ft niti prajamaa: sa
cato lato naprej 26 K — b pol leta , 13, — ,
tetrt ,
6,50, 2,20,
V ■pravilttvH prejemal ta
eclo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Z» poiiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in inserat •prejema upravniitvt v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo.
UredniJtvo je r Seme-niikih ulicah «t 2,1., 17
lzha|a vsak lan, iiviemJi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 251.
V Ljubljani, v četrtek 31. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Gabilo na naročbo.
S I. novembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,, Slovenca".
Slovenski liberalci v državni zbornici
Stranke, ki bi tako dosledno Bvoj lastni narod tožila v državni zbornici in svojim lastnim rojakom tako metala polena pred noge, kakor naši liberalci, nima več vsa obsežna avstrijsko-ogerska monarhija. Včeraj smo prinesli govor g. P o g a č n i k a. Tu je govoril slovenski politik, ki se, dasi zasramovan od svojih lastnih liberalnih rojakov, niti z besedico ni dotaknil svojih političnih nasprotnikov, ampak je govoril le za skupne interese slovenskega naroda. Tako delajo možje, katerim ni narodnost samo na jeziku.
Oglasil pa se je v imenu klavrne liberalne četvorice dr. F e r j a n č i č. Ta mož je v proračunski debati (!) zmerjal kranjske „klerikalce!" In sicer si je dovolil g. Ferjančič stvari, ki kažejo, da je prišel nekdanji podpredsednik državne zbornice že na nizki nivo prav navadnega »Narodovca.«
Dr. Ferjančič je rekel v zbornici, da je nastal razpor med Slovenci zato, ker so „klerikalci" proglasili spoštovanje narodnosti kot „pogansko malikovavstvo". Da pa so pravi zastopniki slovenske narodnosti ravno »klerikalci", ker so »narodni« liberalci z Nemci zvezani, tega dr. Ferjančič ni povedal.
Dr. Ferjančič je rekel, da brezverstva na Kranjskem ni, to je le »angeblicb«. Kako ostudno piše »Slov. Narod« zoper vse, kar je katoliško, tega pa Ferjančič ni povedal.
Nato se je pa spravil dr. Ferjančič nad »konsume.« Najprej je izrekel čudno trditev, da je pri nas »brezmejno število« konsumov (»eine Unzahl!«) Zdi se nam, da dr. Ferjančič ne zna daleč šteti, če je teh par konsumnih društev, ki se dajo na prstih našteti, že zanj
—	brezmejno število. Še Indijanci znajo šteti vsaj do trideset, kar je čez, je zanje
—	brezmejno mnogo. Pri dr. Ferjančiču se pa »brezmejno število« začenja že menda pri desetorici.
Kaj je dr. Tavčar zapisal o notranjskih oderuhih, tega pa dr. Ferjančič ni povedal.
Tudi nad duhovnike se je spravil ta vestni zastopnik slovenskega naroda. Rekel je, da se slovenska duhovščina peča bolj s trgovino, kakor z dušnim pastirsivOm. Nam se zdi, da dr. Ferjančič z dušnim paBtiratvom naše duhovščine pride jako malo v dotiko, ker drugače bi vedel, da je ravno zato liberalno brezverstvo tako besno na duhovščino, ker se to jako pridno in vspešno bavi z dušnim pastirstvom. Zakaj pa našega škofa tako sovražijo ? Ce bi on mirno doma sedel, in pustil, da se po deželi širi brezverstvo, bi ga hvalili liberalci, a napadajo ga ravno zato, ker se tako intenzivno in neutrudno bori z dušnim pastirstvom.
Nato je pa dr. Ferjančič začel p r o r o-kovati. Kakor Pitija na trinogu, je pro-rokoval, da bo vsa kmečka organizacija »fa lirala«. A g. Ferjančič je pozabil povedati, da to prorokovanje ni njegov original, ampak da liberalci že deset let prorokujejo
vsak dan »neizogibni, nagli« propad vseh kmetskih društev, a da se ta prorokovanja vsak dan iznova pokažejo kot jalova. Ker se nam zdi, da dr. Ferjančič nima niti pojma o gospodarski organizaciji kmet-skega stanu, razen, kar je zvedel iz »Nar.«, opozarjamo ga na današnji naš članek o »Neizogibnem propadu« naših zadrug. Ne smešite se vendar !
Zdaj se je pa spravil ta mogočni zastopnik iz hrvatsko-slovenskega kluba iz-bacnjene četvorice nad poljedelskega ministra. Od vlade |e kar kratko zahteval, da ne sme dati nikake podpore gospod, organizaciji na Slovenskem! Nekako prisiljeno komično so se slišale »velikodušne« besede tega žalostnega govornika, ko je rekel, da on sicer ne zahteva, da bi vlada za trla ta društva, hoče pa samo to, da jih »ne bi podpirala«. Tega pa ni povedal, da se je dozdaj v zatiranju kmečkih društev pri nas storilo že vse, kar je bilo mogoče.
Tako žalostno ulogo je igral na Dunaju slovenski liberalec. Ves propad libe-r a 1 s t v a se je videl na dr. Ferjančičevem nastopu. Prej, dokler je bil združen s svojimi krščanskimi tovariši, je postal po njihovem, zlasti dr. Susteršičevem prizadevanju podpredsednik poslanske zbornice, zdaj pa, izoliran, stigmatiziran kot liberalec, prosi vlado, naj za božjo voljo nič ne da njegovim političnim nasprotnikom iz lastnega rodu.
Tako globoko pač se še ni noben slovenski poslanec ponižal pri proračunski debati, kakor dr Ferjančič. To priložnost porabijo poslanci vseh narodov vedno v to, da izkušajo v proračunu spraviti ugodne postavke za svoj narod.
Naši liberalci pa to priložnost porabljajo zato, da vladi priporočajo, naj se za n o-beno ceno ne da premotiti, da bi slovenskemu narodu kaj dala!
To je pravi u niču m! Ves svet se mora smejati takim „narodnim" zastopnikom.
Žalostno je bilo to za slovenski narod. Osamljen, kakor Jeremija, je tožil Ferjančič na Dunaju stenografom rane liberalnih Slo-
vencev. Tavčarja in Gabrščka ni bilo v zbornici, da bi bila podpirala jadikovanje Ferjančičevo, Plantan je pa bil navzoč, a ni imel več tistega poguma, kakor dne prvega maja, ampak je z izrazom usodne tragike na poštenem licu — dobrotljivo molčal!
Nekaj poslancev drugih narodnosti, kateri so poslušali deloma ta „proračunski" (!) govor, pa je zmajevalo z glavami, ker — kaj takega še niso slišali!
„Neizogibni propad".
Celovec, 28. okt
Par dni popred bi nas bilo iznenadilo poročilo uzornega rodoljuba slovenskega — „Slov. Naroda", ki je je prinesel le-ta v preveliki skrbi preteklo nedeljo: .Kmetijska zadruga v Sinčivasi — na Koroškem, ki jo je ustanovil znani vikarij Podgorc, je že tako dogospodarila, da ne more ne naprej, ne nazaj. Kakor čujemo od poučene strani, je propad te zadruge, ki je še najuzornejša mej vsemi, kar jih je na Slovenskem, neizogiben."
Par dni popred bi ne bili vedeli, odkod tako poročilo? Danes pa lahko poročam, da sta včeraj preiskala dva od poljedelskega ministerstva poslana uradnika našo zadrugo, ter da sta našla vse v povoljnem redu, s zadružnim razvojem sta zadovoljna: „Die Sache steht ja ganz anders, als man uns beri c h t e t h a t".
Da se bo boj proti zadrugi vnel, je bilo že popred jasno. Z vsem našim govorjenjem ne pridemo nasprotnikom do živega, pač pa z gospodarsko organizacijo. V tej mora kmet dobiti samozavesti in poguma, in denar, ki je odslej tekel iz vasi v mesto, se mora vračati po drugi poti nazaj, ter pospeševati poljedelski napredek. Nemški trgovci in meščani to čutijo, a ne moremo jim prizanašati , ker narodna in verska korupcija uničuje kmeta, in uboštvu na kmetih mora slediti tudi uboštvo v mestih in trgih. Ustavimo korupcijo, ojačimo poljedelca in obrt-
LISTEK.
Materi.
(Vseh vernih duS dan.) Po cerkvah zvonovi jokajo, spomin na verne duše bude; in srca na grobih pokajo, in v solzah ljudem oči se tope.
Duh materin, sladki, miljeni, o splavaj v častita nebesa nocoj! Glej, roki svoji maziljeni, dan sleharn sklepam za pokoj tvoj.
Na poti veseli iz tožnih vic ne zabi me, sina svojega. Usliši ta prošnji, ta vroči klic, ki moja duša ti poje ga.
Moj dom je miren in zapuščen, grobišče ima za soseda me, in jesen razsohast in posušen skoz okno žalostno gleda me.
Duh materin, duh ljubezni mi, prikaži Be v moji hiši nocoj, takoj z zapahi železnimi zatvorim noči dom za teboj.
Od vsega sveta oddaljena bedela bova polnočni čas; pa naj bo moja duša užaljena, da jasen bode ta tvoj obraz,
da jasen bode le tvoj izraz, navdihnjen nadzemeljske vednosti, jaz — mati, ne boj se — molčal bom jaz o tega sveta nevrednosti.
Na Bteni ne bode nihala,
ne bode motila te ura glasni,
moja ustna bodejo dihala,
kot v mehkem naročji trudnega sna.
Posvetil bom tebi oko in uho, prešinjen svete gorečnosti, a ti mi govori, govori samo, o tajnostih groba in večnosti I
Anton Medved.
Horpina.
Maloruski spisala M. E. Markovi«, preložil J. I.
1.
Stari Jakim je oženil sina in dobil tako nevesto, da je ni mogoče popisati. Belolična, lepa in vesela, a brza kakor zajček; vedno se vrti po koči in dvorišču, ureja, gospo-dari/Bmeje se ter prepeva, tako da se vedno čuje le njen zvonki glasek. Kakor hitro se na vzhodu zdani, že se i ona prebudi, kakor rana ptičica, ter hiti in teka. In vsako delo lepo dovrši, da postreže in ugodi možu; delo pri nji ne zastaja, vse je takoj zvršeno. Vsi žive srečno, zadovoljno; stari gleda na mlada dva in samo hvali Boga milosrčnega.
Samo eno jih boli: da jim Gospod ne da dece. Kadarkoli ona najde tuje dete, je Brčno vzljubi in miluje, pa težko zdahne.
Pa vendar jim pošlje Gospod dete; porodi se jima deklica. Neprestano miluje in goji Horpina svojo prvorojenko in ne dene je iz naročja. Kakor hitro se prebudi, kakor hitro se gane, takoj je pri zibelki, pa ji dela križ črez čelo, usteca in prsi ter jo polju-buje in ziblje in peva nad njo. Pokličejo jo v grajščino, a ona nese tudi dete s seboj, da i ondi skrbi zanje: sama dela, a z očesom pazi na hčerko.
Zato se mlade žene šalijo:
»Kaj pa dola«, vprašujejo, »vaša hčerka, Horpina?«
A ona prične:
»Ta ae samo smeje, sestrice golobice, in ročice stezuje k meni; samo mene pozna in ne gre k nikomur, kakor samo k meni. Stari oče ji ponuja medu . . . noče. In z ročicama tleska. Idem li iz sobe za vrata in gledam, steguje ona ročici češ: varuj me !«
»Razumna je, razumna!« pravijo. »Pri-pravito brž skrinjo in platno, ker kmalu bodo prišli snubači!«
In devojčica Be v resnici razvija kakor vrtnica; res je krasno dete, veselo in zdravo, pravo čudo!
2.
Medtem je umrl naš gospodar (grajščak), in začel je gospodariti mladi. Stari ni bil dober, ali ta je tako hudoben, da so Bog usmili. Tako goni ljudi, kakor živino. Ko tri gospodove dni pretrpimo, nam je četrti za odmor, a v petek in soboto je zopet tlaka. Pa kakšna tlaka! Prava strahota, a uiti kruha ne dajo. Dan na dan, dan na dan delamo. Prej 80 so vsi nadejali, da bode mladi gospodar dober, pa so res dočakali dobrega.
Vsi vaščani so izmučeni, da jih je žalostno pogledati. Samo Horpina je Se malo vesela: veseli se z malo hčerko ter tako pozablja na druge težave. Ali tudi nad njo so prišle bridke ure. Zbolelo ji je dete, in sedaj joka in tuguje. Horpina plaka, toda no moro mu pomagati. Stari oče je odšel po zdravnika, a ga ni bilo doma. Horpina pa išče sedaj sosedinj, p so vso v grajščini na tlaki. Naposled pridejo k Horpini:
»Zakaj ne greši'«
»Dete mi jo zbolelo«, pravi ona pla-
kaje.
»Gospodar zahteva tlako.«
Morala je iti. Vzela jo dete, ogrnila ga je in šla. A revica je silno jokala. Ko so prišli v jrrajšiino, jih sreča gospodar raz-Ijučen. »Mamka božja pomagaj!« Začel jo je
drupa v tekočem letu sprejemkov za žito 70 070 K, stroškov za žito 60 400 K; v spre-jemkih so sevč aktiva od 31. dec. všteta, zato so večji kot stroški. Veliki promet pride šele zdaj dva prihodnja meseca, sicer pa tudi letos normalne živahnosti ne bo, ker je našim kmetom glavni njihov pridelek, oves, deževanje deloma uničilo.
Sicer še ne vemo, bo li bilanca letos že aktivna ali še ne, a neprimeroma boljša bo, kakor lani, in prihodnjič mora priti na aktivum.
Vse ščuvanje nasprotnih ljudi i nasprotnih listov ni zaleglo pri kmetih niS, Žalibog moramo tukaj zopet konstatirati, da se je list, ki nosi laskavi naslov »slovenskega rod u«, dal zlorabiti za agitacijo proti nam, ki smo tukaj v najhujši narodni borbi. — Žilibog tudi nimamo osrednje moči, ki bi imela kaj bojnega fonda ?a obmejne bojnike, kakor ga ima Nemec v »S il d -marki«. Naša moč in naše upanje se naslanja edino le na skrajno požrtvovalnost nekaterih oseb, ki so pripravljene v tem boju za vero in narod žrtvovati vse. Da bi bil uspeh pri zadrugi še tako Blab, padla ne bo, marveč se bo vzdržala, dokler spoznamo, da je zadruga potrebna. Pri tem pa vodstvo zadruge dobro vš, da z d a r o v i kmeta ne vzgajamo, kmečki napredek se mora plačati s kmečkim premoženjem, in če bi ne bilo upanja, bi sedanje vodstvo takoj napovedalo likvidacijo žitnice in bi napravilo novo kon-sumno društvo. Denar, ki je v skladišču, bi se s konsumnim društvom ložje obrestoval, kakor z žitnico, ki dela veliko režijo, v kateri je ogromno denarja in ki je vrh tega še zelo rizkantna. A ker se popolni namenzadruge doseže le z žitnico, ostala bo le-ta in bo storila za kmeta, kar je mogoče.
Razvoj zadruge bo brez dvojbe velikanski, kakor hitro se bo kazala aktivna bilanca. Če je zdaj že nekoliko riad 700 zadružnikov, jih bo potem trikrat toliko, in ti se bodo prepričali, da se kmetu d & pomagati, da se mu da ohraniti njegov dom, da mu ni treba obupavati nad delavci; prepričali se bodo, da ima kmet v državi največjo veljavo, začeli bodo ljubiti svoj dom, ljubiti materini svoj jezik, in razvile se bodo v njih tiste kreposti, ki so podi aga kmečkega blagostanja, a obenem podlaga blagostanja vse človeške družbe in našega naroda posebej.
