri nas popolnoma slučajno. Sinovi njihovih družin si iščejo drugod kruha. Narodne izobrazbe ne moremo iskati v njihovih vrstah; splošne izomike dobiš le izredka kaj pri njih. Tudi njihova zgodovina kaže, da se ne da nanje nič zidati. Še vsi pomnimo, ko so bili po večini nemškutarji in vsled tega liberalni; ko je ponehal pritisk od zgoraj, so volili tudi Slovence in bili nekaj časa konservativni; sedaj so zopet liberalni. Kaj bodo za teden dni, kedo ve? Z liberalno inteligenco jih veže način življenja. Prvo, kar znači pri nas že boljega kramarja, je to, da se v obleki in hrani ločuje od dru gega ljudstva. Zato ni nikoli bolj vesel, nego takrat, če mu kak frakar, da rabimo tehniški izraz, stisne roko. V tem načinu življenja tiči tisto, kar našega kramarja in trgovca žene v liberalni tabor. O kakem prepričanju, sploh o kakem umevanju javnega življenja najdeš le iztežka kako sled. Učiteljstvo je tudi med liberalnimi rekruti; in celo v prvih vrstah. Res je, pa tudi ne za vse. A brez strahu lahko vpra šujemo: Odkod pa ste vi, gospodje liberalni učitelji? Ob času liberalnih vlad na Kranjskem, takrat ko je bil Pirker dež. sol. nadzornik, ko so bili tudi drugi nadzorniki nemškutarji, si našel prav pri veliko učiteljih Simovo »Laib. Schulzeitung« in ob volitvah je cela vrsta kasneje narodnih, sedaj zopet liberalnih učiteljev hodila volit nemskutarje-Mladi so liberalčki med učitelji; za seboj nimajo zgodovine. Svoboda, ki jim jo daje sedaj zakon, da se smejo združevati in zbirati in da smejo pisati oz. prepisavati in tiskati svoje liste, jim je strašno všeč. Uporabljajo jo s šumom, da se zdi, kot bi se svet podiral. Pa se le igrajo svobodo! Prav kot otroci! Nastop brez šuma in ropota je otroku zopem; tako tudi liberalnemu učitelju. A naj zapiše druga sapa, pa bodo tudi njihovi sajasti dimniki kmalu ometeni in ne bode več nevarnosti, da bi se vsled nesnaž-nosti zatrosil iz njih ogenj po celi Sloveniji. Le pribijmo: labilne, valujoče, nestalne elemente med Slovenci zbira liberalstvo; stabilni, trdni, stalni element slovenskega kmečkega in delavskega ljudstva pa živi nevzlomno kot branik katoliški veri in slovenski narodnosti med nami. V liberalnih vrstah pometa veter sedaj sem, sedaj tja po-samnike. Kot snopi padajo na vse strani in se izgubljajo v raznih viharjih. Čas hodi mimo, ko se igrajo narod, in se jim smeje. Mi pa v živem prepričanju, da varujemo tisočletna izročila v svoji sredi, pojemo v zavesti, da je v našem taboru slovenski narod: 3Vse je vihar razdjal Narod bo zmiraj stal!" Pravo Ogerske na Bosno. i. Mažari so se silno vznemirili vsled sarajevskih svečanostij ter dan za dnevom zatrjujejo, da pripada Bosna njim in nobenemu drugemu. Oni se trudijo dokazati, da ima Ogerska neposredno pravo na to nekdanjo kraljevino, in da je ni treba zahtevati še le posredno po Hrvatskej. Dokazov za to svojo trditev pa seveda ne morejo navesti, ker jih nimajo. Zagrebški časopis »Agramer Tagblatt« je prinesel o tem vprašanju kratko razpravo, iz katere se vidi očevidno, da Mažari nimajo v resnici nobene pravice do Bosne brez posredovanja Hrvatske. Ker je predmet zanimiv in poučen, smo posneli glavne podatke iz omenjenih člankov. Iz zgodovine vemo, da je imenoval bosanski kralj Štefan Tvrtko II. 1. 1427. za svojega naslednika hrvatskega bana Hermana, grofa celjskega in zagorskega. Dotična listina je izdana v Bobovcu 2. sept. 1427., tedaj leto kasneje nego so bili prodrli Turki pod Muratom II. v Bosno. Na vsak način je hotel tako kralj Tvrtko steči pomoč zase in za državo od hrvatskega bana proti Turkom. Zakaj je pa Tvrtko prosil pomoči pri hrvatskem banu in ne pri ogerskem kralju ? Zato ker so bili takrat hrvatski bani posebno še grofi celjski mnogo jači nego ogerski kralj. Hrvatska je bila popolnoma samostalna, če tudi je priznavala ogerskega kralja tudi za svojega vladarja Hrvatski ban pa vendar le ni prišel na bosanski prestol. Kralj Tvrtko je umrl okoli 1. 1444., bržkone je bil ubit. Njegovo državo so razdejali deloma Turki deloma pa domači prepiri. Ž njim je izumrl Kotromanovičev rod. Bosanski velikaši niso hoteli priznati za svojega kralja Hermana Celjskega, nego so si izvolili nezakonskega sina kralja Štefana Ostoje, Štefana Tomaža Ostojiča (1444-1461), za kralja bosanskega. Tudi ta kralj ni vladal srečno. Turki so si prisvajali vedno veče dele Bosne ter so se ponašali že kot gospodarji v tej deželi. Za njegovega naslednika Štefana To-maševiča (1461—1463) so osvojdi Turki 1. 1460 Bosno ter jo spremenili v turški pa-šaluk. Kralju Štelanu Tomaševicu so odsekali Turki glavo v Jajcu; mati njegova Katarina pa je pobegnila z mnogimi privrženci LISTEK. Narodov učitelj. Gospod K. S. z Dolenjskega je na deželi. Seveda, kar je imenitnih politikov in literatov, vse ima navado, prebiti poletje na deželi. In zakaj tudi ne, saj hladne sence, sprehodi in kopeli pomirijo tako blagodejno človeku živce. Vsakemu, samo gosp. K. S.-u ne. On se tudi na deželi jezi. V njegovo nesrečo padlo mu je v roke vabilo na drugi katoliški shod. Piskerček gosp. K. S. a je pri tej priči prekipel. Kaj, navzlic temu, da vže nekaj let, da desetletij K. S. uničuje klerikalizem in je že par-krat pisal, da je uničen klerikalni zmaj, vender zopet katoliški shod ? Ali nimajo besede gospoda K. S.-a nobene veljave in noči ? Ali je on slovenska Kasandra ? To je iridko. Toda klerikalci se motijo. Še v zadnjem renotku razbil bode K. S. katoliški shod, reba mu le spisati dopis ali Članek v »SI. Narod«, pa bo uničen ta shod. Torej kar na delo ! V ponedeljek pa smo brali v »Slov. Narodu« ; nekaj vatlov dolg dopis, kateremu sicer g. K. S. ni pristavil svoje tvrdke, ki smo ga pa, kot večletni poznavalci njegovega blaga, takoj iz-poznali kot pristno K. S.-ovo blago. Ali g. K. S. morda čuti, da njegova marka ne priporoča blaga? Ali je morda zaradi tega ni pristavil, marveč dal blagu nedolžno marko »—a—«? Toda slabo blago ostane slabo blago, naj bo marka taka ali drugačna. Poglejmo, s kakim orožjem se je spravil K. S. nad katoliški shod. Mož pravi, da je srednjeveška kultura že razpadla, da so ostale le še razvaline, sedaj je že vstala in se ponosno dviga v viš čisto nova kultura, katoliško duhovenstvo pa goji še vedno srednjeveške ideale, torej ne spada več v našo dobo, ergo je katoliški shod anakro-nističen. Kje ste pa to dobili, g. K. S. ? Helhvald in Ilenne, sicer protiklerikalca od nog do glave, iz katerih sem ter tam zajemate svojo modrost, sta, kolikor sta nam znana, pre-bistri glavi, da bi kje zapisati mogla tako gorostasno neumnost. Kultura naše dobe da je samorasla in ona srednjega veka da je kar popolnoma in brez koristi razpadla? Ako poznate kakega četrtošolca, g. K. S., prašajte ga, mož vam bo, če bodete hoteli, v stanu korenito pojasniti to stvar. Nam ne kaže tu govoriti o tako obče znanih stvareh. Po vaših nemerodajnih mislih katoliški duhovnik nima »sposobnosti za sodelovanje v modernem gospodarstvu ter njega omiki. Bilo bi to krparenjo razpadajočih razvalin«. To je novo, da se razvaline krpajo. Ali tudi pri pisanju vedno mislite na škornje, gospod K. S ? Ako pa pišete, da je do preteklega stoletja bilo katoliško duhovenstvo glavni voditelj gospodarstva, ne vemo, ali bi se bolj čudili nevednosti, ali pa recimo, samosvesti. Da smo pa pri nas tako daleč prišli, da taki, ki naj bi se še sami in sicer mnogo učili, nastopajo kot učitelji naroda po javnih listih, to je dejstvo, ki nas Slovencev ne more povzdigniti v očeh drugih narodov. Za rahitične in pohabljene otroke so posebni sanatoriji, kjer se li ubožci zdravijo, za članke, kakoršen je K. S.-ov, pa žalibog nikjer ni sanatorija. Morala sv. Liguorija ali: Strah in groza liberalne inteligence. Čudom se je čudila slovenska inteligenca, ko ji je »Narod«, sledeč vabljivemu vzgledu nemškonacijonalnih »Proč od ri-movcev«, naslikal »moralo svetega Liguo-rija« kot novo klerikalno strašilo, pred katerim se morajo vsakemu zavednemu liberalcu ježiti lasje. Čudila se je ta ljubezniva inteligenca tem bolj, ker je sedaj med njo nastalo upravičeno vprašanje, kdo da je večji svetnik, ali dr. Tavčar s svojim od liberalcev že ka-noniziranim Malovrhom in čednim Govekar-jem, ali pa sveti Alfonz Liguorijanski. Gotovo se je v mislih naših »inteligentnih« moral umakniti sv. Alfonz pred novimi ljubljanskimi cerkvenimi očeti v »Narodni tiskarni«. Saj je »Narod« našel nenravno nauke v »ligurijanski morali« in dokazal zmote papežev, ki so jo »kanonizirali«. Z oltarja doli torej, sveti Alfonz, da daš mesto dr. Tavčarju in njegovemu generalštabu ! Njemu bo odslej slovenska »inteligenca« zažigala v Rim, kjer je umrla 1. 1478. V svojej oporoki od 20. oktobra 1. 1478. je postavila za svojega naslednika v bosanskej kraljevini rimsko kurijo, če se njena otroka Sigis-mund in Katarina, ki sta bila med tem sprejela muhamedansko vero, ne povrneta nič več v krilo katoliške cerkve. Na njenem grobu v cerkvi Ara coeli se more čitati še dandanes napis v starohrvatskem jeziku: »Katarini, kraljici Bosne, hčeri Štefana, vojvode svetega Save, iz rodovine Helene in iz vladarske hiše cesarja Štefana, ženi bosen-skega kralja Tomaža, ki je 54 let živela in v Rimu 25. oktobra leta 1478 umrla, so postavili ta spomenik vsled njene oporoke.« V zgodovini Bosne pred turškim go spodstvom ne nahajamo nobenega sledu kakšnega prava Ogerske na Bosno. Meseca decembra leta 1458 je sicer imenoval kralj ogerski Matija Korvin na državnem zboru v Szegedinu v sporazumku s Srbi bosenskega kraljeviča Štefana za despota srbskega ter mu izročil ob enem vse srbske zemlje, katerih niso še Turki osvojili, a razun tega tudi vsa dobra in posestva, kar so jih imeli dosedanp despoti na Ogerskem. Po tem imenovanju in darilu pa bi mogel imeti ogerski kralj komaj nekakšno pravo na Srbijo, nikakor pa ne na Bosno. Sicer pa bi bil Matija Korvin kralju Tomaševiču prav lahko pomagal v boju proti Turkom. Dr. Bojničič pravi o tem v dodatku k zgodovini Bosne od Klaiča tako-le: »Ogersko-hrvatski kralj Matija Korvin je čisto mirno gledal, kako Bosna propada, ter ni prihitel niti v pomoč, bodisi da ga je Mohamed II. prekanil, bodisi da je hotel propast države, da jo potem sam Turkom odvzame . . .« In zares je Matija že v oktobru 1. 1463 prodrl v Bosno ter osvojil vas Dolenji Kraj in Usoro, v vsem do 30 čvrstih mest, posebej še Jajce, Zvečaj, Vrbas, Banjaluko, Te sanj in Srebrenik. To bi bilo tedaj pravo Ogerske, če smemo osvojitev smatrati za pravo? Mi ne vemo, ali mi moremo tako sklepati po daljnem delovanju kralja Matija. Matija Korvin je poveril namreč upravo osvojene zemlje Hrvatu, banu Nikolaju iz Iloka, ter jo razdelil na dva banata: Jajce in Srebrenik. Oba banata sta ostala 64 let v posesti ogersko-hrvatskih kraljev. »V tem času,« nadaljuje dr. Bojničič, »so napadale turške čete te kraje, da jih osvoje vnovič. Toda bana mest Jajca in Srebrenika sta podpirana od junaškega hrvatskega naroda vspešno odbijala vse napade sovražnika. Spomin na bana mesta Jajca, Frančiška Beri-slaviea in Petra Vogleviča, ostane Hrvatom za vse čase neizbrisljiv in slaven, in smelo delo Krištofa grela Frankopana, ki je rešil 11. junija leta 1525 Jajce poldrugoletnega obsedenja turškega, je razširilo njegovo slavo po celem krščanskem svetu. Ko se je povrnil Frankopan na Hrvatsko, mu je podelil kralj Ljudevit II. častni naslov: ,.Branitelj in pokrovitelj kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije." Kralj Ljudevit II. je tedaj smatral tudi Jajca za del hrvatske kraljevine. Bani mesta Jajca v 16. veku so bili vsi kadilo in prepevala njegovo lepo ime v novih liberalnih litanijah. Molili bodo tudi nov brevir, v katerem bo Malovrhov življenjepis in hvala Govekarjevih romanov. Kot duplex maius se bo častil baron Schvvegel. Ne več v Rim, kjer se uče nenravni nauki od zmotljivih papežev, treba bo odslej romati po odpustke v »Narodno tiskarno«, oziroma v Tavčarjevo »Stammkneipe«. Kot glavne relikvije te nove vere se bodo častile: Tavčarjeva rdeča sokolska srajca, Malovrhova žlica in Schvveglova »bula«, s katero je »kanoni-ziral« nemško - slovensko liberalno zvezo. Morda tudi Hribarja sprejmejo med te nove svetnike — če bo priden. Da se bo pa ta ljubezniva inteligenca še bolj čudila, ji hočemo pokazati, kako jo vodijo njeni novi cerkveni očetje — za nos. Najprej moramo konstatirati, da »ligu-rijanske morale«, ki je baje tako strašna, — nikjer ni. Mi s sv. Alfonzom vred priznavamo le katoliško moralo ali nravoslovje. Sv. Alfonz ni iznašel nobene nove morale, ampak le iz božjega razodetja zajel tiste nauke, ki jih je cerkev vedno učila, in jih je lepo pregledno uredil v znanstven sestav, sami Hrvati: Frančišek Perislavič, Baltazar Bačani, Jurij Kanižaj, Ivan Rebek, Bartol prijor vranski, Jurij Stremzemlej in Peter Keglevič. Tudi vojska je bila hrvatska. V čigavem imenu in s katero pravico se je lotil Matija Korvin tega vojaškega pohoda ter osvojil del Bosne? Mi poznamo samo eno pravo: namreč hrvatsko državno pravo. O posebnem ogerskem pravu ne more biti tukaj niti govora. Politični pregled. V Ljubljani, 14. julija. Glede političnega položaja vlada z vsakim dnem večja nejasnost. Kar se je včeraj v kakem listu priporočalo kot jedino primerno sredstvo za rešitev parlamentarne krize, to se drugi dan pobija z vso strastjo. Jedni zagovarjajo oktroa jezikovnega zakona in poslovnika, drugi so proti temu, na jedni strani se govori o razpustu parlamenta, na drugi pa o zadnjem poskusu s parlamentom. Govori in piše se mnogo o vladnih načrtih, o parlamentarni konstelaciji, a nihče ne ve, kaj nam gotovo prinese bližnja bodočnost. Cehi pravijo, da je vlada spremenila jezikovne načrte in jih uveljavi s pomočjo jezikovnega zakona, Nemci so pa prepričani, da jim ustreže vlada celo z državnim jezikom. Tako se ugiba na vseh koncih in krajih, sostavlja se nova večina in tudi že bodoča vlada, Koerber pa molči in čaka ugodne prilike. Kaj bo ukrenil, nihče ne ve, ve se pa, da bo parlament razpuščen, ako ne bo za rabo. Občno in jednako volilno pravico z volilno dolžnostjo priporoča neki kršč. soc. v graškem »Volksblattu« ter jo smatra za jedino rešilno sredstvo iz dosedanjih zmed. Avtor je prepričan, da bi se razun Poljakov nihče resno ne upiral splošni, jed-naki in direktni volilni pravici z volilno dolžnostjo, ker bi po tej pridobila nekoliko le soc.-dem. stranka, vse protiljudske stranke bi pa bile poražene v korist katol. ljudskim strankam. List, ki objavlja ta dopis, pravi da se sam ne strinja z vsemi trditvami, iz kakih razlogov, pa ne pove. Po našem mnenju bi noben pravi prijatelj Avstrije in krščanskega ljudstva ne mogel ugovarjati temu jedino pametnemu nasvetu, ona vlada pa, ki bi kratkomalo uveljavila tak volilni red, bi bila rešiteljica Avstrije. Pri tej priliki bi se konečno moralo tudi poskrbeti za to, da bi se volitve vršile ob nedeljah. Konferen ca slovanskih posla ncev. Kmalu po zaključenju državnozborskega zasedanja je mej drugimi brnski »Hlas« zahteval, naj se čim prej snidejo v posvet vsi slovanski poslanci, ki naj bi sklepali o obnovitvi, oziroma novi sostavi desnice. Temu predlogu nasproti se je oglasil neki drugi list, ki je izrazil mnenje, da bi bilo dovolj, ko bi se sošli h konferenci vsaj vsi voditelji slovanskih strank. Brnski »Hlas« se sedaj zadovoljuje tudi s tem nasvetom, a zahteva z največjo odločnostjo, da se ta nasvet čim prej izvede, kajti nujno potrebno je, da so na strani slovanski boritelji, ko se ki naj služi kot učna in priročna knjiga — ne le duhovnikom, kot »Narod« misli, ampak vsem drugim, tudi poslancem, odvetnikom in zdravnikom. »Narod« je nadalje čisto nemerodajnega mnenja, da sta to »ligurijansko moralo« papeža Pij IX. in Leon XIII. »kanonizirala«. Pred vsem moramo opomniti, da nam je »kanoniziranje« kake knjige čisto neznano. Kanonične knjige se imenujejo le knjige svetega pisma. Sveti Alfonz je sicer proglašen svetnikom, če hočete: je kanoniziran, njega knjige pa ne. Pač pa so njegove knjige v veliki veljavi in so mu pridobile naslov »cerkvenega učenika«, in papeži so opetovano izrekli o njih, da so jako dobre, in sicer že papeži sto let pred Pijem IX. S tem pa še ni rečeno, da bi njegovi nauki bili dogme, dasi je gotovo, da ni v njih ničesar, kar bi veri ali nravnosti bilo količkaj nasprotno. Vsi priznavajo svetemu Alfonzu poleg izredne svetosti tudi obsežno, res velikansko učenost. Zato je pa tem bolj čudno, da so tenko-vestni »Narodovi« cerkveni očetje našli krive nauke in brezbožnost v knjigah sv. Alfonza. bo pričelo z resnim reševanjem jezikovnega zakona. Vlada bo neki že prihodnje dni pričela s preosnovo jezikovnih načrtov in ako je v tem času že obnovljena desnica, se je nadjati, da bo sprememba ugodneje izpadla za čehe. Ob jednem, pravi list, je pa tudi neobhodno potrebno, da v češkem časopisju ponehajo napadi na katol. ljudsko stranko, na volivskih shodih bi se pa moralo gledati na to, da bi se z resolucijami ne vezalo rok češkim poslancem. — Taki glasovi prihajajo iz čeških zmernih krogov, ki menda niso osamljeni, češkim radikalcem poslednji nasvet gotovo ni všeč, akoravno se mora vsakdo strinjati z nasvetovano konferenco. 