V. P o d g o r c.
Državni zbor.
Dunaj, 29. okt. 1901. Govor dr. Ferjančiča
Ko se vzdigne bivši podpredsednik poslanske zbornice, zbralo se je mnogo poslancev okolu njega, da slišijo »tožbe umirajočih«, kakor nas Nemci in Italijani zovejo v svojih programih in kar smo žal v istini. Nikdar pa ne bi pričakovali, da se bode dr. Ferjančič tako daleč ponižal kot »sluga li-
beralne mislie. Upali smo, da bode odkril osrednji vladi naše rane, ki so ob enem rane na avstrijskem telesu. Da, pričel je svoj govor kot slovenski poslanec, ki ima na Dunaju pred očmi edino le slovenski narod v celoti. Pritrjujemo mu povsem, kar je govoril o nemškem državnem jeziku in nemški birokraciji. Ali da se bode g. dr. Ferjančič s te višine spustil doli na naš »domači prepir« in ga slikal na javnem odru pred našimi skupnimi nasprotniki, tega ne bi verjeli, ko bi ne slišali. Naj bi bil g. dr. Ferjančič slišal opazke raznih posiušav-cev, uvidel bi svojo zmoto.
Ako smo dr. Ferjančiča prav razumeli, ponudil je vladi vso moralno podporo slov. liberalcev, ako uniči na Kranjskem k o n -s u m n a društva in , Gospodarsko zvezo'. Torej na Dunaju Be naj prepirajo slovenski poslanci, ah naj je na pr. v Brezovem dolu Janez Kovka ali Jože Zajec kravji pastir. Ako so konsumna društva, kakor je trdil dr. Ferjančič, res na tako slabih nogah, no, potem ni troba na pomoč klicati državne policije. Ta ima itak sokolske oči. Ali so konsumna društva vzrck, da obmejni Slovenci ne dobe slovenskih ljudskih šol, da v Trstu mečejo slovenske poslance iz zbornice, da je v Istri Slovan tujeem tlačan? Ne, taka politika le smeši slovenski narod in njene zastopnike pri vladi in povsod. V Čehih in Poljakih je mnogo strank, ki se brezozirno pobijajo mej volitvami in v časopisju, a tu v zbornici skrbe, da so edini in da ne odkrivajo svojih slabostij. Le mi Slovenci smo tako »srečni«, da pospešujemo delo svojih grobokopov.
Da g. dr. Ferjančič ni bil srečen s svojo polemiko proti kranjskim »klerikalcem«, to so nam izražali mnogi češki poslanci, ki gotovo ne goje »klerikalnega zmaja«. Ko je g. dr. Ferjančič končal, zmajevali so mnogi z glavami, da mož, ki so ga smatrali resnejšim politikom, na tak nesrečen način zagovarja občeslovenske koristi. Obžalujemo to kot zavedni Slovenci z ozirom na žalostne razmere v slovenskih pokrajinah. Kdor hoče gasiti, raj ne nosi butar na ogenj.
Dunaj, 30. oktobra. Luogo di traffico.
Denar železna vrata prebije, pravi star pregovor, ki ga potrjujejo razna dejstva. Le čudno bi bilo, ko bi denar v politiki ne igral nobene uloge. Denar je sveta vladar, ker ima to privlačno silo, da svet vedno rad pleše okolu zlatega teleta. Saj ni treba ravno podkupavati, kar je strogo prepovedano in kaznjivo, a vedno S9 najde prilika, povod ali izgovor, da roka roko umiva, obe pa obraz. Ko se je letos po novih volitvah sošel državni zbor, nihče ni sanjal, da so posreči vladi, zbrati vse stranke pri resnem in stvarnem delu. Zgodilo se je, ker je vlada celo milijardo položila na žrtvenik domovine. S to milijardo naj bi se poživilo gospodarsko življenje v državi, podpirala industrija, pospeševalo obrtništvo, delavec naj bi dobil dela in jela pri velikanskih podjetjih. Vlada je pokazala dobro voljo, a državni zbor še boljšo, ko je v dolgih sejah presojal, oce
nikom v trgih in mestih bo prišel obenem boljši čas! Obolela je doječa mati, in otrok mora proč od njenih prsij, dokler zopet ne okreva, sicer pogineta obadva!
Vnelo se je v Velikovcu sovraštvo proti zadrugi; iz tega sovraštva sta se izcimili dve interpelaciji nemškoradikalnega poslanca velikovškega, v katerih našteva ves mogoči nesmisel in takorekoč tirja od vlade, naj zadrugo razpusti.
Najpopred se nasprotniki izpodtikajo nad pravili! Gospodje juristi, ki so bržkone formulirali obtožbo, pač še vedno mi-mislijo, da se ima ves svet ravnati po njihovih paragrafih. Omeniti moram, da je tukajšnja sodnija brez ovir bila odobrila naša pravila— a zdaj pravijo: „Die Firma ist nicht vom Gegenstande des Unternehmens entlehnt!!!" Potem se pravilom očita, da ne povedo, kako se dela bilanca! Morebiti gospod, ki je dotično postavo delal, sam še nikoli ni bilance delal; potem se zadrugi očita, da ni v pravilih, kako se ima dobiček deliti i. t. d. Velevažni pomi -sleki — strašni pregreški! Nasprotniki se izpodtikajo nad določbo pravil, ki pravijo : Zadruga sme pridelke zadružnikov „predelovati". V pojasnilo povem, da n. pr. žito damo mleti in prodajamo tudi moko, da volno damo tkati in dajemo zadružnikom loden — grozen greh!
Še večji greh je, da ima občni zbor pravico „sklepati odločilne spremembe" — kaj so si gospodje juristi pri tem mislili, ne vemo?
Nasprotniki se izpodtikajo nad nevarnostjo, v kateri je zadruga — ker je ne nadzoruje, kakor n. pr. na Štajerskem, deželni revizor, naglašajo potem nedostatek, da se deleži ne uplaču-j e j o takoj pri pristopu. Pripomniti moram, da sta mi zagotavljala gospoda preiskovalca, da se tudi drugod deleži v obrokih plačujejo, da odtegujejo od zaslužka v enem, v dveh, ali več letih — sevč da je tako postopanje le pri nas nepravilno!
Velik greh je, da na zadružnem računu lji zapisano, koliko zadružnikov ima zadruga: „Die Nichtbefolgung dieser Anordnung macht die Mitglieder des Vorstandes straffällig"!!
Dalje se zopet zatrjuje, da zadruga sprejema žito za gotovo ceno — torej je trgo vina, ter se ji mora naložiti „dosti velik" davek.
Izpodtikajo se nasprotniki nad posojili, ki so se zadružnikom dajala v denarji kot a konto plačila na žito, ki je bodo zadružniki pozneje pripeljali, ker „zadruga nima namena dajati posojila".
Nasprotniki so vsi v strahu, ali se je zaloga o novem letu prav cenila? V strahu so, ker je zadruga imela ob novem letu „toliko tirjatev", o katerih se ne ve ali se bodo dobile ali ne!! Zadruga, pravijo, mora narediti „krido", če začnejo upniki tirjati", „nevarnost, pravijo, je tem večja, če aktiva niso pravilna", fonda pa društvo nima! Nevarnost je tem večja, ker je društvo v prvem letu imelo izgubo!
zmerjati, a dete se je vilo v naročju in jokalo. Razljutil se je gospodar še bolj:
»Položi dete proč!« krikne. »Proč! Pri meni je treba delati, ne pa se z otroki ukvarjati.« Potem je zapovedal oskrbniku naj odnese dete.
»Oj, gospod«, ga prosi Horpina, »pustite, da jo nesem Bama! Milostljivi gospod, imejte usmiljenje!«
»Nesi, nesi!« veli on oskrbniku. »A ti delaj, sicer ti naložim kazen.«
Še dolgo je Horpina čula otrokov jok, tožen in bolesten.
3.
Ko je celi dan delala in se na večer vrnila v kočo, je tem srčneje dete ljubkovala:
»Dete moje! Hčerka! Ste li dobro pazili nanjo, oče? Povejte, kako in kaj je!«
»Prenehala je jokati, hči*, pravi stari tast; »hvala Bogu, umirila se je nekoliko.«
Ali ne za dolgo; po noči se je zopet prebudila in se je še hujše mučila kakor po dnevu. Posvetovala se je Horpina z ženskami, pa ji niso vedele pomoči. Ali komaj e je zdanilo, že je bilo treba iti v grajščino.
Te le pritožbe sta nam razložila gospoda pregledovalca objektivno in mirno in hvaležni smo slav, poljedelskemu m i n i s t e r s t v u, da nam je poslalo strokovnjake, s katerimi smo se mogli dogovoriti o točkah, ki se deloma naslanjajo res na nedostatke, katerih se pa v pričetku izogniti nismo mogli, deloma pa izvirajo očitanja izključno le od neizkušenosti oseb, ki so pritožbo sestavile. Nedo-statki niso taki, da bi se ne dali odpraviti o drugih praktičnih vprašanjih pa se bodo morale dati dotične oblasti podučiti od poljedelskega ministerstva.
Najbolj in edino nevarna je grožnja, da hoče davkarska oblast zadrugo smatrati kot trgovino in jo obdačiti V tem bo morebiti treba korakov v parlamentu, da bo finančno ministerstvo dobilo navodila, kako razlagati postave! Stvar je taka:
Velika skladišča dajejo lastnikom na oddano blago posojilo 80% vrednosti; drugo dobi lastnik, kadar je blago prodano. Blago ostane do prodaje oddajalčeva last.
Naše malo skladišče, kamor prihaja na stotine malih kmetičev, ki čestokrat pripeljejo n. pr. biren ovsa v vrednosti, recimo 4 kron, ne bo na to malenkost dalo šele posojilo 80 %, zapisovalo blago in posojilo, pozneje doplačilo, marveč da primerno tržno ceno in skupni dobiček pride zadrugi v prid.
Zadrugi tudi ne pomaga nič, če da le 80%. Recimo, da cena pade od 10 na 8, kakor n. pr. lotos pri leči. Če bi zadruga popred posodila 80% — vendar pozneje ne more več kaj dati, ker je eena padla, in davkarska oblast zopet poreče: V tem slučaji niste nič doplačali, torej je bilo izprva kupljeno — tirej je to trgovina. Blago ostane last zadružnika ? A davkarska oblast bo videla blago vseh zadružnikov vsuto vkup in zopet poreče, zdaj ni več lastnikov, ker lastnik N. svojega ne more več izbrati s kupa, ne loči se od drugih. Konstatovati kupčijo, če zadružni odbor postopa po edino mogoči poti z blagom zadružnikov v njihovi prid in na njihovi riziko, je stvar, o kateri se bo gotovo še kaj govoriti dalo. Gospod strokovnjak poljedelskega ministerstva pripoznal je naše poslovanje kot za nas edino mogoče in pravilno.
Nobena kaša se ne jč tako vroča, kot se skuha, tudi kaša Velikovčanov se bo še ohladila in upamo, da si ust pri nji ne bomo opekli.
Takje »neizogibni naš propad!« Kadar propademo, bomo prišli proBit v Ljubljano v »Narodno tiskarno« pomoči...
Sicer se zadruga povoljno razvija. — Trezna sodba mora reči, da razvoj zavoljo raznih težkoč ni taksen, kakoršen bi mogel biti, a vendar je lep; zadruga je dobila že veliko zaupanja, ostro tekmovanje je ponehalo, ljudje so zadovoljni in ni se več treba prepirati ž njimi o cenah, o doplačilih, o blagu. Zadružni promet raste, kajti vkljub lanski slabi letini, ki je bila vzrok, da je po Božiču dovažanje kmalu prenehalo, ima za-
Spomnila se je Horpina, da je nekoč čula: Ako dete ne spi, je treba zmleti makovo seme in mu to dati izpiti. Tako torej napravi. „Naj vendar nekoliko počije in so ne muči tako zelo!" si misli. Komaj ji je dala, se je mala v hipu umirila in začela dremati; zaspala je tako trdo, da se ni niti ganila, ko je oskrbnik zaklical:
»Na delo!«
Horpina je položila hčerko v zibelko, prekrižala jo in šla plakaje.
Ko so jo karali ter se nad njo zaderali, ni niti čula; samo da bi bil kmalu večer. Glej, že je solnce zašlo za gore, glej, že je večer! Hiti h koči, hiti . . . Prihitela je v sobo: tiho in temno. Ona k zibelki, po dete, — a dete leži mirno, ne premakne se, ne diha.
»Oče!« vsklikne.
»A zakaj me budiš, hči¡> Zadremal sem nekoliko. Mala spava še sedaj.«
Horpina ne odgovori besedice; objela je hčerko z rokama. Starček je znova zadremal.
»Luč! Luč dajte!« krikne. »Oče, luč!«
Stari ukreše ogenj. „Kaj se je zgodilo
ž njo ?" misli. Ali ko je posvetil in pogledal, je kar okamenel. Sredi sobe stoji Horpina, vsa bleda in strašno gleda, a na rokah ima mrtvo dete.
»Hčerka«, izpregovori starček, »hčerka!«
»Glejte«, odgovarja ona, »glejte, kako je pomagalo! Umirilo se je moje dete, nič ne joka !«
In potem zajoka in zaplaka ... Kje so se našle te solze ? Kar curkoma so tekle po licih.
Začuli so ljudje, prihiteli, govorili ji, tešili jo. Ona pa kakor da ne čuje, in niso je mogli odtrgati od deteta.
Mož je hodil kakor da je iz uma, a stari oče je obolel.
Začeli so pripravljati za pogreb. Prinesli so novo rakev in jo napolnili z dišečim cvetjem in travo.
„Horpina", pravijo, „daj dete!"
Ni hotela dati. Sama je je umila in položila v rakev. čas je, da se dete nese k pogrebu, a ona stoji in gleda. Ljudje ji govore, ne čuje, ne posluša.
Odvedli so jo, vzeli rakev in ponesli. Ona jo pogledala v prve vrste, prekrižala se
in šla. Koder gredo ljudje, sledi ona za njimi, za rakvijo; gre in ne izpregovori besedice. Tudi v cerkvi je stala čisto mirna, ali ko so začeli pokopavati, se je vrgla za detetom v jamo. Komaj so jo izvlekli in odnesli v kočo, pol mrtvo.
Bila je hudo bolna .. . cele tri tedne. Naposled se je je Gospod usmilil in ji vrnil zdravje, ali razum se ji ni povrnil. Tako je ostala brez pameti. Celi dan hodi in bere mak po vrtu, ako jo kdo vpraša: »Zakaj?« »A, to je«, pravi, »za moje dete.«
Po zimi samo joka.
„Nimam maka, da pomagam svoji hčerki!«
Komaj začne mak zeleneti, ga že ogleduje in goji; ne more se utešiti. Do tedaj še dela in se muči. A ko začne mak po vrtovih cveteti, tedaj zapusti takoj kočo in ne popusti maka. Kadarkoli ideš mimo vrta, jo gotovo vidiš ondi: med polnim makom sedi v beli obleki, lepo odičena in še tako mlada, le bela kakor rosa, sedi in se ob-siplje z makovim cvetjem in se smeje kakor dete. In mak cvete belo in sivo in rdeče.
njeval i« si razdeljeval vladna darila. Mnogi krogi bo se udajali lepemu upanju, da se Avstriji bližajo zlati časi. Bog jih daj, ali državni zbor je bil nekako podoben posestniku, ki si proti vknjižbi izposodi nekaj tisočakov, potem pa za vso svojo družino na-pravlja drage pojedine. Pri tej priliki pa se često zgodi, da največ zajmo oni, ki imajo največje in najdaljše žlice in široka pleča. Tako je vedno bilo na grbastem svetu in menda ostane.