900letnica krščanstva na Otjer-skem in vlada. Pripravljalni odbor za izredno slavnost 1900- ozir. 900 letnice krščanstva sploh in na Ogerskem je sicer povabil vse ogerske magnate od prvega do zadnjega k slovesnostim dne 15. avgusta, toda prepričan sme biti, da se jih ne bo mnogo odzvalo temu povabilu, posebno ne iz oficijelnih krogov, ki morajo po Banfly-Szellovej zapovedi biti prepričani, da je jubilej ogerskega katoličanstva — politična slavnost. Vsem državnim, okrajnim in občinskim uradnikom je te dni došel razglas, v katerem notranje ministerstvo naznanja, da se oficijelna Ogerska te slavnosti sploh ne udeleži, akoravno je katoličanstvo državna vera. Uradniki se slovesnosti ofici-jelno, kot zastopniki oblastev ne smejo udeležiti. Sicer se bo dovolil uradnikom potreben dopust, a le v omejenem številu, ker so vse te slovesnosti politične nravi. Ogerski katoličani sedaj vedo, pri čem da so, in upanje je, da bodo izvajali iz tega vse posledice. Izseljevanje mohamedanov iz Bosne in Hercegovine podpira, kakor poročajo ruskim listom iz Carigrada, turški sultan z velikimi svotami. Samo za prvo potrebo je baje nakazal 25.000 turških funtov. Vsak teden pride neki 200 do 300 mohamedovskih rodbin v Carigrad, kjer jih vsprejema sultanov pribočnik ter jih pošlje v okolico Angore ali pa na sultanova posestva v Eski - Sehir. Sploh ga ni boljšega pospeševatelja panislamistične ideje, kakor je ravno sedanji car. — No, Rusi in tudi drugi ne pripisujejo temu poročilu posebne važnosti, ker vedo da ima turška vlada s sultanom vred drugje važnejih poslov nego je izseljevanje iz Bosne, na katero sploh bosanski Mohamedovci skoro niti ne mislijo, ker vedo, da se jim niti v Turčiji ne bo bolje godilo. Poročilo nemške vlade o dogodkih v Kini. Potom obširne okrožnice je naznanil nemški državni tajnik Biilo\v vsem nemškim zveznim vladam, kaj se je dosedaj dogodilo v Kini in kake korake je storila do srede julija nemška vlada. Poročilo je isto, kot je je Bulo\v podal odseku zveznega sveta za zunanje zadeve. V tem svojem poročilu pravi Bulo\v, da so se prvi nemiri na Kitajskem pojavili že sredi januvarija v pokrajini Čili, katerim pa nihče ni pripisoval kake resnosti. Vendar so pa že 27. januv. Pa to so naredili tako slabo, da jih bo mesto »kanonizacije« zadel smeh celo iz vrst njihove verne inteligence. Najprej je sumljivo, da citirajo sv. Alfonza, pa ne povedo ne dela, ne izdaje, sv. Alfonz je namreč več pametnega napisal, nego marsikateri liberalec prebral, in njegova dela so doživela več izdaj, nego dr. Tavčar let. Potem pa citirajo strani in poglavja, ki jih v vseh njegovih delih ni, in stavke, kijih on nikdar ni zapisal. Citati knjig se ne morejo nanašati na drugo delo, nego na obsežno delo »Theo-logia moralis.« Pa primerilo se je tem čudnim teologom, da citirajo v peti knjigi stran 713. Ta knjiga pa ima v četverki samo 34 stran i j. Strani 713. torej tudi najmanjša žepna izdaja ne more imeti. Morda je pa »Narodov« očanec namestu n. (numerus-po-glavje) po pomoti prepisal p. (pagina = stran), da je torej mislil na poglavja? Ni mogoče, ker ima vsa ta knjiga le 84 poglavij, torej poglavja 713. v peti knjigi tudi ni, kar lahko dokaže vsak Dimnikov učenec s pomočjo krogljic na računskem stroju. Iz tega postaje vsa teologija »Slov. Naroda« tako umljiva, da mora biti slavna zunanji zastopniki svarili kitajsko vlado pred »Rudečo pestjo« in »Velikim nožem«, seveda zaman. Sredi meseca maja se je upor vnel na celi črti. Uradnih obvestil vlada po 12. juniju ni prejela nikakih, ker je od tedaj pretrgana vsaka zveza s Pekinom. Biilovv je potem povedal, koliko vojaštva se je izkrcalo v Taku do 28. junija, ter da je namen velesil samo obramba inozemcev in evropskih interesov. Na delitev Kitaja nihče ne misli in Nemčija ne išče nikakih posebnih interesov. — S poročilom nemške vlade se strinjajo tudi ostale velesile. Vojska v Južni Afriki še ni končana in burski »kmetje« še niso podlegli na vsi črti angleškemu nasilstvu. O tem nas zadostno poučujejo najnovejši dogodki na transvalskem bojišču. Že predvčeranjim je bilo Čitati v londonskem »Daily Express« naznanilo predsednika Kriigerja, da so Buri pri Watersfalu zajeli angleški tabor ter ugrabili večje število konj in bogato zalogo živil, I »Standard« je pa objavil zelo sumljivo vest, da je poštni urad v Kapstadtu ustavil poši-ljatev zasebnih pisem v Johannesburg. Tudi j brzojavke za Pretorijo se ne vsprejemajo. O tem sicer Roberts trdovratno molči, a je dokaz, da se Angleži na bojišču ne počutijo najbolje. Včeraj se je pa oglasil sam Roberts z naslednjo, ne posebno veselo brzojavko: Buri so včeraj, 12. t. mes., odločno napadli naše desno krilo. Z obžalovanjem moram poročati, da se jim je posrečilo polastiti se Nitralsneka, kraja, ki leži 18 milj zahodno od Pretorije ob žcleznici, ki vodi v Rustenburg. Boj je trajal celi dan. Odposlal sem sicer pomoč, toda predno je došla na mesto, je bila naša posadka premagana. Oba topova in velik del škotskega švadrona so zajeli Buri, ker so konji opešali. Poleg tega so ujeli Buri 90 mož iin-colnshire-polka. Izkaza o naših izgubah še nimam, a bojim se, da so naše izgube ogromne. Istodobno so Buri napadli naše predstraže pri Derdepoortu. Sedmi dragonski polk se je dobro držal. Na to sem u m a k -n i 1 naše rezerve. Mi bi ne imeli velikih izgub, ko bi naši ne bili mislili, da so v gozdu skriti Buri naši vojaki. Konečno pravi Roberts, da je general Smith - Dorrien nabil Bure pri Kriigersdorpu, in istotako Buller, ki je pregnal Bure, ko so pri Paardekraalu razdejali železnico. — Iz te brzojavke, katere konec skuša omiliti prvi del, je dovolj razvidno, kako so Buri siti bojevanja in v kako »ugodnem« položaju se nahajajo Angleži. Knjige iu časopisi. »Narodni gospodar«. Ravnokar izišla 13. številka ima sledečo vsebino: Minister za poljedelstvo pa zadruge. — Zboljšajmo svoje polje! — Setev ajde in rudeče detelje. — Kakšna bodi mlekarnica. — Kmetova opravila meseca julija. — Čebelarski shod. — Vprašanja in odgovori. — Zadruga. — Računski sklep Ljudske posojilnice. — Denarna poročila hranilnic in posojilnic. — Inserati. slovenska inteligenca pripravljena na še hujše razočaranje. »Narod« piše: »Alfonz de Liguori pravi tam, da mora vsak duhovnik njegovo mo-ralko vsak dan študirati, ter učeno pristavlja: Tom V. p. 712, 713. Kako učeno citirano! V peti knjigi pa ni niti te strani niti tega poglavja, ker tu govori svetnik o grehih v obče. V VI. knjigi, poglavje 628, pač govori o znanosti, ki je potrebna izpovedniku, a svoje moralke ne priporoča ne tu ne drugod. Sploh pri cerkvenih očetih ni v navadi ba-harija. Tako šarlantansko delo so prepustili novemu cerkvenemu očetu v »Nar. tiskarni«, ki misli, da mora inteligenca vsak dan požreti kos modrosti iz njegovega neumnega »Naroda«. — Dalje! »Narod« piše: »Po tej moralni teologiji se duhovniku ni treba ravnati po svoji vesti«. Učeno je citirano: Tom I. 262, 263. Hm, ta knjiga ima žalibog le 208 poglavij. Ali so citirane strani? Prosimo »Narodovo« uredništvo, da nam natančno citira izdajo, stran in poglavje, kjer se baje nahaja ta monstrum! Mi smo študirali svetega Alfonza, pa tega stavka nismo nikjer našli. Pač pa »Slovenski učitelj« prinaša v svoji 14. številki naslednjo vsebino: Na drugi slovenski katoliški shod! — Vzbujaj v otroku lju bežen do prirode! — Formalne stopinje pri katehetičnem pouku. V. Biblijska kateheza za I. razred. — Listek : Ivanov gospod. II. — Šolske vesti. — Drobtine. — Listu je priložena glasbena priloga, obsegajoča pesmi »Slovenski mladini« in »Božji volek« vglasbil P. A. Hribar. — »Slovenski učitelj« izhaja dvakrat na mesec in stane za celo leto 5 kron. Naroča se pri uredništvu v Ljubljani. — Ker sta štev. 1. in 3. popolno pošli, prosi uredništvo naročnike, ki ju lahko utrpe, da mu jih blagohotno vrnejo. »Liberius Vetovski«. Te dni je izišla drobna knjižica z naslovom Liberius Ve-tovski*). V obliki povesti nam fanatizira, kako je po noči od 8. na 9. dan meseca rožnika, — ko so češki poslanci završali s svojim obstrukcijskim orkeatrcm, — zborovalo v dunajski rotovški kleti in kasneje v parlamentu nekaj po večini že umrlih mož: stavbenik Schmidt, poslanci \Vackernell, Greu-ter, Lasser, Hubicki, rabbi Schreiber, Smolka, Kaiserfeld, Clam Martinitz, Schindler i. dr. V njihovi družbi je bil tudi L i b eri u s V e -tovski, poosebljeni poljski liberum veto. »Telovadba« v petrazrednih in manj kot petrazrednih ljudskih šolah. Po učnih načrtih priredil Franc Brunet, c. kr. učitelj telovadbe na višji realki. Podrobni učni načrt za petrazrednice priredil Jakob Furlan, mestni učitelj v Ljubljani. — To je naslov 252 strani obsežni knjigi, ki je te dni izšla v Ljubljani in jo je založil pisatelj. Knjiga stane 3 krone. G. pisatelj nadrobno opisuje redovne in proste vaje v raznih razredih in na koncu so pridejani telovadni izrazi po abecednem redu v slovenskem in nemškem jeziku. »Pučki Prijatelj«. Vsebina 14. broja tega lista je sledeča: Zadruge. — Koje mjere se moraju na svaki način poduzeti, da se poboljša naše ribarstvo? — Kako imamo paziti na gnoj na gnojištu? — Dobra gospodarica. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti i sitnice. — Razne viesti. — Pripoviest iz seoskog života. — Pučki Prijatelj izhaja v Krku in stane dve kroni na leto. d. — Solnce izide 20. julija ob 4. uri 36 min., zaide pa ob 7. uri 37 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 19. jul. ob 6. uri 29 minut zjutraj. — M u s i c a sacra v nedeljo 15. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10 uri : Cecilijino mašo, graduale in olertorij zložil dr. J. Benz. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v C-dur zl. Fr. Schopf graduale Constitues zl. Ant Foerster, ofertorij »Lauda anima mea Dominum« zl. M. Brosig. *) Zeitpolitische Fragmente.---Ein Sommer- cachts-Ergebnis. Wien und Leipzig. Verlag von Carl Kooegen. 1900. Str. 1—63. Tedenski koledar. Nedelja, 15. julija: 6. pobink., Razdelitev apostolov ; evang. : Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. — Ponedeljek, 16. jul.: Marija škap. karm. — Torek, 17. julija : Aleš spozn. — Sreda, 18. julija: Kamil LeI. sp. — Četrtek, 19. julija : Vincencij Pavi. sp. — Petek, 20. julija: Jeronim Emil sp. — Sobota, 21. julija: Trakseda Dnevne novice. V Ljubljani, 14. julija. Osebne vesti. Gimnazijski učitelj v Kranju g. dr. K. Ozvald je premeščen v Ptuj. — Mestni živinozdravnik g. J. Rajer v Ljubljani je imenovan c. kr. okr. živino-zdravnikom v Litiji. Okr. živinozdravnik v Radovljici g. R. Sa 11 oker je premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto pride gosp. H, Tur k iz Ljubljane. Državna podpora. Naučno minister stvo je za kmetijske tečaje in šolske vrte, ki so v zvezi z ljudskimi šolami na Kranj' skem, za tekoče leto darovalo 600 kron podpore. Promocija. Dne 5. t. mes. je bil v Pragi doktorjem bogoslovja promoviran č. g. Mihael M o goli č, župnik v Stillfriedu na Niže-Avstrijskem. Pred nekaterimi leti je hil gospod Mogolič na Dunaju promoviran doktorjem modroslovja in je nedavno naredi! prvi rigoroz iz pravoslovja. Rodd seje leta 1840 v Novem Mestu. Katoliški shod. »Primorski List« je pisal dne 12. t. m.: »Ker bo ta shod za naš narod neprecenljive važnosti v verskem, narodnem in gospodarskem pogledu, je pričakovati, da bo udeležba ogromna. Danes je v slovenskem Alojzijevišču v Gorici o tem zaupno posvetovanje«. — Kot prostor se je v Ljubljani določilo Alojzijevišče, katero je s svojim lepim dvoriščem in s krasnimi hodniki kot nalašč pripravno za shod. Hodniki so bodo porabili za galerije. Proti slabemu vremenu se bo naredila streha, pod katero bodo vsi zborovalci na varnem. — Jako lepo piše o katol. shodu „Slov. učitelj«, katerega besede objavimo natančneje prihodnjič. — »Slov. Narodu« se meša. Zoper ljubljanski katol. shod rohni, o zagrebškem katol. shodu pa piše : »Torej tudi drugod na slovanskem jugu, ne le pri nas, hočejo katoliški duhovniki začeti svoje novodobne organizacije. „SIov. Narod" se je v štev. 138. nad tem jezil. Stvar se pa da tudi z drugega stališča presojati, in če to stori, se mora prvemu kat. shodu v Zagrebu zaklicati: „Sam Bog teje sklical!" — Mi menimo, če je kat. shod v Zagrebu tako potreben, bo ljubljanski tudi, saj se bo isto obravnavalo — „Grazer Volksbl." je posnel iz „Vaterlanda" protest proti temu, vemo to, da se vse velikansko delo sv. Alfonza začenja s temi besedami: »Dvojen je pravec (regula) človeških dejanj, daljnji in bližnji. Daljni ah materijalni je božja postava, bližnji pa ali formalni, je vest; zakaj: dasi se mora vest povsem ravnati po božji postavi, vendar dobroto ah zlost človeških dejanj spoznamo, kakor jo vest sama spozna« itd. (T. I. tract I. cap. I. p. 1.) in maIo spodaj: »Prava vest je ona, ki ukazuje pravo; greši, kdor zoper njo dela« (Tam, p. 3.) V 55 poglavjih nato razpravlja sv. Alfonz o vesti; vsak začetnik v teologiji ve, da je ravno ta razprava o vesti najvažnejši del vseh Alfonzo-vih spisov. Tega pa, kar mu »Narod« podtika, sv. Alfonz ne trdi nikjer. Obrekovanje svetnika je torej, kar si je dovolil »Narod«. — Pa idimo dalje: »Po tej moralni teologiji je dovoljena tudi kriva prisega s tem, da se rabijo besede, ki imajo več pomenov (Tom. II. p. 255, 256)«. Tako »Narod«. Druga knjiga pa ima žalibog samo 80 poglavij in bo težko kaka izdaja naštela v nji toliko stranij, kakor »Narod«. Ta stavek je v tej knjigi nemo-? o č, ker govori sv. Alfonz tu o veri, upanju m ljubezni, o kaki krivi prisegi ni ne duha ne sluha. Pač pa govori sv. AH. obširno o prisegi v III. knjigi, in v pogl. 147 pravi: • kjer ni resnice (pri prisegi) se greši smrtno, ker se stori hudo zaničevanje božje.« Sploh to točno razpravo o veljavi prisege priporočamo v poseben prevdarek našim porotnikom, sodnikom in advo k a t o m. Tu je »Narod« torej zopet propadel ! — Dalje! Iz teh Čisto z 1 a g a n i h citatov pa sedaj »Narod« izvaja splošno sodbo: »Sploh je po tej knjigi, katere nauke naj vsak duhovnik na pamet zna, dovoljena skoro vsaka kriva priseg a , da se le utaji resnica«. — Tu je pa »Narod« pozabil svoje učenjaške uloge in nič več ne citira. To mora inteligenca verovati — brez dokaza. Najbolj pametno. Bilo bi nemogoče, tak blasfemičen stavek najti pri sv. Alfonzu. In zakaj je »Narod« nagromadil te go-rostasne laži? Zato, da zakrije svojo bla-mažo zaradi »zveri v črni halji«. Dobil je popravek iz Ribnega, katerega hoče s tem utajiti, da pravi: Vsi duhovniki lažejo, ker jim to ukazujejo papeži in sv. Alfonz. Cigan, ki ima količkaj čuta za vedo, bi odstopil od take stranke .. . da bi neki listi s fingiranimi duhovniki agi-tirali proti kat. shodu : .Ali ne bi bilo boljše, „S!ov. Narodu" položiti na njegovo slovansko srce zahtevo, da naj ne moti miru?" »Ob nedeljah ima počivati vsako obrtno delo«. Te besede stoje zapisane v čl. I. zakona z dne 16. januvarija 1. 1895. V zadnji redni seji trgovske in obrtniške zbornice je zbornični koncipist dr. Viktor Mu mi k te besede obračal na konsumna društva, češ, naj se jim prepove ob nedeljah vsako prodajanje. Dobro! Ali pa niso obrtna dela tudi vsa tovarniška dela? Ali ne spadajo pod iste besede vse razne vrste obrti, kateri se izvršujejo sedaj tudi v nedeljo ? Ali ne bi morale biti po teh besedah zaprte vse prodajal niče, ali ne bi mo-rale ustaviti vse tovarne, ali ne bi se moral tudi promet ob železnicah ozirati na nedeljski počitek? Mi smo sami za nedeljski počitek, da še več: mi smo tudi za posvečevanje nedelj. Dosledno se mora torej trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani izreči za nedeljski počitek trgovskih pomočnikov in tovarni š k i h d e 1 a v c e v! To bi bilo dosledno, pričakujemo, kdaj se zgodi! Ali se naj milost nedeljskega počitka dovoli samo kon-sumnim društvom ? Zakaj ne tudi tovarnam in prodajalnicam ? Pričakujoč odgovora . . Kako se pači javno mnenje. »Več telovadcev« je v »Slov. Narodu« od srede v daljšem »Poslanem« uprav surovo napadlo posamezne osebe katoliško-narodne stranke. Mej drugim so trdili, da je načelnik »Gospodarske »zveze«, g. dr. Ivan Šusteršič prepovedal uradnikom, da ne smejo biti člani »Sokola«. Sinoči pa je »blov. Narod« objavil naslednji popravek ravnatelja »Gospodarske zveze«, g. Ferdinanda Sajovica: »Ni res, da bi dr. Šusteršič sploh kedaj komu izmed uradnikov »Gosp. zveze« prepovedal biti član »Sokola« ah drugih narodnih društev; res pa je, da uradništvu še nikdar ni delal' ovir glede sodelovanja pri narodnih društvih«. 251etnico praznujejo v ponedeljek in torek sošolci, ki so leta 1875. dovršili višjo gimnazijo ljubljansko. Izmed tedanjih 29 osmošolcev jih živi še 23. Dne 16. julija zvečer imajo sestanek pri g. dr. Gregoriču v Ljubljani, drugi dan se udeleže ob 7. uri sv. maše na Rožniku, opoludne pa se snidejo pri sošolcu č. gosp. M. Trčku, župniku v Šmartnem pod Šmarno goro. - Želimo srečno drugo 251etnico ! Kmetijsko - kemičnemu preskuše-vališču za Kranjsko v Ljubljani po slala so oblastva, društva in zasebniki od 1. januv. do 30. junija 210 predmetov v kemično, oziroma bakteriološko ali mikro skopsko preiskavo. Zavod je bil otvorjen 13. avgusta 1898 in od tega časa je dobil skupno 710 predmetov v znanstveno preiskavo, in to skorej vse iz Kranjske. Iz tega je sklepati, da je bila ustanovitev tega zavoda popolnoma na mestu. Toča v Trški gori pri Novem mestu je pretočeno nedeljo napravila veliko večjo škodo, kakor se je precej iz početka poročalo. Zlasti leva stran gore od vznožja proti vrhu je skoro popolnoma uničena. Ne samo grozdje, ampak tudi trsje je tako razbito, da bo mnogo posestnikov moralo zopet pri četi z novimi nasadi. Nekateri vinogradniki tudi jednega grozda ne bodo mogli utrgati. Tudi bližnja okolica Novega mesta in proti Mirni peči je veliko trpela. To je hud udarec zlasti za one, ki so ogromne svote potrošili za nove nasade. Ogenj. V Begunjah pri Cirknici je v sredo ob osmih zvečer začel goreti voz sena, ki je stal v aupi pri hiši Franca Juvančiča h. št. 74. K sreči je priteklo hitro nekaj ljudi, ki so voz pahnili na cesto, kjer je nastal velik ogenj, kakor bi kako poslopje gorelo, katerih tam okoli več stoji. Gasivcev je bilo dosti; posebno neustrašeno so gasili vojaki-Bošnjaki, katerih je v Begunjah sedaj nekaj nad dvajset. Delajo namreč kot pijonirji na strelišču pri Bezuljaku, ker k letošnjim vojaškim vajam na Notranjsko pride tudi bosanski polk iz Gradca. Zažgala sta domača dva otroka, ki sta z ognjišča vzela gorečo trsko in šla kurit v šupo. Škode druge ni, le seno je zgorelo in voz se je obžgal. Posvečevanje zvonov. Danes je pre-čast. g. generalni vikarij Flis v Samassovi tovarni posvetil 12 zvonov, in sicer dva za Smartino pri Litiji, dva za podružnico sv. Križa v Brezju šmartinske župnije pri Li-tiji, dva za podružnico sv. Nikolaja župnije svetotrojiške pri uirknici, po en zvon za podružnico na Loki pri Kronbergu, za podružnico v Sp. Bitnjah pri Žabnici, za kapelo sv. Jožefa v Lekovici v Galiciji, za podružnico v Tribučah pri Adlešičih, za neko kapelo pri Radgoni in za kapelo Jezusovega Srca v Leitersdorfu na Gor Štajerskem. Uršulinske šole v Ljubljani so končale danes šolsko leto s slovesno sveto mašo. Kakor povzamemo tiskanemu letnemu poročilu, so oskrbovale gospe uršulinke v minulem šolskem letu šest raznih učil-nih zavodov, namreč otroški vrtec, vnanjo ljudsko šolo, slovensko meščansko šolo, notranjo ljudsko šolo, notranjo meščansko šolo in učiteljišče z dvema letnikoma. V otroškem vrtcu je bilo 45 deklic, vnanja ljudska šola ima 528 učenk, sposobnih je 410, nesposobnih 110, neizprašanih 8. Slovenska meščanska š o 1 a ima 80 učenk, sposobnih je 78, nesposobna 1 in neizprašana 1. Notranjo ljudsko šolo je obiskovalo 177 učenk; prvi red ima 