Kdo more tajiti, da so najbogatejše in najmočnejše one države, koder je razvita cvetoča industrija. Toda industrija uspeva le na zdravih in trdnih tleh ugodnih razmer in zvez, ako ima odprt trg doma in v inozemstvu. Nikakor pa se ne moremo navduševati za špekulaci|o, ki se hoče okoristiti na škodo drugih ali ki le umetno goji že v kali nezdrava podjetja. Dolžnost pa je države, da podpira solidna, zdrava domača podjetja in jim olajšuje boj proti vnanji konkurenci. Ta blagohotnost in darežljivost pa mora biti vsestranska, da niso prikrajšani enakopravni člani državne družine. Tako je včeraj gospod rninisterski predsednik na in-terpalacijo poslanca Kinka in Lichta odgovarjal, da se vlada pri naročilih ozira na vse dežele. Za tekoče leto je vlada pri raznih večjih industrijskih podjetjih naročila raznega blaga za 25 milijonov. Za prihodnje leto ima vlada pripravljenih iz investicijske zaklade novih 87 milijonov. Pri tej priliki pa je rninisterski predsednik zopet opozarjal zbornico na njeno dolžnost, da o pravem času reši proračun.
Do, ut des. Dobro, toda radovedni smo, kdaj pride revež za vratmi na vrsto. Ali je poljedelski minister v Avstriji v istini le peto kolo pri državnem vozu ? Ali naj kmetje puste v pušči svoja polja in gredö vsi v tovarne in v Ameriko? In kaj dobe obrtniki iz bogatega investicijskega zaklada ? Prazne obljube in plačilne naloge! Ako hoče biti vlada v narodnih vprašanjih nevtralna, o čemer seveda z vso pravico dvomimo, potem bodi v narodnogospodarskih nepristranska, a ne mačeha. Ako je »luogo di tratfico« ona vladna dolžnost, s katero kroti uporne duhove, potem nam je treba le rokave vihati. V proračunu za 1. 1902 imajo češki poslanci okoli 16 milijonov samo za mesto Prago. Češki narod to zasluži, a ne samo to, toda vlada naj nikar ne misli, da je že dobila igro, ako začasno potolaži večje stranke. Zastopniki velike industrije imajo svoj del, Cehi svoje, Poljaki tudi niso zad nji, ali naj vlada Nemce in Italijane odško-duje na troške Jugoslovanov ? In taki so načrti, to so nameni gotovih spletkarjev, da vladi pomagajo iz zadrege. Toda danes so razmere v zbornici take, da najmanjša stranka lahko ustavi vse delo, ako le resno hoče. Seveda, če bodo slovenski poslanci na Dunaju mušice precejali in češenj mlatili, kar smatrajo »napredni« tovariši za najnujnejše delo, potem je boljše, da ni nobenega tukaj. In to ni le osebna sodba Vašega poročevalca, ampak sploh vseh treznih Ijudij. Nemški poslanci Kink, dr. Menger in dr. Steinwender sami, gotovo ne naši prijatelji, so to povedali v obraz. Quem deus perdere vult, dementat.
Proračunska razprava.
sinoči so še govorili dr. Steinwen-der, grof Sylva-Tarouca in baron bchwegel. Prvi je zlomil sulico za nemški državni jezik. Škoda besed in časa. Izračunal pa je, da državni proračun nima 800000 kron prebitka, temveč 50 milijonov primanjkljeja. Zato zahteva, da se črtajo razni troški, tako za bogoslužne namene kar 11 milijonov. Kaj bi rekel g. dr. Steinwender, ko bi črtali plače vsem onim uradnikom, ki kot poslanci na Dunaju rešetajo pleve?
Grof Sylva-Tarouca je v imenu čeških konservativnih veleposestnikov izjavil, da vladi še no izkažejo zaupanja, ako jo podpirajo v boji za koristi Avstrije pri obravnavah z Ogrsko in drugimi državami. Ako se to zgodi in dovrši, potem pa mora vlada resno misliti tudi na to, da popravi krivico, ki jo je storila češkemu narodu. Dokler v Avstriji no zavlada ravnopravnost, ni misliti na boljše čase.
Baron Schwegel je vladi v imenu ustavovemega veleposestva izražal popolno zaupanje. Parlament naj bi podpiral vlado, da more z vspehom vršiti obravnave glede nagodbe z Ogrsko in trgovinskih pogodeb z drugimi državami.
Danes je dr. Kramar v daljšem go voru vlado ostro prijemal, ker je gluha in slepa za vsenemäko gibanje v Avstriji. Pod krinko verskega vprašanja se skrivajo politični nameni, da bi avstrijske dedne dežele prišle pod prusko nadvlado. Ako so av atrijski državniki pred desetletji vzdržavali in pospeševali germanizacijo, delali so to v nadi, da tako Avstrija vzdrži svojo odločivno besedo v nemški državi.
Toda 1. 1866 so Prusi Avstrijo izločili iz nemške zveze, in danes je nemška Avstrija nemogoča stvar. Avstrija bi morala nastati, ko bi je ne bilo; a more obstati, ako je pravična do vseh narodov. Zato pa vlada nikakor ne služi avstrijski misli, ako podpira one nemške stranke, ki sanjarijo o nemškem državnem jeziku in ožji zvezi z Nemčijo. To je vzrok, da češki poslanci ne zaupajo sedanji vladi. Za njim so potem govorili grof Dzieduszycki v imenu
Kitchenerjevo nasilstvo v Južni Afriki.
Vojno stanje je proglašeno sedaj skoro po celi kapski koloniji in še ceio v takih okrajih, kjer se dosedaj še niso vršili nikaki krvavi boji. Z grozovitostjo in strogostjo, ki je lastna samo barbarom, obsoja Kitchener-jev in Milnerjev preki sod vse kapske Holandce, ki se drznejo kakorkoli izražati drugačno mnenje, kakor je po volji Angležev, in skoro ne mine dan, da ne bi Kitche-ner potrdil ter dal izvršiti več ali mani Binrtnih obsodb. Poleg tega se celi oddelki ujetih vstašev obsodijo v dosmrtno ječo, prisilno delo ali pa jih za vst-lej preženo iz Južne Afrike. Da, angleški grozovitež je šel celo še tako daleč, da je dal do krvi pretepsti uboge ujetnike, predno so nastopili določeno jim kazen.
Namen teh grozovitostij je jasen. Angleški vrhovni poveljnik hoče s temi grozodejstvi vstrašiti ves burski element v Južni Afriki in ga prisiliti, da so uda. Toda prav verjetno je. da Angleži s tem ne dosežejo svojega namena; nasprotno je pričakovati, da se bo upor v kapski koloniji tem hitreje razširjal in bo dosegla raz-jarjenost Burov tolike di menzije, da bodo kmalu jeli povračevati enako z enakim. Že sedaj je v prilog Burom 18—20.000 kapskih Holand-cev prijelo za orožje in posamni burski od delki dobivajo neprestano novo pomoč od strani vstašev. V takih razmerah mora v Južni Afriki kmalu nastopiti katastrofa. Vsled tega gotovo ne bo odveč, ako se naši čita-telji na podlagi poleg stoječega zemljevida pouče o razmerju Angležev in njih nasprotnikov v Južni Afriki.
Razun malega števila takozvanih letečih oddelkov, s katerimi hoče Kitchener iztrebiti burski rod iz Južne Afrike, so končen
Politični pregled.
V L j ubij an i, 31. oktobra. Kdo je vplival na zadnjo nkrtzo« ?
Dogodki izza zadnjega časa so jasno pokazali, kako velik vpliv imajo na vse avstrijsko javno življenje borzni špekulanti. Nevarnost, da so pojavi ministerska in parla mentarna kriza, je izšla samo iz kregov teh borznih baronov. Znano je namreč, da se v odseku oziroma v pododweku vrši razprava o odpravi termino-kupčije z. žitom. Obenem sta pa bila v zbornici na vrsti dva nujna predloga proti naseljevanju francoskih kon-gregacij v Avstriji, ki bi bila povzročila zelo dolgotrajno in burno «kulturno« debato. Borznim Židom bi se bila s tem izpolnila
Poljakov, dr. Menger, baron Malfatti, dr. S c h ii c k e r in dr. Bareuther.
Za tem govornikom je predsednik sejo pretrgal do 7 ure zvečer.
V večerni seji, ki se je pričela nekaj minut po 7. uri, je najprej baron M o r s e y v ime centrumi pojasnil stališče napram vladi, za njim je pa povzel besedo rninisterski predsednik dr. K o e r b e r.
Govornik se je dotaknil najprej razmerja mej Avstrijo in Ogersko in skušal nekoliko omiliti zadnjič ugovor|ene besede, branil uradništvo ter iziavil, da vlada ne prezira teženj kmečkega prebivalstva. Dokaz temu povišanje dotacije melioracijskemu za kladu. Po nekaterih nadaljnih izvajanjih se je dotaknil dr. Koerber tudi »Los von R im« gibanja, izjavljajoč, da se bo vlada strogo ravnala v smislu zakonov in energično nasprotovala slobodi terorizma in nezako-nitostij.
Vlada ve, da je narodnostno vprašanje največje važnosti, a podrediti je mora sedaj nujnejemu gospodarskemu vprašanju. Kakor naglo se jame narodnostno vprašanje smatrati tudi kot vprašanje sile, bo vlada skrbela pred vsem, da se ohrani nedotaknjena
trirane vse angleške čete ob železnicah Važnejše kraje stražijo večji oddelki, manjše postaje so pa dobile potrebam primerne straže. Večji angl« ški oddelki so na postajah : Kapstadt, Alival North, Port E isabeth, Bat-hurst, East London Matjesfontein Beaut .rt East, Victoria, De Aar in H<>petnwn. Ob železnici Port Elisabeth v državo Oranje se se nahajajo se večje čete pri Graaf Reinertu, Middelburgu in Cradocku. Istotako so zastražene vse druge večje ali man|še železn. postaje. Buri in njih zavezniki, kapski vstaši, razvijajo, razdeljeni v manjše oddelke, zelo živahno delovanje po vseh zahodnih in lužnih
okrajih kapske kolonije, posebno pa v naslednjih okrajih : Barkly East, v goroviu Zuur severno od Steinsburga, dalje mej De Aarom in Naaupoortom, v okrajih H >petown, Queenstown in Cradock, južno od Graaf Rei-nerta, potem vzhodno od Alice Dale, konečno pa v okolici Uniondala in Ladysmitha.
Na našem zemljevidu so natančno raz vidne že tolikokrat pretrgane železniške in brzojavne zveze ter označeni s posebnimi znaki burski in angleški oddelki. Okraji, v
| dvojna želja: odstranjen bi bil za dalj ča^a strah pred odpravo borzne kupčije, na drugi strani bi se pa v zbornici prav dobro zaba vali. Tedaj je bila vsa borzna židovska klika proti takojšnjemu pričetku proračunske raz prave. Ko pa se je pridružil nujnim predlogom še predlog glede odprave termino-kupčije, je nakrat zavel med borzijanci drugačen veter. V ginljivih besedah je njih časopisje rotilo parlament, naj odstrani nujne predloge in prične takoj z razpravo proračuna. Njih varovanci v zbormci so so takoj odrekli zabavni kulturni razpravi, samo da ne pride na vrsto tudi blanko termino kupčija. Židje so torej res \so dosegli, kar so sami želeli, in pred sedanjo budgetno razpravo jih ni strah. Obenem pa je iz tega
moč države, ter ho, prepusthši strankarski narodnostni prepir strankam samim, skrbela v prvi vrsti zato, da «o ohranijo narodi.
Konečno se rninisterski predsednik zahvaljuje strankam za pomoč ter jih poživlja k zmernosti. Cehi so bili z govorom skrajno nezadovoljni.
Konečno so še govorili Zacek, Klolafi in R zzi. Se|a se je zaključila po 11. uri.
Ker zbornica danes ni dovršila prvega branja, bode prihodnja seja v ponedeljek popoldne ob 8. uri
Odseki.
Proračunski odsek se je sinoči bavil z vprašanjem d i u r n i s t o v in kal-kulantov. Finančni minister je i/.javil, da je zaradi ct rt fikatistov težko to vprašanje rešiti s posi bnim zakonom. Administrativnim potom pa h> če vlada vse storiti, kar je mo-guče glede stalnosti v službi. Odsek je izvolil poilodsek peterih članov, da to vprašanje prouči.
S o c i | a I n o politični odsek se je bavil z načrtom zakona glede delavcev pri državnih ž« leziucih in pri podjetjih, ki delajo z« državo Ta zakon je dopolnitev obrt-nt ga reda.
kat> rih se siri vstaja, so zaznamovani z vo doravnim šrafiranjem.
Na pi diagi vsega tega se sme trditi, da so sedaj pravzaprav Buri gospodarji odprte dežele m Angieži le samih železnic in železniških postaj, pa še to v zelo neznatni, meri, kakor nam dokazujejo mnogi burski napadi na vojaške vlake. Lahko si je torej predočiti. kak položa| nastane za celo kapsko kolonijo, ko začno Buri izvajati načelo »zob za zob« in jamejo pustošiti angleške firme ter preganjati njih lastnike s posestev. Tudi se lahko zgodi, da Buri ne bodo nikomur prizanesli in bodo antfieske voiake. katere
dosedaj po navadi razorožijo in oproste, enostavno postrelili.
Angleški rninisterski svet je sicer v torek sklenil, da Anglija ne bo prej mirovala, dokier ne ukroti vseh Burov, toda do tega tren tka je se silno daleč, ker takih prese nečem, kakoršno so doživeli te dni blizu Zeerusta, bodo do tlej doživeli še več. Sami tisr či ogernkih konj ne bodo premagali burske vztrajnosti, ljudi) pa Angležem že zdavnaj pnmanjkuie.
pojasnila tudi razvidno, v čegavi službi so vsentmci in nacionalni realni politiki.
Z odpravo termino-kupčije z žitom se je včeraj zopet pečal posebni pododsek. Prerešetaval je žc znane konečne predloge poročevalca poslanca Ploja, posebno one glede načelne prepovedi nccfcktivnc termino-kupčije z žitom ter one, ki določajo kazni za sleparsko kupčevanje. Predlogi poročevalčevi so bili znatno premenjeni ter jc konečno obveljalo samo načelo, naj se prepove samo blanco-tcrmino-kupčija, drugo pa uredi in ščiti. Vsa včerajšnja razprava pa kaže, da večina tega pododseka nima prav nikakega poguma za vspešno in poljedelstvu koristno rešitev tega perečega vprašanja in da se vsi pododsekovi sklepi str-
Poiasnilo.
Irid Angleški čete Burski oddelki leletnice brzojavi \ Merilo.
so far JSO roo
^rukFantcin
IViesl

C V / \ /A' 0 R A N G L - F.R E I S „ n "Vx. ff^e,m7ht$ N. Jr^O^f BAG U TO-
GL \ \A	Jt—'•! 11 /J»_____ .'/£>' ' * * 4 •<//, (/mL J. /TJ k' CDCSJ PJ'
Vlrr^ßovtkraidSy ^^
Mestom
if/AW/cä IV/; /rrstna^
mu:
LAND
J
VotfcršcAef
^Lferv	Psast
p \Mddt ■ Unyg ^Clji J'uj'n-r
/fic/imand.'