147 učenk, nesposobnih je 20,' neizprašanih pa 10. V notranjo meščansko šolo pa je hodilo 95 učenk, 87 je sposobnih, 7 nesposobnih in 1 neizprašana. V prvem letniku učiteljišča je bilo 22 gojenk, v četrtem pa 17. V tako-zvanem prostem (nadaljevalnem) tečaju pa so se šoli odrasle deklice poučevale v ročnih delih, modernih jezikih in godbi. — Letno poročilo ima na prvem mestu nadaljevanje spisa iz lanskega letnega poročila z naslovom »Vrla gospodinja«. Gospa pisateljica prav mikavno pripoveduje, kaj mora znati vrla gospodinja o obleki. C. kr. obrtne strokovne šole za obdelovanje lesa, umetno vezenje in čip-karstvo v Ljubljani so danes končale šolsko leto. Ravnateljstvo je izdalo pregledno, tiskano poročilo, kateremu povzamemo to'-le: Zavod za obdelovanje lesa ima naslednje oddelke : Za pohištveno in stavbinsko mizarstvo, za strugarstvo, rezbarstvo, podo-barstvo, pletarstvo in javno risarsko šolo. Prvi štirje oddelki imajo namen, na podlagi teoretičnega in praktičnega pouka vzgojevati mizarje, strugarje, rezbarje in podobarje ter jih seznaniti z ono množino vede in spretnosti, kakršno zahtevajo potrebe sedanjega časa. Popolno izvežbanje učencev traja štiri leta, le v pletarskem oddelku je mogoče doseči učni smoter v jednem ali dveh letih. Odhodno izpričevalo daje pravico za nastop in samostojno izvrševanje priučenega obrta. Skoraj vsi absolventje pa morajo pričeti kot obrtniški pomočniki in po daljši praksi postanejo delovodje, risarji ali samostojni obrtniki. Kdor hoče vstopiti v šolo kot reden učenec, mora biti star 14 let in dokazati, da je ugodno dovršil ljudsko šolo. Za domačine je pouk brezplačen, inozemci plačajo na leto 200 kron šolnine. Pridni in ubožni učenci imajo upanje, da dobe ustanove po 40—300 kron na leto. Revni učenci dobivajo tudi podpore, šolske knjige in druge potrebščine. V minolem šolskem letu so ustanove znašale 5310 kron, podpore 600 kron. Rednih učencev je bilo koncem leta na zavodu 67, hospitantov 18. Povoljno se jih je učilo 57', odhodno izpričevalo je dobilo U rednih učencev. Po narodnosti je bilo 86 Slovencev, 2 Hrvata, 6 Nemcev. — Strokovna šola za' umetno vezenje in čipkarstvo ima tri oddelke : Za umetno vezenje, za šivanje čipek s tremi in za pletenje čipek z dvema tečajema. Pouk je teoretičen in praktičen. Revne in pridne učenke dobe ustanove in podpore. Koncem leta je bilo 79 učenk, in sicer 62 slovenske, 14 nemške in 3 italijanske narodnosti. Šolsko leto se prične 19. septem. vpisovanje se vrši 17. in 18. septembra. C. kr. nižja gimnazija v Ljubljani je danes končala šolsko leto s sv. mašo. »lzvestje«. katerega je na svetlo dal ravnatelj g. Fran \Viesthaler, je izšlo v slovenskem jeziku. Dr. Josip Debevecje spisal za lzvestje nekaj zanimivih opazk k Jurčičevemu Tugomeru in »Veroniki Deseniški«. Na gimnaziji je podučevalo 11 učnih močij. Začetkom šolskega leta je bilo vsprejetih 316 dijakov. Koncem šolskega leta jih je ostalo 257, od katerih je 255 Slovencev, 1 Hrvat in 1 Čeh. Vsi so bili katoličani. Najmlajših — po 11 l«t — je bilo devet, 3 so bili stari po 19 let. Prvi red z odliko je dobilo 22 dijakov, mej katerimi je samo jeden Ljubljančan; prvi red ima 172 dijakov, drugi red 27 in tretji 9. Ponavljalna skušnja seje dovolila 25 dijakom, dodatna skušnja pa 2. Šolnine so plačali gojenci 4760 kron, drugih pristojbin pa 1293 kron 40 h. Skupni znesek ustanov je znašal 3858 kron 90 h. Ustanove je imelo 16 dijakov. Prihodnje šolsko leto se prične 18. septembra. Vspre-jemne skušnje se prično 17. sept. C. kr. višja realka v Ljubljani priobčuje v svojem letošnjem »Jahresbe-richtu« spis Frančiška Komatarja »Die er-sten Dienstjahre Hans Katzianers«. Slovenski profesor menda slovenskih spisov ne sme priobčevati. Komatarjevim spisom sledi spis Albin Belarja »Oertliche Erschiitterungen nach Beobachtungen an der Laibacher Erd-bebenvvarte« s podobami. Koncem šolskega leta je bilo na realki 418 rednih dijakov in 3 privatisti. Od rednih dijakov je bilo: Slovencev 209, Nemcev 186 (?), Lahov 17, Čehov 3, Hrvatov 2, Srbov 1. Z odliko je dovršilo šolsko leto 31 dijakov, prvi red ima 237, ponavljalno skušnjo 75, drugi red 46, tretji red 2S. Radi bolezni niso bili izprašani 3 Šolnina je znašala 13 810 K. Štipendistov je bilo 24, skupna svota ustanov znaša 4018 K 52 h. Učnih močij je bilo 24. V obrtni nadaljevalni šoli istotam je bil 301 učenec, od katerih je bilo 272 Slovencev. Celovške srednje šole. Celovška višja gimnazija je imela koncem šolskega leta 1899/1900 dijakov 448. Dober učni vspeh je imelo 360 dijakov. Celovška višja realka je imela 263 dijakov, od katerih ima povoljen napredek 210. Mestne ljudske šole v Ljubljani so danes zaključile šolsko leto. Letno poročilo mestne osemrazredne dekliške ljudske šole ima na čelu spis učiteljice gdč. Marije Šerc ,.Kako se spoji prijetno s koristnim v počitnicah". Učnih moči je bilo na šoli 18, vseh učenk je bilo koncem leta 509. Slovenk je od teh 499, 1 Hrvatica, 7 Nemk in 2 Cehinji. Za višji razred jih je bilo sposobnih 383, nesposobnih 108, neizprašanih 18. V poštni hranilnici so učenke nahranile 1269 K 75 h. — Druga mestna petrazredna deška ljudska š o 1 a je imela koncem šolskega leta 12 učnih moči, in 589 učencev, od katerih je bilo 587 Slovencev. Sposobnih za višji razred je 477 učencev, nesposobnih 109, torej 228 %. Nerazredjeni so ostali 3. V poštno hranilnico so učenci nahranili 1937 krcn. Za vstop v srednje šole se jih je oglasilo 94. — Obrtna nadaljevalna šola je imela na II. mestni deški ljudski šoli 4 učne moči, 119 gojencev, od katerih je imelo 99 dober vspeb, 51 manj dober in 21 jih je ostalo nerazredjenih. V šolski de-larni se je poučevalo 31 učencev iz dveh višjih razredov ljudske šole. — Prva mestna petrazredna deška ljudska šola je imela 16 učnih moči in 626 učencev, torej 3-3 več nego lani. Vsi učenci so bili Slovenci. Za višji razred je sposobnih 451, nesposobnih 174, neizprašan 1. Ustanova je bila samo jedna in sicer 100 kron. V poštno hranilnico so učenci vložili 1112 K 52 h. Za vstop v srednjo šolo se jih je oglasilo 96. — Mestna nemška petrazredna deška ljudska šola je imela 6 učnih moči. Učencev je bilo koncem šolskega leta 217, od katerih je bilo Slove n c e v 1 0 8 (!) in 98 Nemcev, 11 jih je bilo drugih narodnostij. Za višji razred jih je sposobnih 161, nesposobnih 41, neizprašanih 14. Za srednje šole se jih je oglasilo 40. Šolska delavnica je imela 16 učencev. — Mestna dekliška nemška šest-razredna ljudska šola je imela 12 učnih moči, 404 učenke, od katerih je bilo Slovenk 157, Nemk 235 in drugih narodnostij 12. Za višji razred je sposobnih 336 učenk, 59 jih je nesposobnih, 9 neizprašanih. Nadvojvoda Jožef Ferdinand se je včeraj mudil v Ljubljani. Udeležil se je koncerta vojaške godbe pri Maliču. Mašniško posvečevanje v Gorici. Gospodje bogoslovci četrtoletniki iz gor. nad- škofije so prejeli 12. tega meseca subdijako-nat, dne 15. t. m. prejmo dijakonat in 22. t. m. presbiterat. — Presbiterat sprejme z njimi tudi brat Ambrozij Majcen iz kapucinskega reda. Ljubljanske novioe. Pogreša se od 7. t. m. Franc Bogataj, delavec pri Šumiju v Gradišču. Opravil se je v lepo obleko. Doma je pustil vse svoje reči. — Aretirana tata. One tičke, ki so ulomili v barako pri g. Simonu na Opekarski cesti, je policija dobila. Pod ključem sta Ivan Desio, laški kuhar, in Albin Bruneli. — Izpred sodišča. Ivana Triller, iz mesta izgnana tatica, je prišla, kakor smo poročali, v stanovanje Marije Novak, kateri je ulomila v omaro in pokradla zlatnino in nekaj obleke, je bila obsojena na 13 mesecev težke ječe. Martin Jereb, ki se je vtihotapil v Pongra-čevo barako in pokradel dve vreči čizma-novega lubja, bil je obsojen na šest mesecev ječe. — Pri delu na Erjavčevi cesti sta se stepla dva prisiljenca. Julij Tomic je bil udarjen z lopato na nogo in je precej ranjen. Nadaljni tepež je preprečil ondi službujoči paznik, kateremu je prišel na pomoč stražnik in spravil vročekrvna prisiljenca na hladen kraj. — Zgubila je Alojzija Kregar zlato uro za dame, vredno 32 kron, Eufe-mija Moneti je zgubila zlato zapestnico. — Umrla je danes dopoludne gospa Irma Huth, imejiteljica tukajšnjega odgojeval-nega zaveda za deklice. Zadela jo je kap. Ljudsko šolstvo v Istri. Žalostno sliko nam podaja »Naša Sloga« o ljudskem šolstvu v Istri. Potroši se za šole 600.000 kron, a ta svota niti od daleč ne zadostuje največji potrebi. Obiskovati bi moralo šole 52 515 otrok, in sicer 27 239 dečkov in 25.276 deklic. Od teh je hodilo v šolo leta 1898 —1899 v vsem 33.454 otrok. Ako torej to število odbijemo od skupnega števila šolskih otrok, dobimo ogromno število dece, ki ne dobiva nobenega poduka, namreč 17.865, in sicer 9102 dečkov in 8763 deklic. Ta slika je tem žalostneja, ker vsi ti otroci pripadajo hrvatskemu in slovenskemu narodu. Vseh šol v Istri je 202. Ako računamo po razredih, pripada na dobri dve tretjini prebivalstva, t. j. na Hrvate in Slovence 112 razredov, dočim ima jedna tretjina, Italijani, 192 razredov, t. j. za 80 razredov več nego Hrvati in Slovenci skupno. Tako je ljudsko šolstvo v Istri; vsakdo se lahko preveri po tem, kako nujne podpore je potrebna slovenska in hrv. družba sv. Cirila in Metoda. Štajerske novice. Celjskemu Stigerju se množi čast na čast. Celjski »feuerber« ga je imenoval častnim članom. Isto čast je dobil Rakusch. Ognjegasci so za to v torek pili pri »Kroni« ! — Obesil se je v Žetincah pri Radgoni posestnik in lovski paznik Pa-darič. — Celjska narodna društva priredijo veliko dobrodelno akademijo v korist po povodnji ponesrečenim vitanjskega okraja in Šaleške doline. — Strokovni tečaj za čevljarje bode od 16. do 23. avgusta v Celju. — Davčni pristav v Celju g. Fran Vajda je imenovan davčnim kontrolorjem. — Na eno-razrednici v Topolišču pri Šoštanju je razpisana služba učitelja-voditelja. V Jarenini je popolniti nova učiteljska služba na novi pet-razrednici. Primorske novice. Nove orgije je postavil gospod Ign. Zupan iz Kamnegorice ta teden v Biljah. Jutri jih blagoslove. — V Trstu je vdova Pavlin iz Mirna zadela glavni dobitek 90.000 kron. — Sadjarsko društvo za komenski sodnijski okraj je c. kr. namestništvo v Trstu dovolilo. Preteklo nedeljo je društvo imelo občni zbor. — V Gorici je vodstvo laškega »Alojzijevišča« kupilo hišo na ulici na soški most št. 12. — Zrelostni izpiti na goriški realki so se pričeli danes. Izmej 23 sedmošolcev se jih je k maturi oglasilo le 13. Iz Trsta se poroča, da je angleško brodovje včeraj odšlo iz tržaške luke proti Reki. V Opatiji je bilo od 1. sept. 1899 do 10. t. mes. 7111 strank z 12.382 osebami. Is Dalmacije se poroča, da nameravata odložiti državnozborska mandata oba srbska poslanca, dr. Kvekvič in dr. Baljak. Dobro se je odrezal. Dva narodna naprednjaka sta na potu vzela v sredo enega naših somišljenikov in ga vprašala: »Povej nama, ali si osel ali norec, da držiš s kle- rikalci?« »Ne, nisem ne eno, ne drugo, ampak v sredi mej obema.a Petioa. Ugovori proti petici, ki so bili natisnjeni v torkovem »Slovencu«, so ničevi. Nekdo pravi, da pomeni petica »groš«. Saj ni res! Poglejte v Pleteršnikov slovar! Petica se imenuje denar za pet krajcarjev ali za pet »grošev«. Oboje je bilo že v rabi. Zakaj bi se torej zdaj ne smel imenovati »petica« denar za pet kron? — Nekdo predlaga ime »kronača«. Kaj si vsega ne izmislijo ljudje! Kroni pravimo krona, ker ima res krono na drugi strani. Srebrnjak za pet kron ima pa orla. Zato bi mu prej pristo-jalo ime »orlača«, kakor »kronača«. — Izraz »petka« je tudi slab. Pleteršnikov slovar ima v 11. zvezku str. 32. razločno tiskano, da se številka 5 imenuje »petka«. Pa še neki drugi razlog je, ki nam brani sprejeti izraz »petka«. Hrvatje namreč rabijo za krstno ime Petronila besedo »Petka«. Če bi mi denarju rekli »petka«, se osmešimo pred Hrvati. Le pomislite, kako bi se mi smejali, ako bi Hrvatje kak denar imenovali »lenka« ali pa »urša« ! — Zato živela »petica« ! Petan. Zanimiva razsodba. Upravno sodišče je minoli teden razsodilo, da mora mestna občina Žatec na Češkem povrniti vso škodo onim, ki so bili oškodovani v novembru leta 1897 po nemških demonstracijah, ker ni mogoče najti pravih krivcev. Tako je samo tvrdka Hoty imela do 30.000 kron škode. To je značilen pendant k protestnemu shodu ptujskih kričačev, ko je »Slovenski Gospodar« namignil na morebitne požigalce Gre-gorčevega posestva. Zanimive številke. Od prebivalcev sveta je samo 500 milijonov popolno oblečenih, 250 milijonov prebivalcev hodi popolno golih. Kar se tiče stanovanja: 500 milijonov ljudij stanuje v hišah, 700 milijonov v jamah in 250 milijonov spi pod milim nebom. Sejmi po Slovenskem od 16 do 21. julija. Na Kranjskem: 16. v Vinici ; 17. v Zdenski vasi in Metliki; 20. v Koprivniku. — Na bIov. Štajerskem: 16 v Zdolah in Dobju ; 17. na Muti in pri Sv. Filipu na Selah ; 20. v Arnužu in Vitanju. — Na Koroškem: 16. v Gradišah. — Na Primorskem: 16. v Drenciji ; 21. v Palmi. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je danes vročil gosp. Ivan Jebačin zopet 100 gld. To je že osmi stotak, katerega je povodom kupčije združbino kavo naklonil v prid vzgoje in pouka obmejni slovenski deci. Ob tej ljubi nam priliki najto-pleje priporočamo, naj bi slehrna slovenska gospodinja rabila leto izborno domače blago ter s tem podpirala prevažno našo šolsko družbo, ki vsled svojih množečih se učnih zavodov ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna. I>arovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Prijatelj z Gorenjskega za fižol 5 K. — G. A. Ogulin, duhoven v Št. Pavlu Minnesota 1 gld. 42 kr. — Gosp. I. Brence, župnik v Preski 1 gld. 50 kr. — Neimen. 10 kron. Bog plačaj ! Telefonska in brzojavna poročila. Line, 14. julija. „L. Volksblatt" poroča, da je od češke strani prišlo vprašanje na parlamentarno komisijo bivše desnice, ali bi bila mogoča zopetna zveza desnice. »Volksblatt" pozdravlja to vprašanje kot znamenje boljših razmer za bodočnost. Bruselj, 14. julija. Poučeni krogi trdijo, da države niso edine glede vrhovnega poveljništva evropskih armad v Kini. Zavist mej Angleži, Japonci in Rusi ne obeta nič dobrega. Tojska n» Kitajskem. Precejšnje presenečenje je provzročila v Evropi vest, da je na prošnjo cesarja Viljema dovolil ruski car prevoz nemškega vojaštva po evropsko-ruski in sibirski železnici, in sicer do višine dveh vojev. Nekateri berolinski listi še nekoliko dvomijo nad resničnostjo te vesti, a gotovo je, da je sibirska železnica že pripravljena za prevoz vojaštva, ako ne nemškega, pa vsaj ruskega. Sibirska železnica vodi do Szetenska ob reki Chilka. Od tod vozijo parobrodi po Chilki in Amurju do Chabarou skega, kjer se pričenja Ussuri-železnica do Vladivostoka ob mandžurski meji. Vožnja od Moskve do Vladivostoka traja kake tri tedne, po morju se pa potrebuje šest do osem tednov. Torej velika pridobitev. Kantonski podkralj Li • Ilung - Čang je dobil že tretji poziv za odhod v Pekin, pa le ne gre, ker dobro ve, da bi se težko še kedaj povrnil v Kanton. Sicer je pa tudi prav pametno, da se ne uda zahtevi pekinških krogov, ker brez njega bi se razdrla separatistična zveza podkraljev na jugu in princ Tuan bi kmalu imel na svoji strani upornike tudi v teh pokrajinah. London, 14. julija. (G. B.) ,.Baily Espress" javlja iz Tientsina 9. t. in.: Kitajci so dovedli v bližino dirkališča in na druge kraje 12 topov, iz katerih neprenehoma streljajo tako, da morajo zapuščati Evropejci jedno pozicijo za drugo. Reka Peiho je pod Deubinom popolno ne-plovna, ker so Kitajci nje gorenji tek obrnili na drugo stran. Velik del železnice je v kitajskih rokah. Bruselj, 14. julija. Zunanji minister je prejel včeraj brzojavko iz Shanghaija. da je general Niu premagal vstaše^ pri Pekinu. Podpirala sta ga princa Oing in Tunglu. ki branita Evropejce. Berolin, 14. julija. Wolfov urad javlja iz Kantona IZ. t. m.: Li-Hung-Čang je prejel 6. t. m. cesarjevo pismo, v katerem se prosi za pomoč proti vstašem. katerim se je pridružil princ Tuan. Podkralj odpošlje v Pekin nekaj tisoč mož. London, 14. julija. Včeraj dopoldne je došla brzojavka iz Pekina, glasom katere^o bili G. t. m. pomorjeni vsi ondotni tujci. Reuter. uradu se je na vprašanje odgovorilo v zunanjem uradu, da tam ni o tem nobenega sporočila. London, 14. julija. Število bokser-jev se vedno množi, poročila iz kitajskih virov so jako sumljiva. Ponavlja se govorica, da je mrtvih 3000 Rusov, ki so že meseca junija prodirali sami proti Pekinu. Iz gotovega vira pa se poroča, da so bokserji dne 6. julija v Pekinu pomorili vse Evropejce in princa Cinga. Washington, 14. julija. Glavni ameriški konzul v Shanghaiju poroča, da so bokserji in vojaki 7. t. m. streljali na poslaništva v Pekinu, in pravi, da pričakuje najneugodnejih poročil. Zaročenca. (I proraessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje). „ Počasi se razidejo, teko k oglom, kdor zna brati, res vidi nabite cenike. Mislite si: osem unc kruha za jeden belič." „To je sreča!" „Res je lepo! Toda koliko časa bo to trajalo! Ali veste, koliko moke so danes pokončali? Da bi bila vojvodina za dva meseca preskrbljena." „Ali za kmete niso naredili nobene dobre postave?" „Kar se je naredilo v Milanu, naredilo se je vse na mestne stroške. Ne vem, kaj naj vam rečem. Za vas bode Bog poskrbel. Hrupa je sedaj konec. Še nisem vsega povedal; sedaj šele pravo pride." „Kaj še?" „Danes po noči ali zjutraj so jih mnogo zalotili. Precej se je izvedelo, da bodo glavni hudobneži obešeni. Komaj se je ta govorica raznesla, odnesel je vsakdo pete domov po najkrajšem potu, da bi ne bil tudi on v tem številu. Ko sem šel iz Milana, bilo jc mesto podobno samostanu." „Ali jih res obesijo?" „Seveda, in takoj", odgovori trgovec. „In kaj naredi ljudstvo?" vpraša oni ki je tudi že preje vprašal. »Ljudstvo? Gledalo bode", reče trgovec „Zelo jih veseli, če vidijo kristijana umirat, pod milim nebom, ti malopridneži! Hoteli sc napasti oskrbnika. Namesto njega bodo imel štiri druge razbojnike; spremljali jih bodo kapucini in bratje srečne smrti. Ti ljudje so smrt zaslužili. Bog tak6 hoče; to je potrebno. Začeli so meni nič tebi nič vlamljati v pro-dajalnice in jemati, plačali pa niso nič. Če bi se jim dovolilo, sledilo bi kruhu vino in tako nadalje ... Ne odnehali bi iz svoje volje od te prijetne navade. Jaz vam zagotovim, da to ni posebno veselje za poštenjaka, ki ima prodajalnico odprto." »Res je", pravi jeden izmej