•liars'
/ .....
prmaM*« IQ! l /	r.'J
' Lal-----m	,
•?>,../>. N \\ /F -I
■c\ JlüreJtafc	'**//■
taissionrn- . J , ,,,, , ßtjran^X^^ 7 'A &Vr(ionJa2e PUcxXagrJ t _
Ü. Lempsfnsc t&irtin, BaHinjt&U
la-srw^wn^'r-^j v _ ^t: rr —-v-T ..r^
nejo v pohlevno resolucijo, v kateri se vlada poživlja, naj predloži načrt zakona, s katerim sc termino-kupčija omeji. Izdelava zakona se bo pa prepustila vladi, ki ga je menda že završila. Če odsek in zbornica ne bota bolje posegla v stvar, iz vsega velikega prvotnega navdušenja ne bo nič.
JPreosnova Koerberjevega kabineta se je v znanih politiških krogih odložila do bližnjih božičnih praznikov. Tedaj, si bržkone mislijo razni veliki politiki, ko ne bo zboroval parlament, in bodo proračuni vsi že pod streho (?), bo imel ministerski predsednik dovolj časa, da zameni nekatere sedanje člane svojega kabineta z novimi močmi. V to svrho mu pa neki niti ni treba podati ostavke celega ministerstva. Tudi grof Taaffe, pravijo, je večkrat zamenjal svoje može, ne da bi bil sam demisijoniral, enako so postopali tudi kabinetni načelniki v drugih državah: Tisza, Salisbury in drugi. Potemtakem bodeta pri nas vložila ostavko morda samo dva člana, katerih stolca se bota do tedaj najbolj omajala, in njih mesta zasedeta druga dva nova državnika. Če bo mej odstoplimi člani tudi minister za Češko, si pa možje že sedaj ne upajo z gotovostjo trditi.
Dalmatinski „Srbi" so imeli skupščino v Kninu. Soglasno se je sklenilo, da se osnuje društvo »Srpska Zora« s sedežtm v Dubrovniku, katere namen bo pouk in materijalna pomoč ljudstvu. Složno je bil izvoljen »Upravni odbor srbske narodne stranke v Dalmaciji«, ki bode vodil vse politične posle strankine.
O razpisu volitev v hrvatski sabor piše mej drugim „Naša Sloga": Razpust sabora je silno iznenadil vse opozicionalne kroge, še bolj pa tako nagli razpis novih volitev. V teku 14 dni po razpustu novih volitev se morajo izvršiti volitve. To je pravi unicum v ustavni deželi. Pravega razloga za to vladno postopanje sicer natančno nihče ne ve, pač pa si ga vsakdo lahko misli. Vlada s tem ni hotela samo ustreči Maža-rom, ki žele, da se prične zasedanje deželnega zbora ogerskega istodobno z državnim zborom ogerskim, marveč je hotela z naglimi novimi volitvami iztrgati iz rok orožje opoziciji, da se ne more dovolj pripraviti za bližnjo borbo. Zedinjena opozicija radi prekratke volivne dobe ne mogla razviti potrebne agitacije, in torej ne more imeti mnogo nade na volivni vspeh. Vladini stranki bode na razpolago vse uradništvo in ves službeni aparat, mej tem ko neodvisni Hrvatje niti sami niso mej seboj edini. Frankovci gredo namreč svojo pot v največjo škodo pravim domoljubom.
S prestolnim govorom v ogerskem državnem zboru so v splošnem zadovoljne vse ogerske stranke, ker tudi od opozicijonalne strani ne prihajajo nepovoljne kritike. Le ena točka prostolnega govora je nekoliko vznemirila živce možem v krogu neodvisne stranke. Željo, nai bi se trajno uredilo gospodarsko razmerje me) obema državnima polovicama, so napačno razumeli ti politiki, ki resno delujejo na ločitev od Avstrije v gospodarskem oziru. Besedo »trajno« je pa v tem slučaju le tako umati, da naj se vender že konča doba provizorijev in v smislu zakona iz 1. 1867 sklene pogodba za dobo desetih let. Szellu in njegovim možem je bila ta točka v prestolnem govoru tako jasna, da so se zelo čudili, ko je opozicija hotela pojasnil v tem oziru. Seveda Košu tovcem in njim sorodnim elementom tudi desetletna doba ni pogodu, ker se žele čim prej ločiti od Avstrije.
Francoski jezuiti se ne nasele v Avstriji.
Mnoga židovsko-liberalna in vsenemška glasila so v zadnjih dneh raztrobila v svet, da nameravajo jezuiti v Avstriji nakupiti večja posestva, gradove, vile, tovarne in kdovč kaj še vse, ter razširiti svoje delovanje, obenem pa pripraviti pot in mesto svojim iz Francije pregnanim sobratom. — Seveda je vse to sama gola laž, ker ta red niti sedaj nima, niti ne namerava imeti kakih večjih posestev in podjetij. Ker pa te laži le niso hotele umolkniti, je bil provincial tega reda v naši monarhiji, o. Forstner, prisiljen oddati v „Vaterlandu" izjavo, da na vsem tem ni prav nič resnice in da red ne
potrebuje nikakih novih posestev in hiš, ker ne pride v Avstrijo noben član iz zunanjih provincij.
Razmerje Italije do Avstro-Ogrske in Francije
pojasnuje mej drugim tudi sledeče dejstvo: Italijanska vlada je vporabljala do sedaj vsako leto večje vsote za napravo utrdb ob francoski meji, mejtem ko za napravo istih ob avstrijski meji ni bilo v proračunu niti ene lire. Sedaj so pa italijanski državniki obrnili vso svojo pozornost na avstrijsko mejo in sedaj vrši posebna komisija, obstoječa iz generalov Lamberti, Bucchi in Chioni, na meji potrebne preiskave. Iz teh priprav se pač ne da sklepati, da so ostale razmere mej Italijo in našo monarhijo nepremenjene.
Nemški cesar Viljem je te dni zopet pokazal, kako resno misli na izvedbo trgovinskih pogodb z zunanjimi državami. Pred nekaj časom je baje nemški cesar izjavil, da bo vse razbil, kar mu utegno priti v tem oziru na pot, sedaj pa javlja »Hartung. Zeitung«, da je izrekel cesar Viljem sledeče besede: »Ako se ne iz vedo trgovinske pogodbe, razbijem vse na drobne kosce« K temu pripominja »Voss. Ztg.«, da se je tudi njej pred nekaj dnevi poročalo o podobni cesarjevi izjavi Vladni listi, posebno pa »Berliner Lokalanzeiger«, kajpada marljivo demontirajo take vesti, in jih imenujejo tendencijozno izmišljotino, toda nekaj mora biti pri vsem tem le resničnega, posebno ker se z raznih strani istodobno poroča. Sicer pa enake in podobne izjave v Berolinu niso nič nenavadnega.
Rusija ne posreduje v francosko turškem razporu. Znano je na mreč, da se je turška vlada po poslaniku Sinovjevu obrnila do ruske vlade, naj posreduje mej njo in Francijo, da se za Turčijo ugodneje reši sedanji razpor. Sinovjev je sicer formalno to žeijo sporočil ruskemu zunanjemu ministru, a ob enem predlagal naj se Rusi|a ne umesava v to zadevo. To se seveda tudi zgodi in ruska vlada samo svetuje Turčiji, naj kolikor možno odneha od svojih zahtev. Umevno, da se Rusi ne marajo zameriti Turčiji, še manj pa Fran ci|i, s katero žive v prijateljski zvezi.
V zadevi dogodkov v orijentu mej interesiranimi velesilami ni toliko edinosti, kakor se je izpočetka trdilo. V vpra šanju zedinjenja Krete z Grško je doBedaj Rusija popolnoma osamljena, ker jej še ni pritrdila nobena veiesila, a tudi glede skupnih korakov proti dogodkom v Mali Aziji manjka potrebne edinosti. Francoska vlada naravnost izjavlja, da ni storila prav nikakih korakov ne v enem, ne v drugem oziru. Enako je bržkone tudi z drugimi državami, posebno z Nemčijo. Nemški zunanji urad sicer ni poslal v svet take izjave, kakor Francija, a vidi se, da se tudi tu nihče ne gane. V takih razmerah bo pač ni ču diti, če turški sultan nadaljuje svoje delo, saj ve, da se mu ni bati ničesar. Ce se francoska vlada ni energično potegnila niti za koristi svojih podanikov, se bo tem manj zavzela za armenske trpine v Mali Aziji.
Nov upor v Kini.
Poučeni krogi v Washingtonu trdijo, da ni več daleč čas, ko se ponovi vstaja boksarjev, ki bo morda zavzela še večje di menzije, kakor ravnokar zadušena. Med Kitajci se opazuje splošno nevarno vrenje, ker so nezadovoljni s pogodbo, ki jo jo sklenila Kina z zunanjimi državami. V tako napetih razmerah si vlada niti no bo drznila pobirati novih davkov v pokritje določene odškodnine. Morala bo torej bržkone mesto denarja dovoliti zadevnim državam razne koncesije. In res se že vrše podajanja s Francijo glede železnice v Yiinnanu. Kajpada Kitajci tudi s takimi koncesijami no bodo zadovoljni in da je nov upor prej ali slej neizogiben.
Izjava predsednika Steina.
Angleški vrhovni poveljnik v Južni Afriki je pred nekaj tedni prejel od predsednika oranjske države Steina pismen odgovor na svojo proklamacijo, ki določa, naj se prične z represalijami proti Burom. Predsednik Stein omenja najprej Jamesonovega napada na Transval in pravi, da priprave za ta napad niso bile neznane članom angleške vlade. Burska Vlada ima v rokah dokaze, da je Anglija želeta 1896. skle-
nila napasti južno - afriški republiki in sejih polastiti. Mi torej, nadaljuje Stein, nismo potegnili meča, marveč ga le odbili, ker nam je pretil. Mir vzdržujejo sedaj v obeh republikah le Buri in ne Angleži, katerim bi se nihče ne hotel pokoriti. Jurisdikcija Angležev ne seže dalje nego njih topovi. Burska stvar je od minolega leta sem znatno napredovala in nikakega govora ne more biti o brezupnosti mej Buri. Vsprejeli ne bomo miru, ki bi nam ne zagotavljal popolne neodvisnosti republik in ne varoval interesov Kaplandcev, ki so z Buri istega mišljenja.
ttoplNi-
Iz St. lošta 28. oktobra. V dopisu od 9. oktb. t. 1. napada neki dopisnik v „Slov. Narodu" našega prečastitega ter občeljublje-nega g. župnika, da je krut ter maščevalen gospod. Resnici na ljubo odgovarja občinsko predstojništvo v Št. Joštu, da naš prečastiti ter miroljubni gospod župnik ni zaradi deželno - zborskih volitev narekaval Smrečanom cerkvene kazni, kakor ga liberalec dolži, temuč radi pretepa v Smrečji na praznik velike Gospojnice, pri katerem je bilo nekaj fantalinov težko telesno poškodovanih, je naš g. župnik vsled odloka knezo-škofijskega ordinarijata naznanil, da ne bo svete maše v Smrečji. Dopisniku svetujemo, naj si svoja kosmata ušesa dobro namaže, da bo zanaprej resnico slišal; zlasti pa da bo našega občeljubljenega g. župnika pri miru pustil, drugače ga zna, kadar bo svojo umazano kožo v St. Jošt prinesel, grožnja našega župnika objavljena v „Slov. Narodu" zadeti, da mu bomo pokazali najbližnjo pot domu.
Občinsko predstojništvo v Št. Joštu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. oktobra.
Odlikovanje. Z Dunaja se poroča: Cesar je podelil okrajnemu glavarju v Litiji g. Mat. Grill u povodom od njega napro-šenega umirovljenja viteški križec Franc Jožefovega reda.
Iz celovške škofije. Župnijo Teichl bode oskrboval župnik v Kolbnici. — Prestavljen je g. kapi; n Fr. Hafner iz Zgornje Belo za provizorja v Arijah. — Dekanijo Kotarče opravlja preč. g. J. Z \v e i g e r , župnik v Svincu.
Novi prošt v Pulju. Njeg. vel. cesar je imenoval stolnega dekana in župnika v Fiumicello, Adama Zanetti-ja, proštom konkatedralnega kapitelja v Pulju.
Vojaške vesti. Cesar je izrazil svoje najvišje zadovoljstvo stotniku 17. pešpolka
1.	Žagarju. — Vojaškim kaplanom II. vrste v rezervi je imenovan č. g. kaplan Jos. Sever. Nadp. 17. pešp. Jož. Prescheren jo prestavljen k pešpolku štv. 54. Oskrbnik voj. oskrbovalnega skladišča Adolf Bra bet z pride v Osek, iz Oseka pa pride na njegovo mesto Franc B o h m. Generalnim majorjem je imenovan polkovnik Anton An gor ho 1-zer pl. Almburg, poveljnik 44. dombr. inf. brigade v Ljubljani. Stotnika domačega pešpolka 2. razreda Albin Schneeweiss in Marko B a b i č sta imenovana stotnikoma 1. razreda in pride zadnji v ^agreb. Stotniki
2.	razreda so imenovani nadporočniki domačega pešpolka : Roman Niche, Maks II e-rn a 1 a, nadporočntka sta postala poročnika domačega pešpolka Tomaž K 1 i m a n in Franc K o v a č e v i č, poročniki pa so imenovani Karol Gressel, Leo Pakič in Friderik D r a s c o v i c h pri pešpolku štev. 17. — Polkovnik je postal podpolkovnik 27. pešpolka Bruno Schm idt v Ljubljani. — Nadporočniltom je imenovan poročnik tukajšnjega domobranskega polka Engelbert Busbach, poročnikom v pešpolku štv. 4 Vilibald Por k o in v domobranskem polku štv. 26 v Mariboru Mat. atefin. — Poročnik mornarice 2. razreda Jožef K u b e 1 k a je imenovan poročnikom 1. razreda. Avan-ziral je dalje kadet vojne mornarice Slavomir Drachsler. — Vojaški višji zdravnik Artur vitez Wagner je imenovan sanitetnim šefom 6 kora.
Avancement v orožništvu. Ritmoj-strom I. razreda je imenovan ritmojster II. razreda Fran R upnik v Trstu, ritmoj-strom II. razreda je imenovan V. Meden v Ljubljani.
Imenovan je okrajni živinozdravnik g. J. Munda v Brežicah višjim živino-zdravnikom.
Imenovana je za učiteljico v Vipavi abiturijentinja gdč. Mar. Valenfiič.
„Piccolo" in „Narod" sta židovsko-liberalna lista. Da torej njuna poročila, zlasti kedar se tičejo duhovnikov, zaslužijo kaj malo verjetnosti, je javno znano. A prava kolobocija laži nastane, kedar eden teh listov poročila drugega ponatiskuje in po svoje razlaga. S tega stališča je presojati notico » „Piccolo" in „Katol. Obzornik"« v torkovi številki »Slov. Naroda«, ki slove: »Današnji „Piccolo", tisti strupeni židovski list, ki vodi v Trstu najzavratnejši boj zoper Slovence, je silno navdušen za „Katoliškega Obzornika" Posvetil je tej reviji slovenskega duhovništva poseben članek, v katerem krepko fruktificira „Katol. Obzorn." izvajanja zoper slosenski bogoslužni jezik v katoliški cerkvi ter v zahvalo proglaša pisatelja tistega članka, dr. Grudna, za učenjaka in nepristranskega duhovnika. Še več! „Piccolo" hoče vedeti, da slovi (! ) Gruden na Kranjskem zaradi svoje temeljite kulture, in opozarja Vatikan na Grudnov članek, češ, Grudnove besede morajo Vatikanu vendar odpreti oči, da ne bo več podpiral tistih škofov in duhovnikov, ki hočejo odstraniti latinščino iz cerkve. „Piccolo" in „Katoliški Obzornik", židovski Lahoni in „slovenski" duhovniki so se torej našli. Bodi blagoslovljena ta zveza, saj bo vendar nekoliko pripomogla, da bo naš narod spoznal, kakšne gade redi na svojih prsih.« — Na to kratko odgovarjamo : Niti »Piccolo« niti »Narod« nista prebrala omenjenega spisa, ali pa ga namenoma zlobno zavijata. V dr. Grudnovem članku ni ničesar zoper slovansko bogoslužje, n a s p r o t n o s e o n d i jasno dokazuje, da glagolska rimsko-slovenska liturgija, kakoršna je v navadi po mnogih krajih Istre in Dalmacije, izvira od samega svetega Metoda. Glede na liturgijo, katero sta slovanska apostola prestavila na slovenski jezik, pa članek dokazuje, da ni bila to liturgija grške, temveč rimske cerkve. Isto so že trdili profesor Metelko, Matija Majar (Ziljski), profesor Gin-zel (Geschichte der Slavenapostel), kardinal Bartolini in mnogi drugi. Zoper slovensko bogoslužje v katoliški cerkvi se torej članek »Katoliškega Obzornika« ne more fruktificira t i. S »Piccolovim« izvajanjem se bode morda še bavil »Katol. Obzornik« obširneje.
»Jedinstvo« in »Katol. Obzornik«.
Tudi dalmatinsko »Jedinstvo«. organ hrvatske narodne stranke, se jo dvignilo proti »Katoliškemu Obzorniku«. Pravi, da »Katoliški Obzornik«, »organ Ljubljanskega nad-biskupa (!), fino' sofizmama i doskočicama kori Slovence, ker iščejo staroslovenski obred«. To pa, pravi, dela K. O. zato, ker to želi vlada. Očita dalje slovenskim duhovnikom, da »mučo i kapituližu pred Latinstvom«, da jim je patriotizem le plašč, da ž njim bolje učvrate klerikalizem. Pri nas — tako sklepa »Jedinstvo« — bi vsaki katoliški list, ki bi so dvignil proti glagolici, propal v 24 urah, a v Ljubljani »Obzornik« cvete! — Kakor se vidi, je »Jedinstvo« po svoji lepi stari navadi zopet enkrat krepko zajemalo iz »Naroda«. Kajpada! Kje naj se pa Hrvatje pouče o Slovencih, če ne v »Narodu« ? Da bi gospoda okrog »Jedinstva« tudi sama poprej malo preučila »Obzornik«, preden piše o njem, to se zdi tej gospodi nepotrebno! Veliko ložje je prepisovati in natolcevati. »Obzornik« v vladni službi? To je najnovejša iznajdba in »Jedinstvo« naj dobi nanjo patent. Iznajdba jo predragocena, da bi so tako izgubila! Čestitamo »Jedin stvu«, da tako skrbi za »novovjeke izume«! »Organ Ljubljanskega nadbiskupa« v vladni službi — to je »Katoliški Obzornik«, če še niste vedeli, ljudje božji!
Dr. Slane in veleposestniki. »Slovenski Narod« priporoča v torkovi številki, naj se iz zaloško grajščine naredi »zadruga kmetskih delavcev«. To naj izpeljejo občina in dežele. »Zadruga kmetskih delavcev je naslednik prejšnjih veleposestnikov,« pravi »Narod«. To je vendar enkrat ena socialna misel! Zdaj pa zahtevamo, da liberalci to
misel tudi izvedejo in nam namestil vele posestev naredijo »zadruge kmetskih delav cev« 1 Gospod baron Schwegel jim bo seveda pomagal, in tako bomo pri nas kmalu prišli do lepega vspeha, da bodo veleposest niki v deželnem zboru zaBtopani po desetih kmetskih delavcih! Go spodje, le tako naprej!
Javno predavanje v Katol. domu. Včeraj je govoril g. Godec o predmetu: Kako se izgovarjajo ljudje, kadar izkoriščajo in zatirajo bližnjega? Navel in razložil je nekatere izgovore te vrste iz delavskega življenja in nekatere iz politike. Nato je nastopil č. brat Stanislaj Haselba-c h e r, trapiški misijonar iz Južne Afrike, in je navzoče povabil, naj pridejo v soboto, 2. novem, zvečer ob 7. v Katol. dom k pre-predavanju, v katerem bo b. Stanislaj govoril o trapiških misijonih, o Južni Afriki in o boju med Buri in Angleži, katerega je bil deloma sam priča B. Stanislaj je včeraj podal uvod za sobotno predavanje ter je povedal marsikaj zanimivega o ustanovitvi trapiških misijonov v Južni Afriki in o bogatih sadovih, katere so ti misijoni obrodili. Predavanje v soboto zvečer bo nemško; kdor bo želel kaj podariti za trapiške misijone, bo milodar lahko izročil po predavanju č. bratu. K predavanju, katero bo nenavadno zanimivo, vljudno vabimo vse prijatelje misijonov — Prihodnjo sredo, 6. novembra, bo predaval č. g. dr. Lampe o svojem p o-tovanju v Lurd.
Znanstvena (!) polemika V zadnjem »Popotniku«, ki hode biti znanstven list, polemizira znani dr. Iiešič proti p. Škrabcu v zadevi »zloglasnega« »libera j iega« 1—a. Pri tej priliki si ni mogel kaj, da se ne bi obregnil — gotovo v veselje »Popotnikovih« in »Narodovih« filologov — ob vseučiliskega profesorja dr. K. Streklja. Prav »znanstveno«, ka-li. ga imenuje docenta slavistike »s posebnim ozirom« na kraško filologi)o« in dr. Ostudnobesednika (!). G. Iiešič ne pozna drugega znanstvenega dela dr. Štrekljevega, kakor njegovo priznano dobro razpravo o kraškem narečju. Mi pa pribijemo za xedaj, da bodo vedeli naši čitatelji, zakaj da napada dr. Iiešič prof. Štreklja, samo to, da je bila Ilešičeva doktorska disertacija »o razvoju slovenske dramatike« sprejeta le po prizanesljivosti seda) zmerjanega gosp. prof. Streklja. Pa ne samo v Gradcu so bili mnenja, da ona razprava ne zadostuje znan stvenim zahtevam, ampak tudi drugod. Tako so izrekli češki »Listy filologickč«, da je popolnoma nezadostna. Hinc lllae lacrimae, kaj ne, g. Iiešič?!
K »atentatu« v Št. Vidu smo dobili ta dopis: V »Slov. Narodu« št. 247. je nek dopisun tudi mene napadel v članku »v znamenju revolverja«. Tam me imenuje »katol. pijanca«. Izjavljam pa, da še nikdar nisem bil od vina liberaluhov pijan. Kar pa zadene ono streljanje, je res, da je nekdo streljal po noči v moje stanovanje ; ker pa nobeden tega ne more reči, da sem jaz liberalec, je skoraj gotovo, da je streljal liberalec v moje stanovanje, ker sem jaz klerikalec. Ker mo pa ni zadel, me je pa hotel s pušico »Narodovega« dopisa zadeti. Zato jaz sumim, da je streljal oni dopisun »Nar.« v moje stanovanje. Da bi pa vso stvar zvrnil na »klerikalce«, je, če je res to strel bil, še v Žirovnikovo okno streljal čez 14 dni. Taki so liberalci. — V Št. Vidu nad Ljubljano, 30. oktobra 1901. Janez Jovan, cerkovnik v Št. Vidu.
Občinske volitve v Cerkljah se bodo vršile dnč 5. in 6. novembra.
Senzacij onelna aretacija. K včerajšnji vesti, da so oblasti v Budimpešti zaprle radi goljufije barona Ernsta Walburga, sina pokojnega nadvojvode Ernsta, javlja se danes, da se je aretacija zgodila vsled zahtevo ljubljanskega sodišča. Budimpeštanske oblasti barona Ernsta Walburga izroče ljubljanskemu sodišču. Ljubljansko sodišče zasleduje, kakor poročajo nekatero vesti, Wall-burga radi ponarejenja neke listine. Pravi corpus delicti je izvleček iz matrike o poroki nadvojvode Ernsta z Lavro Skublitz, Wallburgovo materjo, ki se je po zatrdilu Walburgovem vršila v Ljubljani. To liBtino je policija dobila pri nekem agentu Bela Schweiger, kateremu je Wallburg listino zastavil. Sodišče dolži Wallburga,
da dotični »izvleček« ne odgovarja resnici. Wallburg, katerega zasleduje tudi dunajska policija, taji vso krivdo. Wallburg je zadnji čas pričel akcijo za dosego apanaže. Nanj se je toliko oziralo, da se mu je <<bl|ubilo 2000 gld. na leto, ostale njegove zahteve pa so bile odklonjene. Zahteval je tudi naj se poplača obile njegove dolgove. Wallburg je oženjen. Poizvedeli smo še, da je Wallburg trdil, da je oni izkaz o poroki iztrgan iz poročne knjige tukajšnje garnizijske bolnice ter je trdil, da je podpis pristni podpis tedanjega vojaškega kapelana Zamejica, češ, da je ta 1. 1858 poročil v Ljubljani nadvojvoda Ernsta z baronico Skublitz Wallburg. Proti tej trditvi govori, da ni dobiti niti v originalnem matričnem indeksu na Dunaju, niti v alfabetičnem ljubljanskem zaznamku porok imena nadvojvode Ernsta niti imena baronice Wallburg, katerih nobenega ni bilo 1. 1858 v Ljubljani. Otroci baronice Wallburg so torej storili sleparijo s tem, da so ponaredili listino. Dodatno k aferi Wallburg javlja kurator zapuščine nadvojvode Ernsta, da je označeni ponarejeni izkaz o poroki skoro gotovo iz roke Maksa Stau-dingerja, ki je pobegnil. Za Staudinger-jem se je izdala tiralica.
Cerkev Matere Milosti v Mariboru. Kako je kaj z našo Marijino cerkvijo v Mariboru? Ali še obstoji Marijina družba za zidanje cerkve in še prinašajo družniki svoje milodare za cerkev Matere Milosti? Tako nas povprašujejo naši dobrotniki od mnogih strani. Odgovorimo, da kmalu naročimo novi oltar in novi krasni prestol za čudodelno podobo Matere Milosti, ki bodeta primerna mogočni stavbi in slikariji cele cerkve. Ker so nekateri družniki zaostali s svojimi milodari, ki znašajo blizo 120.000 K in še smo vrhu tega zmiraj dolžni 80 0n0 K, nam še ni bilo mogoče, naročiti novega oltarja in prestola za čudodelno podobo Prosimo tedaj naše družnike in dobrotnike, naj zopet začnejo, ko to preberejo; saj se njim ni treba ozirati na izostale milodare v pre-tečenih letih! Zadovoljni smo, če nas le za-naprej ne pozabijo in ne zapustijo. Nove družnike še vedno radi sprejemamo.— Frančiškanski samostan v Mariboru, 25. oktobra 1901. — P. Filip Benicij Pere, gvardijan.— P. Kalist Heric, župni upravitelj in predsednik Marijine družbe.
Strankarsko gibanje v Gradcu. Krščanska ljudska stranka je v Gradcu sprijaznila ravnokar dve stranki, ki se drugod hujše sovražita, nego pes in mačka. Kakor znano, je krščanska ljudska stranka naznanila, da se udeleži prihodnjih občinskih volitev. To je napravilo tak utisek na vladajoče nemške nacijonalce, da so hitro poiskali za občinske volitve zveze — nemških libe ralcev. Pri občinskih volitvah graških torej nastopi zveza nemških liberalcev in nacijo-nalcev. Poleg krščanske ljudske stranke postavijo tudi socijalni demokratje svoje kandidate.
Namesto k pogrebu v smrt. V
Gradcu je nenadoma umrl klobučar Simon Mayer iz Ptuja. Zadela ga je kap, ko se je ravno odpeljal k pogrebu nekega svojega znanca.
Nova nemška pivovarna. Novo pivovarno hočejo spodnještajerki Nemci ustanoviti na Laškem, ki naj bi konkurirala proti tamošnji slovenski pivovarni, ki je prešla v last ljubljanske kreditne banke.
Koroško šolstvo. Učiteljske skušnje je minuli teden delalo 34 učiteljev in učiteljic. — Deželni šolski svet je na šoli v G1 o-b a s n i c i osnoval tretje učiteljsko mesto, na ljudski šoli v Velikovcu pa deseto (!) učiteljsko mesto. Ta šola se s prihodnjim šolskim letom razdeli v samostojno petraz-redno deško in dekliško šolo.— Prestavljeni so gg. učitelji, oziroma učiteljice: Karol Hnbernig iz Hodiš in Val. Dobeiniger iz Medgorij v Št. Jur ob Žili; L. Fister iz Karn-skega grada v Gorje, Al. Ibovnik iz Št. Ilja v Sveče, Ana Kihm iz Motnice v Skočidol, Jan. Zuschin iz Prevalj v Naborjet, Rib. Telčik iz Prevalj v Vačik. — Podučiteljica gdina. Vilj. Eicher v Velikovcu stopi iz službe. Učitelj g. Mih. Andrič v Svečah postane šolski vodja v Tunelu. — Nastavljeni so na novo kot podučitelji oziroma podučiteljice: Marijina Fritz v Guštanju, Ida Žitnik v Hodišah, Bernardina Sima v Tinjah. Gabrijela Tavčar v Globasnici, Marta pl.
Weltern in Lucija Zych v Velikovcu. Jak, Filaier in Alojz Klet« v Prevaljah. Fran Gornik v Št. Jakobu v Rožu, Jan. Kuraš v St. Ilju.
„Cecidit inter latrones" — padel je med razbojnike — ta svetopisemska beseda se je izpolnila v ponedelek d n č 28. o k t. ob 11. uri zvečer nad dunajskim županom dr. Luegerjem. Vozil se je namreč z brzovlakom južne železnice iz Briksena na Tirolskem na Dunaj. V Brieksnu se je z 20 obč. odborniki udeležil slavnostij, ki so se tam priredile povodom tisočletnice obstanka mesta. Da se vozi domov preko nemškonacionalnega Beljaka, se je naznanilo „pravočasno" — od katere strani? — v to mesto. To priliko je porabil be-ljaški „mob", da pozdravi krščansko-social-nega dunajskega župana prav — po svoje! Ob 11. uri se je zbrala nemškonacionalna in socialdemokratična druhal pred beljaškim kolodvorom in pozdravila vlak z običajnim krikom in tuljenjem! Kmalu je letelo tudi znano orodje naših nemških nacionalcev kamenje! Razbile so se šipe v vozu, kjer so sedeli dunajski odposlanci! — Kdo je podučil beljaško druhal, da je delala tako prav po načrtu ?! — Kaj bi neki reklo znano nemškonacionalno in liberalno časopisje, da bi kje na kakem potovanju na tak pobalinski način, s kamenjem, pozdravili „vele-cenjenega" beljaškega ali celovškega župana?!? — Da človek dandanašnji pa niti v vlaku, na kolodvorih, ni več varen življenja, je pač znamenje — nove svobode!!!