poslušalcev. „Res je", potrdijo mu drugi soglasno. „In vse to", pravi trgovec, ter si z brisačo pogladi brado, „vse to je bilo dogo-| vorjeno od neke zarote." „ Zarota ?" »Da, zarota. Vse je skoval Navarini, oni kardinal na Francoskem — saj ga poznate — ki ima na pol turško ime in ki vsak dan kaj iztuhta, da bi izpodkopal špa-njolski prestol. Posebno v Milanu bi rad kakšno vragolijo naredil, ker ve prekanjenec, da je Milan opora kraljeva." „Lej! Lej!" „Ali hočete dokazov? Največji hrup so delali tujci. Po Milanu je bilo te dni videti mnogo neznanih obrazov. Pozabil sem vam povedati zgodbo, katero sem izvedel iz verodostojnega vira. Biriči so zalotili v neki krčmi nekoga . .." Renzo si je zapomnil vsako črkico tega govora; ko pa sliši to struno, polije ga kurja polt in se strese, predno more misliti na to, da se naj brzda. Nihče ga ne opazi. Pripovedovalec govori nepretrgoma. „ Nekoga, o katerem se ne ve odkod je, kdo ga je poslal, in h kateri zalegi spada. Bil je izvestno kak glavar. Že včeraj se je obnašal sredi vrišča kakor obseden. S tem pa se ni bil zadovoljen; začel je prorokovati in je predlagal, naj se pobijejo vse višje ?lave. Capin! Kdo bi skrbel za ubogo ljudstvo, 3e pobijemo gosposke? Pravica mu je bila za petami in se ga je polastila. Našli so pri ijem kopico pisem; peljejo ga v luknjo, a caj ? Njegovi sodrugi, ki so v idili okrog lotične krčme, pridejo mnogoštevilno in ga ešijo, potepina." ..Kaj je bilo potem ž njim?" (Dalje prih.) hofie oBresti lačuje marsikdo, ne da bi vedel za to, ker se ob pravem asu plaši pred maihnim stroškom, pozneje pa mora zdati stoterni znesek. Ako se vsled napačne štedljivosti ravočasno opusti nakup dobre ustne in zobne vode, e zelo bridko maščuje to zanemarjanje zob, in treba : pozneje velikih stroškov, katerim bi se bilo lahko '.ogniti, ko bi se bili pravočasno pametno gojili zobje. ;dor redno zjutraj in zvečer rabi „Kosmln ustno rodo", ohrani zobe lepe in zdrave, dokler je to sploh oličkaj mogoče. Kosmin steklenica i gld.. dol^o traja-oča, se dobiva v lekarnah, boljših drogerijah in parfu-tierijah. ^ R . Glavna zaloga: Anton Krisper v Ljubljani. Umrli so: V bolnišnici: 9. julija. Anton Oman, kajžarjev sin. 3 leta Meningitis tubereulosa. 11. julija. Ivan Zore, mešetar. 50 let jetika. Meteorologidno porodilo. yiiina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0mm Las opa-zoTanja Stanje barometra v oim. Temperatura po Cplzijn Vetrori Nebo 13| u| 7. zjuti. 73461 12. popol. | 784-7 | TJ S5 |Sb ... j. . 20 2 | sl. jzah. |dei. jasno| 17 5 j sl. svzh. . jasno I 0 0 27-5 | sr. jvzh j » Srednja včerajšnja temperatura 20 5", normale: 19'7". Poslano. »Slovenski Narod« mi je v torek posvetil dolgo ■poslano« pod katero so se podpisali brezimni ko-.esarji. »Narod« piše: »Ce bodo klerikalski pobalini ? istem smislu napadovali, kakor se je videlo pri po-.enjanju razupitega Stefeta in njegove »Vihre« pred Kratkim v Vevčah, se bode tudi nam kolesarjem za-•ela slaba goditi. Cesta v Kranj namreč ni več varna -a ko esarje, če se bo pustilo po tej zgorej imenova-iega klatiti se s svojimi somišljeniki«. Ker ne maram priti v Malovrhovo družbo, ne )odem pošiljal »Narodu« nobenih popravkov, pač pa ,'f, la 30 se tisli kolesarji hoteli norčevati iz JSolu .-100 broječe množice delavcev in delavk, ki so korakali iz Medvod v Presko. Mislili so, da se mora aka množica razpršiti na vse strani pred tremi ljubljanskimi fantki in da se smejo med njo vozariti »emtertja. Olikan kolesar bi kaj tacega ne zahteval, iver sem pa videl, da imam opraviti s precejšnjim aeiom ljubljanske nadutosti, povedal sem »kolesarjem« >voie mnenje na tak način, kakeršnega je njihovo vedenje zaslužilo. Domišljavci ne bodo brili norcev mej našimi množicami, tako delo naj si prihranijo za Uste Ljubljančane, ki časte vsakega poba. samo da jita rad »Narod«, pa naj je tudi radi soudeležbe pri tatvinah po znanih trgovinah jedel ričet. «gi-i Ivan Štefc. Zahvala. 641 1-1 S hvaležnim srcem se zahvaljujemo podpisani vsem onim, ki so prišli izkazal v tako obilnem Številu zadnjo čast prečast. gosp. dekanu in župniku Antonu Aleš-u. 1'resrč ua zahvala gre zlasti mil. gosp. proStu novomeškemu dr. Seb. Elbert-u, ki je vkljub slabemu vremenu prihitel pokopat pokojnika : velehlagorodnemu gosp. c. kr okrajnemu glavarju Jožefu Orešek, ki se je — sam zadržan — dal zastopati po c. kr. okrajnem komisarju g. dr. Pilshofer-ju. Dalje omenjamo s hvaležnostjo preč. g. kanonika Sušuika, monsignora Jančarja, župnika vis nem. vit. reda, ki je prihitel z Dunaja v daljni Semič k pogrebu dragega mu prijatelja. Zahvaljujemo se p. n. g. proštu metliškemu Frančišku Dovgan-u in g. župniku Malenšku, da je blagovolil govoriti v slovo blagemu pokojniku. S posebno hvaležnostjo omenjamo tudi p n. K. šolskega svetnika in ravnatelja dr. Frančiška Detela in prof. Fajdiga iz Novega Mesta; dalje vodjo Dolenca iu pa visokorodnega g. barona Apfaltreren. Hvala p. u. ueitel|stvu, ki je v tako obilnem številu prihitelo k odprtemu grobu svojega nekdanjega nadzornika. Hvala vrlemu pevskemu zboru in njegovemu voditelju. Hvala Vam. duhovni sobratje, ki ste prišli in pokazali, da ste ljubili in čislali njega, katerega sedaj - žal — ni več mej uami. Hvala pa tudi vsem onim, ki so pismeno izrazili svoje sožalje. Bog Vam plačaj vsem I Za g. dekana pa molnuo, da mu sveti večna luč. V Semiču, dne 13. julija 1900. P. Otokar Aleš gvardijan v Novem Mestu, nečak. — Valentin Marčie, Andrej Lavrič, kaplana. priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Emajlna glasura, mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les. kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim da porcelanu slieno prevlako V škatliicah po '/» in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—3 krepak, poštenih krščanskih starišev, zmožen slovenskega ter deloma tudi nemškega jezika, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. 619 3-3 Fran Šubelj v Kamniku. — Kranjsko. Nova brivnica in cesalnica. Slavnemu občinstvu Tržaške ceste, Gline, Viča itd. si usojam ulfudno naznanjati, cla sem, upoštevajoč potrebo slavnega občinstva, odprl čedno urejeno podružnico v lastni hiši naTržaški cesti št.30, pri Znamenju. Nadejam se torej, da me bode slavno občinstvo v mojem novem podjetju podpiralo, ter se, zagotavljajoč točno in čedno postrežbo, priporočam v obilen obisk. Sprejmem naročila na dem in mesečni abonement. Z odličnim spoštovanjem 636 2-2 Aleks. Gjnd. Solidna in izvrstna prodajalka išče službe pri trgovini, vsprejme tudi kako malo 634 3-3 gostilno na račun. Ponudbe se prosijo do 16. julija t. I. poste restante: .,K. K.' , postaja Ptuj (Hettau). Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * •I' tinkturo lekarnarja Piccoli v Ujubljani dvernega založnika Nj. Svetosti pa peža kot želodec krepkujočein tek vzbujajoče. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navad aem telesnem za-nrtju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in HI- več stekleničk. 591 50-2 t m- ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra eosta n(.<1 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blagu po nizkih cenah. Opozarja na veliko srojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. _170 40 ©M.*®' m m Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena Jf ja iu mik a!i m sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ien .Se d0bl Za PredPlačil° 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, HI., Stelngaase 9, I. Stook, Tta. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. 1000 rl Razpis darila gospodinjam! 500 kron razpisujemo za najboljši recept za salate. omake, vku-hano zelenjad in druga jedila, pri katerih se rabi naš jesihov cvet „VINACET" ki se dobiva z navodilom vred, kako ga rabiti, v vsaki dobri prodajalni špecerijskega in kolonijalnega blaga ter v prodajalni dišav, in tudi po lekarnah. Praga, meseca julija 1900. U~ ara. i., delniško društvo. Prvo darilo znaša 1(0 kron, drugo 60, tretje 40; čvetero daril je po 20 K, deset po 10 K in dvajset po 6 K. Sodniki razsojevalci bodo: J. M. H e i t z , vodja I. dunajske meščanske kuharske šole na Dunaju, Ch. S c h m i d t, vodja Royal kotela v Budimpešti in Fr. Bautz, predstojnik kuhinje v hotelu de Sax.e v Pragi. Oglasiti se je za darilo do 15. avgusta 1900. Oziralo se bo le na liste tekmovalce, ki vpošljejo gornji del pokrova (varstveno znamko) vinacelove steklenice. Poslati so recepti za darila na naslov: Union. deln. družba v Pragi, Hradšin. z nadpisom: »Tekmovanje za darilo ozir ,-Vineceta^. - Razsodba se objavi dne 31. avgusta 1900. 623 1 — 1 Na prodaj je hiša štev. 8 v Linhartovih ulicah blizo artilerijske vojašnice ob Dunajski cesti, in zraven več parcel za stavbišča. Iliša, pripravna za kaki obrt, je oddati za jako ugodno ceno. Več je izvedeti v hiši št. 6, Linhartove Ulice. 626 3—3 14 let star, se sprejme v trgovino A. Sušnika, 602 3-3 Zaloška cesta št. 15. C. In kr. prlv. umlvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h. je tekočina, 2e 40 let v rabi po dvornih, vojaških in civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvinijo nogo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v Avstro-Ogerski. 630 20-1 Glavna zaloga Franc Jan. Kwizda, c. in kr. avstr.-oger . kr. rumun. in knežji bulgarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. Fr. P, Zajec trgovina z zlatnino in srebrnino v Ljubljani Stari trg štv. 28. Usojam si opozorili sl. občinstvo in veleč, duhovščino, da sem odprl prodajalno, najraznovrslnejših zlatih, srebrnih in nikelnastih žepnih ur, stenskih ur. ur budilnic itd., vsakovrstne zlate, srebrne in nikelnaste verižice, prstane, uhane, zapestnice itd., sploh vseh sem spadajočih predmetov po najnižjih venah. Ure so pristna švicarskega deta, natančno in zanesljivo izdelane Popravila tudi najtežavnejša vspre-jemljem ter izvršujem točno in natančno po najnižjih cenah. Prodaja linih očal. naočnikov, barometrov, termometrov; sploh vseli sem spadajočih predmetov. 613 3-2 V mestu Mariboru je pod uerodnimi pogoji (za 36.000 kron) na prodaj h z velikim, rodovitnim vrtom. Vknjiženih jo na posestvu 14.000 kron. Več pove upravništvo »Slovenca«. 629 3-2 Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ R0V8EK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hi&t gospe Wassnaw-java 60 52-27 sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom v naročilu za izvrševanje vsakovrstnih strog-o umetniško izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških sob od kamf>nat gipsa ali lena itd. Oltarne skupine iz različnega ma-terijala. Priznano umetniško (lorr£i'na dela ! r Redka priložnost za nakup pohištva. Jan. Dogan-a mizarski pohištveni obrt 536 5 V J-ijllT>lj»lli na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo '«ap*af m (,< mm. vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva gld. 5--, 7 50, 10 —, 12--, 14--. Garniture, divane. madrace 7, 14 do 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madrace 7 gid. pulte za mašne knjige > itd. itd. gld. 10-—, 15 —, 17 —. Naročila se točno izvršujejo, enllnlk s podobami zastonj iu franko. i to. £ m Bogdan Oblak, urnr na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali popravo starih stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni Ireba regulovati. 51 25-26 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. Dragih vozačev mi ne vzdržujemo! Predragoceno reklamo le skromno rabimo! Obojega naSa 198 20-16 „Styria"-kolesa ne potrebujejo. Kar prihranimo, pride kupcu na prid, odtod naše nizke cene! Tovarna za „Styria"~kolesa Jan. Pneh in dr., Gradec. Pristna le pri našem edinem zastopniku Fr. Čuden, trgovcu s kolesi v Ljubljani. smmmmm mmMMMmm 'A^ ^^ ^^ ^^ i Stanovanja so oddati! Za avgust: dvoje stanovanj po 1 sobo in kuhinjo; dvoje stanovanj po 2 sobi s kuhinjo. Takoj pa se odda jedno stanovanje z jedno sobo in kuhinjo. 519 10 Vse to na Poljanski cesti št. 60. :xw»ooooooooo09 O Ot ■h M d 0) O t Pozoi% kolesagji!_ Vsled poletnega časa nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljev), kakih 400 komadov in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor: 3Poeh, Meteor, Peugeot, Mm&mh ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80"— naprej. 3W Peugeot - Itolosa po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140'— do 230'—. A. Putrich, Tjjubljaiia, Dunajska eesta. 285 20-17 I S rt> tr » o M> tn< K P Pu ® i—■ P <1 O f. O s» i fr fr IK fr P- ih fr i- fr ib P" fr P* G^CJ ^ČJ (r>J?p ($YČ) (byq (ofr č) (hyc) (qVc> ffi^ ^ž^ ffi^' 'ž?^1 Otfš i m JL * : . Bases•'• IMiHHHlBflHMI Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih. -ž'" Ograja gozdov, pašnikov vrtov itd. zirane jeklene žice. 684 10-2 Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko, izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom, priporoča slavnemu p m občinstvu svoje »lete^i^e i« »a.««, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov za azanenje, kurn.ke golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. - Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitn.ee, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstni sita, rešeta za tovarn! n m" ne kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. - „ Ceniki na zahtevanje brezplačno. Josip Kasteli krojaški mojster, v lijubljani, Vo«lnikov trg- št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne olile li 9 posebno tal is rje v, površnikov itd. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Pi 'osim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodein vedno skrbel, da zvrSim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 24 Zunanja naročila točna — Cene primarno nizke. Priložnostna darila!__ Friderik Hoffmann, Lj&tffijg___T...... ; mm, rtilill ^Ifj t, U.l*fir, 665 26-25 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo Viseli vrst w žepnih ur v zlatu, srebru, tuii, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in foudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. BW Poprave se dobro in solidno lzvrSujejo. Gothaška življenjska zavarovalna banka. Zavarovalna svota 1. aprila 1900 ......... 776,800 000 mark Bančni zaklad 1. aprila 1900 .......... 252,800 000 Dosedaj izplačane zavarovalne svote......... 349,000.000 Dividende zavarovancev v tekočem letu: 30 do 138 odstotkov letne normalne premije — po kakovosti in starosti zavarovanja. .. .K?.r je tukajšnja agentura tega zavoda prešla v moje roke, naznanjam to s pričujočim in sem na razpolago pri posredovanju pri življenjskih zavarovanjih in pojasnilih v vsakem oziru te zavarovalne stroke. 392 3-2 Bančne določbe, prospekti in vzorci za predloge so brezplačno na razpolago. Ljubljana, dnč 21. aprila 1900. 392 3-3 Edvard Malir. Dr. Julij Schuster je odpotoval za čas od 15. do 31. jidij a 1000. HS_____637 1 - 1 F Fr * k S! 22°!» ceneje! K potovalni sezoni! Ugodna prilika k nakupu večjega števila tapeciranih in netapeciranih košar za potovanje z amerikanskim patentovanim zaklepom (najnovejša praktična iznajdba) in mnogovrstnih drugih finih košar itd. Blago ležalo je vsled večje odpošiljatve kakor se ga je naročilo v kolodvorskem hkladišču na razpolaganje in sem isto pred na 20 junija 1900 od načelništva tukajšnje južnoželeznične postaje razpisane javne dražbe kupil 22 % pod računsko ceno. 32 otročjih voz, mej temi 11 angleških finih voz za ležanje in se- M. PakiČ, Ljubljana. denje, — naj ceneje 607 4—4 5 Dunajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 85 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 000 K Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah Taboru, Benesavi, Iglavi, Moravski Ostravi. rme 13, julija. Skupni državni dolg v notah.....97.75 Skupni državni dolg v srebru......97-35 Avstrijska zlata renta 4°/0.......115-40 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-10 Ogerska zlata renta 4°/0........115-50 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........91-— Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1716 - Kreditne delnice, 160 gld................674 50 London vista....................242-35 Nemgki drž. bankovci za 100 m. nem.dri. veli 118-60 -3H 1> u 11 «L J 2S Is. st 20 mark............ 23-70 20 frankov (napoleondor) ...... 19-30 Italijanski bankovci.........90-65 C. kr. cekini............ 11 33 Dne 13. julija. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . . 17050 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 163 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 60 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95-— Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......138-75 Dunavske vravnavne srečke 6% . . . 251- b o r z a. Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4u/„ Prijoritetne obveznice državue žeieznice » » južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/„ » » dolenjskih železnic 4°/„ Kreditne srečke. 100 gld...... 4°/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » 5 > Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld...... 106-50 94-20 405 — 319-50 119-25 9950 385 -330--4350 20-12-50 63-50 Salmove srečke, 40 gld........175 2- St. Gen6is srečke, 40 gid. 183 — Waldsteinove srečke, 20 gld. ..!!..' 178 - Ljubljanske srečke......!!'.,' 48 — Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gid. , '. 275-- Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gi. st. v 6170- - Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....7<>5- Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....109-5;) SploSna avstrijska stavbinska družba . . . 150 — Montanska družba avstr. plan......451'— Trboveljska premogarska družba, 70 gld. ' 420- — Papirnih rubljev 100 ..............255-50 _ Nakup ln prodaja *£fi rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi, Menjarnična delniška družba 99 M E K C U I., Mlollzeils 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2. t* OHT Pojasnila -Jfcs v vseh gospodarskih in finančnih stvar«*, potem o kursmh vrednostih vseh špekulacljskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ohrestovanja pri popolni varnosti U ti 1 o ž o n i h |f lavuic. r Ako si želiš „Zacherlinu svetovnoslavne dobrote, Čestita čitateljica, ne sprejemaj ga v zavitku! Pristen je samo v steklenici, Ki varstveno znamko nosi. Pravo pomoč po noči in po dnevu Zoper kakoršnikoli mrčes Išči le tam — da varno hodiš, Kjer Zacherlov plakat zagledaš. 343 3—3