Napad na dr Luegerja v Beljaku. K včerajšnjemu poročilu dostavljamo še, da so uganjanje nemških nacijonalcev in soci-jalnih demokratov na beljaškem kolodvoru proti dr. Luegerju popolnoma mirno in brezbrižno gledali ondi poslujoči železniški organi. Krščansko socijalni državni poslanci so poslali k ministerskemu predsedniku de-putacijo z vprašanjem, ali je voljan poskrbeti, da se preskrbi za osebno varnost proti napadom na avstrijskih kolodvorih. Poleg tega je poslanec Gessmann v včerajšnji seji vložil interpelacijo na ministerskega predsednika.
Iz Celovca, dne 29. okt. Koncem minulega šolskega leta se je poslovil od tukajšnjega bogoslovnega učilišča prečast. g. prof. pastorale, benediktinec dr. Adalbert Viehhause r. Povodom njegovega odhoda so mu priredili njegovi bivši učenci in slušatelji posebno odhodno s 1 a v n o s t. Prvi del slavnosti se je vršil v veliki dvorani rokodelskega doma. Peli so izborno gg. bo-goslovci, slavnostni govor je govoril gosp. dekan A n g e r e r , pred njim g. provizor Hohl. V imenu g. knezoškofa je govoril č. g. kancelar V i d o v i c. Pozneje ju sledil banket pri »Sandwirtu«. Napitnice so povdarjale mnoge zasluge slavljenca, za za bavo je skrbela vojaška godbo 17. pešpolka. Vsa slftvnost so je zvršila kar najlepše.
Celovško pokopališče. Iz Ce lovca, dnč 29. oktobra. V mestnem zboru je, kakor znano, „sijajno" zmagala vladajoča klika, ki je dosegla, da se novo mestno pokopališče ne blagoslovi. Za ta „junaški", to je protikatoliški čin našega mestnega zbora se poje zdaj hvala nemškonaci-jonalnim mestnim odbornikom. Ti pa se svoje „zmage" prav ne morejo veseliti. Mil. g. knez o škof je namreč storil to, kar je bil prej že naznanil: kupilje prostor za posebno konfesionclno, katoliško pokopališče. Dela se že, da se to pokopališče more čim preje blagosloviti in otvoriti. „Svobodoljubni" naši nasprotniki se seveda jeze; po umazanih svojih glasilih grdd knezoškofa, ker hoče toliko „svobode" tudi za katoličane, da smejo njih trupla počivati v blagoslovljeni zemlji!! — Občinska odbornika pl. Dietrich-a in F o r n a r o, ki sta imela toliko poguma, da sta glasovala po svojem prepričanju, napadajo sedaj prav „svobodoljubno" na najnesramnejši način. G. D i e t r i c h je radi napadov odložil predsedništvo „Kärntner Sängerbunda" in predsedništvo celovškega nemškega moškega pevskega društva.
Karavanska železnica. Poroča se nam: Na koroški strani dela zdaj nad 300 delavcev, za katere pa jc še vedno zelo slabo poskrbljeno. Postavili so zanje šele dve baraki, ki pa zlasti za zimo nikakor ne zadostujeta. Nočevati morajo še vedno po mrzlih čumnatih, hlevih, skednjih bliž-
njih kmetov. Zida se tudi bolnišnica. Predora so izkopali nekaj nad 150 metrov; voda ifl drobeče se skalovje delo zelo ovira. Da odvažajo materijal, so napravili dve ozkotirni železnici. Pod streho so spravili hišo za in-ženerje („Sectionshaus"), ki obsega pisarne in 16 stanovanj. Gradijo tudi cesto iz Pod-grada do Podroščice. Vožnje so doslej še v rokah domačinov. Upamo da tako ostane tudi za bodoče.
Koroške novice. Gosp. župan R Prugger v Železni Kapli je od cesarja dobil naslov cesarskega svetnika. — Do 15. nov. je razpisano mesto babioe na Radišah. — V Šmohoru je do 15. nov. razpisano učiteljsko mesto. — V Jeruzalem so začetkom oktobra s tirolskim romarskim vlakom potovali sledeči slovenski romarji koroški: Preč. g. župnik Mat. Vedenig iz Otmanj ter posestniki Jan. Marinič in Jan. Šervicelj iz Udmata ter Fr. Gailer iz Loč. — Kaj dela žganje? 29 letni Franc Predučnik, p. d. Pirkarjev Bin v Vavtni vasi ob Celovcu je v nedeljo dnč 20 okt. vsled stave izpil na enkrat pol litra žganja. Ko je hotel domov, je obležal na polju, kjer so ga drugi dan našli — mrtvega. — Blizu Beljaka so našli t Dravi truplo branjevke A. Buhaher, ki je bila pred 6 meseci sama skočila v vodo. — Ker je kradel kure, je dobil neki 17 letni fant iz Otoč od deželne sodnije celovške 6 mesecev ječe! — Ponarejalca denarja so zasačili pri Dobrlovasi, ko je izdajal ponarejene srebrne goldinarje. Prišel je iz Italije ali Goriškega.
Samomor vojaka Iz Beljaka se po roča, da se je v podstrešju vojašnice lovcev obesil vojak Karol Goltes, doma iz krškega okraja.
Deželnozborske volitve na Goriškem. Politično društvo »Sloga« v Gorici je sklenilo : »Zaupni in volivni shod v Go rici izjavlja, da je pri bodočih deželnozbor. volitvah podpirati le take kandidate, k1 priznavajo in spreimejo načela in program društva »Sloga«. — Preteklo nedeljo je »bloga« imela si|ajen shod na Št. Viški gori v prostorih gostilno g. podžupana, dobro-znanega slovenskega skladatelja g. Iv. La-harnarja. Navzočih je bilo 297 mož s Šentviške gore, Prapetnega, Tribuše, Stopnika in Pečin. — Liberalci bo imeli preteklo nedeljo dva zaupna shoda na Otavi za župnijo Šempas in v Komnu. »Soča« se hvali, da bode na Krasu »ogromna večina» za liberalce. Somišljeniki, na delo proti liberalnim spletkam ! Razrušite liberalne nado! — Liberalno učiteljstvo namerava tudi poseči v volitve. G. Fr. Bajt, nadučitelj v Ajdovščini, razpošilja ravnokar »Vabilo k shodu vsega slovenskega učiteljstva javnih ljudskih šol v pokneženi grofovini Goriški in Gradiščanski dne 7. novembra 1901. ob 10. uri predpo ludne v Gorici v dvorani gostilne »Pri zlatem jelenu« (Ozka ulica 9.) Dnevni red: 1. Sklicateljevo poročilo. 2. Kako nuj učiteljstvo postopa o volitvah v dež. zbor. 3. Predlogi.« Ako bode učiteljstvo šlo po kostanj v ogenj za liberalce in so ogrevalo za može, kaker-šon |e Andrej Gabršček, potem bode prepad med ljudstvom in učiteljstvom postajal vodno širji in učiteljstvo si bo s tem samo vstvar-jalo neprijetne razmere.
Veroizpovedanja v Gorici. Ljudsko štetje v Gorici je pokazalo, da je ondi bilo po veroizpovedanju 24.892 katoličanov, pravoslavnih 58, protestantov 225, Židov 248, drugih veroizpovedanj 3, brez veroizpovedanja 6.
Parmove „Mlade junake" igra sedaj tudi vojaška godba na mestnem trgu „italijanskega" Trsta.
Ljubljanske novice. Sestanek šentjakobskih in trnovskih dav koplačevalcev je sklenil zahtevati, da se zvežo Kurja vas in Trnovo z brvijo ozr. mostom. Izvolil seje odbor, ki bode na ma gistratu zahteval, da so ugodi tej želji. — Popravljavna dola v trnovski^ cerkvi so razven elektriško razsvetljave, gotova. V presbiteriju so fresko sliko iz življenja sv. Janeza Krstnika. — Potresno tresenje so zabeležili včeraj ob 3. uri 50 min. popoludne aparati v tukajšnji opazovalnici potresa. Središče potresa je bilo kakih 400 km oddaljeno od Ljubljane. — Stavka vslovenskem gledališču. Danes so so vršila pogajanja med stavku-jočim zborom in intendanco. Zbor zahteva,
da se sprejme odpuščeni pevki nazaj in da se bolje urede skušnje.
Koncert priredi prihodnjo nedeljo »Meščanski klub« v prostorih »Katol. Doma«. Zičetek ob '/»8. uri zvečer. Koncertuje meščanska godba, ki poskrbi za jako zanimiv \ spored.
V	prid meščanski godbi je strelski klub „Triglav" v g, stilni „Miramar" pri prosti zabavi po streljanju nabral 7 K pod geslom: „Da nam ne ostane samo bombar-<ion, treba vrli naši godbi nekaj kron!" Pri-)>oročamo to geslo v hvalevredno posnemanje ter bi v prospeh vrlo napredujoče naše domače godbe le iskreno želeli, da se t;a prav živo oklenejo i druge vesele družbe l>ri raznih gostilniških omizjih.
V	bližini Kranja je te dni natrgala neka oseba lepo duhteče vijolice. Navrjetno a vendar resnično!
Izžrebani porotniki. Dne 28. oktobra t. 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 2. decembra, nastopni gospodje porotniki: Auer Jurij, zasebnik v Ljubljani; Arhar Jožet, mizarski mojster v Vižmarjih ; lirunšek Janez, trgovec v Trnovem pri Ilir. Bistrici; pl. Bottoni Fran, tovarnar vSturiji; Oamernik Ignacij, kamnosek in posestnik v Ljubljani; Čadež Ignacij, posestnik v Sred-? ji vasi pri Kranju; Dagarin Luka, posest nik in glavnik v Puštalu pri Škofji Loki; Grilc Luka, posestnik in trgovec v Zapužah pri Radovljici; Hafner Ivan, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Hrovatin Anton ml., mesar v Vipavi; Kopač Janez, mesar in posestnik v Ljubljani; Košmelj Franc, mesar n posestnik v Železnikih; Ltninger Janez, 'rgovec in posestnik v Ljubljani; Lenger Franc, trgovec v Žireb; Lenassi Julij, posestnik in gostilničar v Logatcu; Mahr Artur. vodja zasebnega učiteljišča v Ljubljani; Martinčič Jakob, ključar in posestnik v Ljub-lani; Mikuž Anton, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Novak Jožef, posestnik na Jami pri Kranju; Oblak Primož, posestnik in go-tilničar v Smledniku; Počivalnik Karol, go-tiSničar in posestnik v Ljubljani; Pogačnik Janez, deželni računski oficijal v Ljubljani; Pribil Janez, podravnatelj banke »Slavije« in posestnik v L]ubljani; Pikel Gregor, posest uik in trgovec v Postojni; Premru Janez, trgovec v Št. Vidu pri Vipavi; Poljšak Anton, posestnik v Zapužah pri Vipavi; Praš-;tikar Fran, posestnik v Izlakah pri Litiji; Rant Viktor, trgovec v Ljubljani; Schiiffer Albert, trgovec in posestnik v Ljubljani; Stedry Guidon, posestnik v Ljubljani; Strel Peter, zasebnik v Ljubljani; Štrukelj Fran, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Stupica L^ran, trgovec v Ljubljani; Valentinčič Ign., nadzornik užitninskega zakupa v Ljubliani; Vidmar Jožet, dežnikar in posestnik v Ljubljani ; Žužek Karol, pek in posestnik v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Guzelj Fran, posestnik, Hartman Fran, po «cstnik, Lugek Albert, hranilnični pristav, vlarchetti Janez, usnjar, Pire Fran, zeljar in posestnik, Poljšak Fran, gostilničar in posestnik, Požlep Anton, prodajalec premoga «u posestnik, Verhovc Andrej, posestnik, Zafjšnik Blaž, akvizitčr, vsi v Ljubljani.
Katoliška organizacija na Spodnjem Štajerskem Katoliško politično društvo pri Sv. Križu tik Slatine, ki je bilo sedaj omejeno le na župnijo svetokrižko, bo vsled ■tkiepa občnega zbora dne 27. t. m. razširilo uvoj delokrog na celi rogaški okraj ter v to svrho spremenilo svoja pravila.
Hrvaška predstava v Trstu. Prva predstava Ciričeve dramatične družbe se bo vršila danes. Predstavljali bodo „Kraljevič Marko in zamorec".
Nagla smrt na morju. Nagloma je za mrtvoudom, preminol Anton Lulek, pek na Lloydovem parniku. Smrt ga je zalotila 20 ur daljave od mesta Kalkuta. Pokojnika so pokopali v Kalkuti na ondotnem pokopališču. Pokojni Lulek je bil doma iz Ajdovščine. Udovec, zapušča v Trstu sina uradnika.
Samomor mladega dijaka. Iz Trsta se poroča: Včeraj zjutraj po enajstih so culi stanovalci hiše 2 v ulici della Pesa močan strel. Prestrašeni prebivalci so hiteli tja, od koder je prišel glas strela in tu so našli pretresljiv prizor: 16-letni dijak Gino Griines je ležal na tleh s krvavo in prestreljeno glavo in s samokresom v roki. Mladi samo-
morilec je na mestu izdahnil svojo dušo. Vzrok samomora je baje ta, da je bil mladenič vedno žalosten po svoji materi, ki je umrla pred malo časa. Mladenič pa je bil tudi bolan na očesih.
Kanal med Reko in Budimpešto Budimpeštanski listi pišejo, da bode mažar ska vlada pridobila si veliko posojilo za investicije. Od tega posojila bode v prvi vssti se zgradil kanal Vukovar Šamac, ki bode jtden del velikega kanala, ki bode vezal Budim pešto z Reko. Ta kanal bi bil velike važnosti, ker bi bilo tako jadr. morje zvezano z D u n a v o.
* * *
Potres. Iz Merana se poroča, da so včeraj ob tričetrt na 4. uro popoludne ondi čutili močan, 10 sekund trnjaioč potres. Iz Cattarate na Laškem se poroča, da so ondi čutili dva močna potresna sunka, ki sta napravila na hišah nekaj škone. Tudi v Lodi je bil potres. V Sarajevu so imeli potres preteklo nedeljo ob 9. uri 6 min. zvečer.
v Blagoslovljena vas. V vasi Marbais v Švici je bilo preteklo nedeljo nič manj, nego 12 zlatih porok.
Stara mati morilka. V Kökenyesdu na Ogerskem je Katarina Dubozsm živela v vednem prepiru s svojo sinaho. Te dni je bila sinaha v otročji postelji. Stara Katarina je v svoji zlobi sklenila, da se sinahe in njenega novorojenca znebi. Dala je sinahi strupa, ki je imel za nasledek sinahmio smrt, novorojenca pa je zavila v cunje da se je novorojenček zadušil. Kruta starka je že^pod kltučem.
Cecil Rhodes bolan. Veliki sovražnik Burov Cecil Rhodes je nevarno bolan. Že dolgo časa ga nadlegujejo slabosti srca. Ta bolezen se je zadnji čas tako poslabšala, da utegne vsak čas zginiti ta mož iz živlienja.
Najpopularnejši župnik v St Paulu, Minn. AugKški dnevnik »The 6t. Paul Daily News« je razpisal kontest za najpopularnejšega župnika v bt. Paul u in določil kot nwgrado prosti vožnji listek 1. razreda iz New Yorka v Palestino in nazaj in pokritje vseh drugih potnih stroškov. Kon test je bil odprt vsem župnikom mesta St. Paul brez ozira na veroizpovedanje. Udeležilo se ga je 42 župnikov, med temi štirje katoliški. Završil se je dne 1 okt' bra. Kot zmagalec je izšel č g J. M. So ln ce, župnik pri cerkvi sv. Neže. Prejel je ogromno število 109 446 glasov. Veseli nas, da je zadela ta čast odličnega rojaka našega, kateremu tem potom najprisrčnejše čestitamo. C. gospod Solnce namerava nastopiti pot v sveto deželo dne 8. februvarija prihodnjega leta.
Polk »adamitov«. Iz Transvala se poroča nizozemskim listom: V bliži Klerks-dorpa so Buri vjeli 10 mož angleškega 13 huzarskega polka. Burom nedostaje obleke, zato so ujetnikom slekli unif >rmo in jih poslali nazai v angleški tabor. Drugi dan se je podalo 48 huzarjev ist-ga polka maščevat tovariše, toda tudi teh 48 huzarjev je bilo ujetih in tudi oni so morali v burskih rokah pustiti svojo obleko. Od tedaj imenujejo 13. polk huzarjev »polk adamitov«.
Vsled lakote. Silna lakota je v Be-rolinu 28ietnega doslej nekaznovanega delavca Karola Schindlerja pnvela pred porotno sodišče. Ubogi delavec je bii obtožen radi — ropa. Nedavno je obtoženec na cesti iztrgal nekemu dečku 10 vinarjev vredno zelnato glavo in ž njo zbežal. Pri begu je bil delavec zasledovan, v času ko je tekel, je pojedel polovico zelnate glave. Od lakote je bil toliko oslabljen, da ni mogel ubežati. Pred porotniki je povedal, da je silna lakota bila vzrok, da je dečku iztrgal iz rok zelnato glavo. Porotniki so obtoženca oprostili. Občinstvo je ploskalo porotnikom.
Eisenkolb in samostani. Vsenemški poslanec Eisenkolb je bil reven dijak. Podpirali so ga v dijaških letih dominikanci, ki so mu dajali hrano in druge potrebščine. V zahvalo, da se je z rodovniško podporo izšolal, zabavlja sedaj Eisenkolb samostanom. So pač vsi jednaki poštenjaki hujskači proti duhovnikom, naj 8e potem v žilah hujakačev pretaka slovenska ali nemška kri.
Deset let primas Knez primas Vas-zary je praznoval 28. oktobra t. 1. lOlet-nico svojega delovanja kot primas.
Protestanške zahteve. Protestantje zahtevajo, da se na duna|skem vseučilišču ustanovi evangeliška teologična fakulteta.
Liberalno gospodarstvo. V Neaplju se prišli v občinski upravi na sled grozni korupciji. Uradnike se ni nastavljalo po zmožnosti, ampak merodajno je bilo pri tem le stališče dotičnika pri volitvah. Ižmej 183 mestnih uradnikov je samo 28, kateri niso bili s« radi raznih nepoštenosti) zaprti. Mestna dela so se oddajala le na ta način, da so prej podjetniki primerno nagradili odločilne osebe pri mestni upravi. Dva ne-apoljska lista sta dobila stotisoče, da sta o tem molčala.
Rodbinska drama. V Bruslju je ka-pelnik vojaške godbe Oton Riedl na cesti '
ustrelil svojo t&ščo in svojega svaka, potem je pa ustrelil še sebe.
Kotiček sa liberalce. — Loško nune so dale hb«ralc.m mnogo opraviti. Inturesantno |e, zakaj so liberalci začeli tako velikansko akcijo. V »Narodu« so se togo-tili, kakor ranjkiv »Hisan pašn. ki se Turkom ' prav obnaša«. Se celo konfisc rani so bili enkrat, pa so se tako pritožili, da jim je dež. sodišče in nadsodiščo privolilo, objaviti svoj svinjski dopis proti nunam. Zarotili so se, da bodo tudi po nemških in italijanskih časopisih rovali proti loškim nunam. In kaj je dalo povod tej akciji ? Loške nune nečejo od nekega liberalnega peka ž*melj kupovati! Drž. zbor pomagaj! — Klnfutar-jeva oporoka ne da miru »Narodu«. A zakaj se zaletava v njo ? Tudi tu je vzrok jako zanimiv. Sicer je res, da »Narodu« smrdi, ker je ranjki prost za|)ustil svoje premoženje škofovim zavodom A vzrok je «e globlji. Z laj je namreč vrsta na Plan-tanu (!i, da vrši pri op rokah not. posle. Ranjki prošt je pa, kot bi bil naprej vedel, kdo se bo bavil z njegovo oporoko, za izvršitelja poslednje volje določil — dr. El-b e r t a. Ta je opravil vse,, kar se da, brez notarja I Izvedeli sme iz zanesljivega vira, da se gospod Plantan to pot ne bo pritožil, da je dobil „premalo zaslužka" pač pa se nam poroča, da bo zaradi tega „Narod" še strašno robnel čez to oporoko. To je jasno: poštenjaki drže skup! — V državni zbornici se je zopet enkrat pokazala „in feriornost" katoličanov K je Ferjančič go drnjal čez „klerikalne konzume", bi mu bil lahko vsak katoliško narodni poslanec vrgel v obraz Plantana. — Prišlo bi bilo lahko do drugega — prvega maja. A katoliško-narodm poslanci niso hot< li sramotiti slo\ enskega naroda. — S e n t v i d s k i atentat, to strašno grozodejstvo, bo treba vsekako sodnijsko preganjati Prvi strel je bil namenjen na »klerikalen« mežnarja. drugi
—	če se je sp!oh drugie streljalo — je bil tudi nanj namen|en, a je zgrešil svoj cilj, m zadei k sosedu Žtrovniku. Hvaležni smo »Narodu«, da je opozoril na ta pobalinski čin liberalnega tolovgjstva. Saj je znano, da so libeialci po hujskanju svojega časopisja tako posuroveli. da s koli in revolverji padajo po »klerikalcih«. Treba^ bo vsekako vsakega liberalca ki pridu \ Št. Vid, zasledovati po det ktivih in ga preiskati, če nima pri sebi kaj tolova|Bkega orodja. Hvaležnost občinstva do te »Narodove« opi zoritve je splošna. — »Demonstracije proti škofu« so »toli dostojno kakor impo ZHntne«, je pisal »Narod«. V C rknici, Metliki, Crnoml|u, II. Bistrici in Novem mestu namreč liberalci niso prišli škofa sloveBno sprejemat. S cer je pri stotinah krščanskega ljudstva vseeno, če pride par liberalcev škofa pozdravit ali ne, vendar smo kot dodatek k liberalnim »demonstraciiam« izvedeli, da tudi znani liberalec Pikčev Jaka, potem tudi Hu-doklinov Janez, in kar nas le nmbolj lzne-nadilo, še cel6 Kozoprskov Mite, ki je bil doslej, kakor znano, vedno turški podrepnik, niso pozdravili škofa ter s tem toli dostojno, kakor impozantno demonstrirali proti šk< fu Smrkovčev Nande je p> kazal svo|e zaničevanje s tem, da je ta dan izpil tri litre pe-tijota ter potem obležal v jarku. Upamo, da bod i te toli dostojne kakor imp' zantne demonstracije izmodrile naše tolovajske klerikalce in jih poboljšale. — Smola li beralnihjancev. Od nekodi se nam piše: Ob času zadnjih dežeinozborskih vo litev so morali liberalci nekje na Dolenjskem jesti janca brez kruha. Blizu Liubljane nekje
—	Vam se še ne sanja k|e. g. urednik — pa se pred kratkim ta pr< klicani liberalni janf-c. kakor se govori, nikakor ni dal dosti op< či, ogenj ni mogel ogreti njegovega srca; no, dišalo pa je le ; kajti »našpikan« je bil janec z mastnimi liberalnimi, med njimi tudi učiteljskimi ocvirki »o lažnji ih fariih« itd. Morebiti dobi »Slov.« tudi glede tega kak uraden popravek, češ. da ianec ni bil liberalec, ali pa celo, da je bil dosti pečen. No, drugega ne bo kazalo, kot sprejeti tak popravek, da se izognemo tožbi; ka|ti ran|ki jan-c ne more pričati nam na ljubo, da ni bil dosti pečen, m je tudi veliko vprašanje, jeli bi hotel, če bi tudi mogel, pričati proti liberalcem v prilog klerikalcem !
i >r,WLliitV«L,
(Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Krškem) jiriredi v nedeljo, dne 3 nov. v dvorani g. Ženarja veselico po tem-le vsporedu : 1. nagovor g. predsednika. 2 »Krojač Fijjs«, ša loigra v enem dejanju. 3. A. Hajdrich : »Sirota«, moški zbor s sopran samospevom. 4. V. Bendl : »Križaci na morju«, mešan zbor, 5. F. smetana : Podpourri iz opere »Prodana nevesta«, ghsovir četveroročno. 6 A. Foer-ster »Ljubica«, mešan zbor. 7. češke narodne pesmi, glasovir četveroročno. 8 H. Sattner : »Naša pesem«, mešan zbor. 9. H. Volarič : »Divja rožica«, dvospev za sopran in alt s spremljevanjem glasovirja. 10. Ivan pl. Zaic : »Večer na Savi«, mešan zbor. — Sledi prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri 1 zvečer. Vstopnina 40 h.
(Moško pevsko društvo „Kranj") je imelo 27. t. m. občni zbor. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni predsednikom g. L. Rebolj, podpredsednikom gosp. J. fiink. Odbornikom gg: Hlebš, Vergles, Puhar, Blaznik. Vari, Urbas; pre-gledovalcem računov g. Štirn. Od podpornih članov g. prof. Jarc, odbornik m pregledo-valeč računov g. kap. Potokar.
(Gledališčno predstavo) žalo-igre »Mlinar in njegova hči«, se priredi dne 3. novembra 1901 v veliki dvorani »Narodnega doma« v prospeh obojne mariborske podružnice družbe s v. Cirila in Metoda. Začetek točno ob 8. uri zvečer. V odmorih igra si. veteranska godba mariborska. Vstopnina: Sedeži v parterju: za prvih šest vrst po 1 krono, za ostale vrste po 80 vinarjev. Stojišče v dvorani 30 vinarjev. Na galeriji: sedež 40 vinarjev, stojišče 20 vinarjev. Vstopnice se dobivajo počeoši s 1. novembrom v tiskarni sv. Cirila in zvečer 3 novembra ob 7. uri pri blagajnah v „Narodnem domu«.
Telefonska m brzojavna poročila.
Dunaj, 81. okt. Vlada v kratkem, pojasni, kako stališče bo zavzela v vprašanju termino-kupčije s poljskimi pridelki. Veljavnost termino-kupčije se bo v prvi vrsti omejila na firme, ki so vpisane v trgov, register. Vsi, ki niso vpisani v trgov, register, a so mlinarji ali peki, bodo mogli sklepati veljavne kupčije le tedaj, če se bodo dali vpisati v posebni terminski register.
Dunaj. 81. okt. Feldmarš llajtnant grof Pino, ki je padel včeraj v Lvovu s konja, je umrl na poškodbah.
Dunaj, 31. okt. Danes je bila pri državnem sodišču obravnava zaradi pritožbe Steinwendrove proti oprostitvi Pacherjevi, ki mu je očital nenravna dejanja. Pritožbi se je ugodilo. Za novo obravnavo se je določilo dunajsko deželno sodišče, ker se od njega pričakuje, da ne bo dalo vplivati nase lokalnih vprašanj.
Dunaj, 31. oktobra. Poslanec He-rold je pismeno zahteval, da se mu izplačajo diete od 17. do 31. oktobra ter zagrozil, da če se mu ne ugodi, se bo pritožil na državno sodišče.
Dunaj, 31. okt. Na dunajski univerzi danes demonsiracije in tepež med Nemci in Italijani. Italijani so uprizorili demonstracijo v avli, in dasi so izjavili, da demonstrirajo samo proti vladi, ki sili Italijane, da mo ajo študirati na nemških univerzah, ne pa zoper nemške dijake, so jih vendar Nemci napadli. Prišlo je do tepeža. Nemški dijaki so dobili batine. Ko so jih Italijani dovolj nabili, so šli pred državno zbornico demonstrirat. Ker se je nabrala velika množica ljudi, je prišlo redarstvo. ki je udarilo s sabljami in razpršilo množico. Eu italijanski dijak je zaprt.
Inomost, 31. okt. Danes so nemški dijaki zopet demonstrirali proti italijanskemu profesorju Menestrino. Ko je prišel profesor v šolo, so ga sprejeli s klici: Pereat! Dol ž njim! Ko je začel predavati, so upili, ropotali, biti s palicami po klopeh, dokler ni nehal in šel iz sobe ven.
Zagreb, 31. oktobra. Za saborske volitve je vlada doslej od 88 okrajev postavila v 74 okrajih kandidate, združena opozioija je postavila 4 kandidatov. a danes zvečer objavi še 24 kandidatov.
Rim, 31. oktobra. V južnih krajih Italije so velike povodnji. V Palagiano in Massafa se je zrušilo nekaj hiš. Nekaj ljudi j je utonilo.
Belgrad, 31. okt. V skupščini je 20 poslancev zahtevalo, da se proti onim bivšim ministrom, ki so iz dispo-zieijskega zaklada porabili 128.000 fr. za svoje zasebne zadeve, dvigne obtožba.
Berolin, 31. okt. Cesar Viljem je profesorju zdravniku Ehrlichu iz Franko-broda naročil, naj se posveti popolnoma proučevanju raka. Ehrlich je svoj zavod v ta namen že primerno preuredil.
Berolin, 31. okt. Nekateri angleški listi pišejo, da bo angleški kralj težko doživel svoje kronanje. Nedavno so ga morali po noči operirati, ker bi se bil sicer zadušil.
London, 31. okt. „Times" javljajo iz Carigrada: Kuski poslanik je naznanil sultanovi vladi, da je združenje Krete z Grško neizogibno in se v kratkem izvrši.
Bruselj, 31. okt. Glasom najnovejših poročil je general Del a rey 24. t. m. popolno porazil generala M e t h u e n a. Ugrabil je Angležem vse vozove z živili in streljivom ter 4 topove. l50Angleževje ubitih, mnogo ujetih.
London, 31. okt. Kitchener javlja iz Pretorije: 27. t. m. je zadel polkovnik William severno od Balmorala na Jdüllerjev burski oddelek, vnel se je vroč bo . v katerem so bili ubiti 4 (!) Buri, 54 ujetih ; 36 vozov so Angleži ugrabili.
Umrli no:
29. oktobra. Avgust Mehle, umirovljeni sprevodnik, 65 let, Jenkove ulice 3, apopltxia cerebri.
Žitne cene
dnž 30. oktobra 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen. .....K	8-30
„ „ pomlad 1902 . . . . „	8-58
Rž za jesen........„	7-53
„ „ pomlad 1902 .....„	-
Koruza, za oktober . ....,,	5-55
„ „ maj-junij 1902 . . . „	5 43
Oves za jesen.......„	—
„ » pomlad 1902 . . . „	7-78
Na budimpeštanski borzi
Pšenica za oktober......K	—
„ „ april 1902 .......8-36
iti za oktober........
„ „ april 1902 ......„	716
Oves za oktober ......„	—
„ „ april 1902.....„7 33
Koruza za oktober......„	—
„ maj 1902 .....„	5 13
do
835
8-r>9 7-54
556 544
779
do
[ I
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška .
južne žel. P-Ž	n „
Ječmen „ „
„ ob Tisi Koruza ogerska . činkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
8-20 8 30 7-25 7-20
6-75 5-65 6 90
7-40 7-75
do
8-37 7 17 731 5-14
8-75
8-75
7-r.0
8-60 7-75 5-65 7-80 7-60
10-75
Meteorologijo poroöiio.
ViSiua aa l morjem 306"2tn, sredaji ¿raCni •'.lak 73B'0tr.œ
Cas opa-xovania
Ütaüie barometra r Dim.
Temperatura PO
(Vlxtjï
Nebi,
; o K i t
301 9. žvhč. |~737 O I 10 0 „J 1. zjutr. I 737 01 \2. po pol. I 739 4 I
89 94
sr. jvzh.
sr. jzvh. sr. jvzh.
oblač.
Sr( dnja včerajšnia tempera'.urh 9 „
dež oblač. I normal«: 7 (j
19

Zahvala. 104(5 ^
Stolni kapitelj ljubljanski
se prisrčno zahvaljuje vsemu čast nemu občinbtvu za mnogoštevilno udeležbo slovesnega pogreba prečast. gospoda stolnega prošta
dr.Leonard Klofutarja.
Vsem in vsakemu povrni Bog! Ljubljana, 31. okt. 1901.
t
1048 1-1
Ivan Kreutzer, hišni posestnik in gostilničar, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Marije, Ivane, Anice. Josipa in Rozike pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, mojo ljubo soprogo, oziroma dobro mater, gospo
roj.
po kratki in mučni bolezni, prevideno s sve-totajstvi, danes po noči ob polu 12. uri v 61. letu svoje starosti poklicati na oni boljši svet.
Truplo nepozabne ranjce bode v petek, na Vseh svetnikov dan, ob 2. uri popoludne iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti št. 8 pre-nešeno na pokopališče k sv. Krištofu k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše darovale se bodo v cerkvi Marijinega Oznanenja
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
V Ljubljani, dnč 31. okt. 1901.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od i. oktobra 1901.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem ¿asu. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času \ Ljuiiljani za 2 minu.i napre.,.
Odhod is Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. vri 24 min. po unči osebni vlak v Trb'*., Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; če.. Sel -thai v Aussee, Ischl Gmunden, Solnograd. L-.id-Gastein, Zeli oh jezc-u, Inomost, Bregenc. Cd >b. Genovo. Pariz; čez Klein-Reifling v Stey., L"'oc, na Dunaj via Amstetts".
Ob 7. uri n min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Ponlubel BeMak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; če,. Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Sieyer, Lin^, Budejevice, Plzen, Marnine vari, Hcb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. url 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob lt. 11, i, 5/ min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunai.
Ob 1. uri o min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri ."> d min. pojiotd ne osebni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Fr.inzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klem-Reifl ing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Fram-ove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunai via Ainstetteu.
Ob O. uri r>r> min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob IO. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 2~> min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Jschla. Ausseea, Pariza Geneve. Ouriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut, zjutraj iz Beljaka.
Ob S. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri l(i min. dojtoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov. Plznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Pariza. Genove, ''uriha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob S. uri 44 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob H. uri /51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 2S min. zjutraj v Kamnik.
„ 2. „ OS „ popoldne „ „ „ ti. „ 5 O „ zvečer
10.
ponoči
(ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob ti. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika, v 11. „ Ofi „ dopoldne „ „ „ (i. „ 10 „ zvečer
„ i>. „ 55 „ ponoči „ „
(ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Odhod : Ob 7-15 zjutraj „ 1-55 popoldne „ 6 05 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 5*04 zvečer.
priporoča raznovrstne
vizitni c e
po nizki ceni.
897 Priznano naravna 3214
Istrska Fina
pošiljata po nizki ceni
Kebeo & Z;iht/uik, Pni].
Venček Mariji.
(2. zvezek.)
Napevi za Marijino družbo, zlosžil p. áelik Hribar. Partitura 1 K, vsak glas 20 h, po pošti 10 h več. Dobiva se v samostanu o. frančiškanov v Ljubljani. 1027 3-2
Mladeniški mi
Dijaški molitvenik.
Flos juvenilis
Libellus precura in usum studiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega društva
(IX. INičman.)
Cena eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po pošti 20 h več.
umetni zavod I. vrste,
v pritličju ineNČaiiMke hiš«*.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istlni.
BV~ Nihče naj no zamudi si ogledati
Zložno in ceno potovanje skozi Lyon, Marzelj do Bulonja ob morju.
Razstavljeno le do sobote 2 novembra.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 1045 1—1 Vstopnice za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vo ake od narednika niže 20 h.
Luskin a sto-oklop na barva
je uporabljiva za i ,;rasje, pnprečuje rjo, daje lep ko-vinasli lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov. kateri trpe vsled vremena, n. pr mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambioe za plinove zvončke, železne predmete snloh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEKL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnauja naročila proti uovzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 12-4
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani,
Sv. Pefra cesta ¿t. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovi-sine
duhovniške obleke
tz trpežnega ln solidnega
blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko srejo zalogo
zgotovljcne obleke
posebno na haveloLe v naj
večji izberi po nainujih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 74
rm «iiiiiJi^-m užiti it: itftE iti iti i«! iii, i«; »* J«
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča :
Mtssalo Romanam (v obliki male pôle) l.	1901, z
najnovejšimi mašami, in sicer:
1	V črnem iisnji z marmor, ali rude o obrezo	K 43-20
2	V črnem usnji z zlato obrezo . . .	K 4V40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ...	K 50-—
Dobiti je la misai tudi v še finejšem vezenji.
Missale Romanum (v četvorki) I. ltfOl, z najnovejšimi mašami, m scer: 1. V i -nem u.uiiiz marmor a'i rudečo obrezo K 36-— '?.. V trnem us>i z zlato obrezo .... K 38-— 3. V u'd -C-om šagrinu z zlaio obrozo . . . K 42'— Dobi!i je tu'!i v ie fiuejši izd,iji. C-'oe v Ijajo s proprijem vred za katerokoli škofiio. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih hladil : Ljubljanske, goriške, krške, lavantinske, po eško-puijske, tržaške in ogersko-hrvalskih. Misaao pro defunotll (v obliki male pôle) :
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 7 20
V	črnem usn.ii z zlato obiezo.....K 8-40
Hlssae pro defunotis (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6 —
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 6 96
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maše ati »de Beau« ; Mlssalo ad usum saoerdotum oaeoutlentlnm (v obliki male pôle) :
V	črnem u^nji z zlato obrezo .... K 19-20.
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najconojša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvctja, korenine itd. tudi po Kncippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega Čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 33
Oblastv. kooces. oddaja strupov.
= Sa M\>iii©s©S©© =
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, encj;m, kolmoz, ki milno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Proženja Anton Kane
d Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3
!
Izborne amerikanske mesoreznice
:.-.-•-v,-
er M I

p» u


mh
Cene brez, konkurenee.
sistema .Enterprise" in ,.Alexanderwerk" kakor tudi nož»*, p ate z luknami in druge posamezne dele priporoča po zelo znižanih cenah
Andr. Druškoviča naslednik 4- 4.
yalenHn Qolob
Ljubljana /Y\esfni \r$ 10.
Velika zaloga kuhinjske oprave : škafov, loncev, likalov mlinčkov za knvo, nožev, vilic, žlic, pečij, štedilnikov, (Sparherde); nadalje gumnatih cevi za pietakanje vina m pi\e, nepremočljivih plaht in jilatna za vozove, pantov. ključavnic m drugo kovanje za vrata in okna, štorij, cementa, strešnega kluja (Dachpappe) električno varjenih verig 111 sploh vsili v to stroko spadajoč'h predmetov.
JNistrežbil toiiia.
Ceniki pristno pozlačenih nagrobnih križev na zahtevanjc brezplačno. 1044 3—1
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša).
se priportča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramenfov.
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvtjale, obhajllne burze,
štole m v.>e za službo božjo potrebne stvari, priproste in najlineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi na očila na bandera in baldahtne ter i/vršnje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	704 12
Driiazno UV3ŽGV3ni6 priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti
duhovščini svojo na s^i-^s-s-^ s-5\2v<i>\<?x<5-
sv. Jakoba trgu štev. 6 v Ljubljani
ravno nasproti cerkve sv. ,1 a ko h a nahajajoč» se
=špecerijsko in delikatesno trgovino=
v kateri postrežem vsestranski z najboljšim, vedno svežim blngom po najnižji ceni. Cenjene gospodinje opozarjam osobito na avoio doma s pomočjo n a j p r i p r a v-nejšega novega stroja žgano vsakovrstno ka»0, l;al>-rc ni zamenjati z drugje v kupči|i se nabajajočo tvorniško Agano kavo. Velika zaloga pristno garantlranega ruma, konjaka ln ruskega čaja ln Južnih vin.	Velespoštovanjem
pran Berganf, špecerijska in delikatesna trgovina,
1047 6-1
Mîîilia cü^'i—
lsi2£ral eiíííjal
Najboljša uporaba mleka !
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznani; 167 40-37 r Parizu 1900 „Grand Prix".
Vi milijona tacih strojev v rabil
Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave sa dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučite brožure brezplačno.
ovsod le svinčnike, ki nosijo napis: „Svinčnik druibe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Ti svinčniki so novo blago in zanesljivo dobri, od svetovno-znane avstrijske tvrdke Hardtmutb-ove, in niso nl6 dražji od druzih.
Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda naj se vpeljejo v vse šole. saj dlčna družba skrbi največ za narodne iole, in vsak krajcar ji dobro dojde. Z blagim namenom je pa združeno tudi dobro blago.	1018 10--1
Cena 12 tuoatov:
žt. 100 8t. 90 81. 301 St. 302 St. 504 K T'42 K 2 70 K 4.60 K 6 04 K 6.84
Glavno zalogo ima trgovina
Ivan BonaČ-a v Ljubljani.
M
**
i «m»**
Spretni in zanesljivi
R
dobi trajno Blužbo pod ugodnimi pogoji.
Ponudb* Rprejpma glavni zastop „UNIO CATHOLICA" v Ljubljani, Kongresni trg ¿¡t. 19.	136 3-2
V trgovini z želtznmo in kuhinjsko opravo Andr. Druškoviča naslednik Valentin Golob, Ljubljana, Mestni trg ¿t. 10, se v
takoj sprejme.
1041 3-2
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Razlaga velikega katekizma ali krščanski
nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več. Razlaga velikega katekizma ali krščanski
nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik. Drugi zvezek: poglavje o upanju in molitvi, pa poglavje o ljubezni in zapovedih. Broširano 2 K 50 h, s pošto 30 h več. Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več.
Od danes nadalje
se dobiva pri meni
goveje meso
klg. po 44 kr. najlepie in drugo po 40 kr.
Andrej Terškan,
1043 2-1 mesar v Vodmatu.
Krojaško strokovno učillšče v Ljubljani naznanja, da prične skupni tečaj
za pouk o prikrojevanju moških oblačil
dne 4. novembra hI.
Skupni tečaj za pouk o prikrojevanju ženskih oblačil pa
dnč 18 novembra f. I.
v mali dvorani mestnega doma.
Natančneje pojasnila daje vod tvo učilišea, Gosposke ulice št. 7, v Ljubljani
1035 3-8
Št. 35.208.
980 2—2
V smislu deželnega zakona s 17. dnč junija 1870, št. 21, dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti Škodi gosenic, hrosčev in drugih Škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. novembra letos
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči. lesene vrtne plotove in hiSne stene na vrlih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jaj«ev in zapredkov (ličin) in sežgali ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajra,
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju grmovji in rasthnji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosunice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od n) h, ali pa drevesa in veje precej sežgali.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepSalnega drevja, lep-šalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevju ob gozdnih robčh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci)pri oranji ali kopanji zemlje precej z\ plugom, motiko ali lopato pobirati, in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvrSiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron, in če bi se to ponovilo, do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dné 7. oktobra 1901.
Župan :
Ivan Hribar.
5le$ciearnica H. l^irbi^C^
m
1204 4- 3
v Ljubljani, Kongresni trg,
priporoča, najvljudneje:
fave di morti (prešce), štručke za Vse Sveti, pince, šartelj, naj-flnojše pecivo za čaj, prepečenec, nilince s Karlovih varov, vaplje, veliko izbir najboljših pekarij, tort, bonbonov, kompotov in marmelad; najfinejši čaj, rum, arak, konjak, line ltkčrje, zasladna ln namizna vina iz c. k. dvorne kleti na Dunaju, jf 0
naročila v mestu in na zunaj se izvršujejo točno in naskrbnejše.
m
Domača umetalna steklarija
/\v$. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovSčini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
cm- s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpreprostejšega do najfinejšega.
št. so/z. Spričalo,
cS	
r?	
>	
a d	m o -»->
a>	v d
h	
ft	1
©	«
ja o	h P*
tJ o p<	0) »4 a
d	+> n
0) d	eJ
f-H n	t> 4
•Ö 0 v	u O« O
d	
t?	d
>	
M	
O	
	4
	i
	i
	i
	I
	i
	r!
	'i
	1
	i
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST ACHOL* V Ljubljani, r polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, isvrSila prav pohvalno steklarska dela v novi iupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okcnj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mimo vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri ragpolagajo sicer e malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
1
o
»
o
9
t* »
** O
i
Prevzema tudi vh staVblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno
zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
737 62 14
[

1
1
Stanje hranilnih vlog 15 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 300.000 K.
1É liM
na fllestnem trgu zraven rofovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
gf^T* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. "TpR 833 (i0)
..........................'«V»..........«n..........
?
Ô
I> u n a j 8 k a borz a.
Dni 30. oktobra.
Bkmpai državni dolg v notah ...
8topni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
avstrijska kronika renta 4•/„ 200 kron .
Ogerska zlata renta 4u/0.......
Ogerska kronska renta 4°/,„ 200 ... . Avstro-ogcrske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista .........
3l«aSki dri. bankovci sa 100 it. nem.drl. vel
.	98-55
,	9840
.	118-60
.	96-50
.	11X-56
.	F3 10
.	1600—
.	616 76
.	239— 117-221/»
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini ...	......
Dni 30. oktobra.
3-2°/„ državne srečke i. 1864. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4'7„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroo
Tišine srečke 4»/„, 100 gld......
Dunav3ke vravnavne srečke B°/„
23-45 19 03 92 50 11-31
190 50 170— 217— 95 15 144— 263*25
Ounavsko vravuavno posojilo i.	IU6—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke t	9t-60
Prijoritetne obveznice državno železnice	427- —
>	» južne železnice 3"ic	30 V—
>	> južne železnice 5°/„	116 50 » » dolenjskih železnic 4°;„	—' —
Kreditne srečke, 100 gld..............400 60
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 10U gid.	6U0 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 tfld	48—
Ogerskega » , » 6 »	23-50
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . .	. 15 60
Rudolfove srečke, 10 gld. . .	55—
Sa'move srečke, 40 gld........245 —
St Gendis srečke, 40 gld................265 —
VValdsteinove srečke, 20 gld..............403 —
Ljubljanske srečke....................63 60
Akcije anglo-avstrijska banke, 200 gld. . •	259 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. .	5550 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....794 -
Akcije južne železnice, 200 gid. sr. . . .	6I1-25-
Splošna avstrijska atavbinska družba . . ,	133 -
Montanska družba avstr. plan............343 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	411—
Papirnih rubljev 100 . . ..........264'2fr
Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja zgnbe Pr> žrebanjih, pri izžrebanjr. najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K n I a n ' n s • t. v r ♦ i t <• v uaroill na bc,r*l.
Menjarnlčna delniška družba
„91 ËHC IT
I., «ollzeilB in in )3, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
éé

' Pojasulla v vseh gospodarskih in fltitnfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednotnih papirjev in vestni -<viti za dosego kolikor je mogočo viiocoga obrestovanja pri popolni varnosti
al" naloženih gr i n ▼ n i e. TSB
BHHHHBMBMHi