49. štev. V Kranju, dne 5. decembra 1914, Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (1'revčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K za četrt leta K V'—. Za vsa druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kraniu. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav-ništvo ,Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posjnrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: ,,Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Svetovna vojna. Avstrijsko-srbska vojna. Padec Belgrada. Dne 2. decembra na obletnico 66letnega vladanja Nj. Veličanstva je naša slavna armada zavzela Belgrad. Njegovo Veličanstvo je prejelo od poveljnika 5. armade to-le poklonitveno brzojavko: Velesrečen prosim Vaše c. in kr. Apostolsko Veličanstvo, da smem nadan dovršenega 66. leta slavnega vladanja Vašega Veličanstva položiti Vam ob noge n a j v d a n e j š e čestitke 5. armade, kakor tudi najpokornejše poročilo, da so danes čete 5. a r m a d e zavzele in e s t o Belgrad. Frank, general pehote. Zavzetje ulit. V naskoku srn > dne 27. nov. zavzeli več važnih utrjenih pozicij, pred vsem dominirajočo postojanko na Siliaku. V celem smo vjeli okrog 900 mož in vplcnili 3 topove. Od srbskega poročeval-nega urada razglašena zmaga nad neko avstro-ogfsko kolono pri Kogačici se je dne 27. nov. spiviiK-iiila v vhod našu kojone. v. jj/ico.. Z ypte-iv, ;rr Irenom snio v/Hi l9Tetrtega vnuka vojvode Putnika". Oziraje se na njegovo mladost in njegovo soi u.stvo s srbskim vojskovodjo smo odredili, naj se /. vjethikorrt postopa s posebno obzirnostjo. Naša armada je vjela 2 poveljnika, 19 častnikov in 1245 mož. Nasprotnik se v sedanji bojni fronti obujmo upira in skuša s srditimi protinapadi, ki se stop-nujejo do boja z bajoneti, zavirim naše prodiranje, Naše Čete, ki stoje na vzhodnem obrežju Kolu-bare, so mestoma zopet pridobile na prostoru. Kolom1, ki so prodrle preko in južno od Valjeva so dosegle v splošnem višine vzhodno od reke Ljig in črto Suvobor—cestni trikot vzhodno od l'žic. Dne 27. t. m, smo vjeli v celem 2 poflcbvTJa poveljnika, 19 častnikov in 1245 mož. Naša armada |e zasedle Suvoborsko sedlo in vjela 1254 mož. Z južnega bojišča poročajo uradno dne 30. novembra: Na južnem bojišču trajni boji. Včeraj smo po srditem boju v naskoku zavzeli Suvoborsko sedlo, oporišče ceste iz Valjeva v Cačak. 70. bataljon se je pri tem posebno-odlikoval. Tudi 16. pehotni in 28. domobranski polk sta se v zad dneh znova postavila. Včeraj smo v celem vjeli 1264 mož ter vptenili 14 strojnih pušk. V Užicah smo našli mnogo orožja in streljiva. Prvo razdobje v naših operacijah na jugu zmagovito zaključeno. Na južnem bojišču se je zmagovito zaključilo nadaljno razdobje v naših operacijah. Na celi črti smo vrgli sovražnika, ki se je končno z vsemi svojimi bojnimi silami več dni trdovratno upiral vzhodno od Kolubare in Ljiga in opetovano poskušal sam preiti v ofenzivo; 'nasprotnik se umika. Imel je znova občutne izgube: samo na bojišču Konatičah so našie naše čete okrog 800 rie-pokopanih mrtvecev. Takisto značijo številni vjetniki in materijalne izgube, da je sovražnik znatno oslabel, zakaj od začetka zadnje ofenzive smo vjeli 19.000 mož ter vplenili 47 strojnih pušk, 46 topov in mnogo drugega materijala. Črnogorci v Cajnicah. Pred tremi dnevi so se Črnogorci umaknili iz Čajnic. Kadar jih preženemo še iz bližnega goratega okraja, bo tudi zadnji košček Bosne, zopet v naših rokah. Ko so svoj čas Črnogorci Čajnice zasedli je prevzel neki črnogorski stotnik povelje nad mestom, zbral prebivalstvo, ukazal da mora biti novemu vladarju kralju Nikiti po--4«*-ffi»-rt&r ert«4 tmjnrav mirno. V Karpatih so bile čete, ki so prodrle na. Ilomonno. poražene in potisnjene nazaj". Naše čete so vjelo 1500 sovražnikov. Boji pii Hoinomii. V okraj je vdrla poldruga brigada (Ionskih kozakov, ki so ropali in pustošili, kolikor so mogli Značilno je, da so se spravili kozaki le na pbse-stva injlastnino pobeglih -prebivalcev. Onim, ki so ostali doma, se ni ničesar zgodilo. Kozaki so pregnani; naše čete so še borile z občudovanja čredno hrabrostjo. Obleganja Przemysla. Praški „Čas" objavlja z avijatično pošto poslano pismo nekega našega oficirja iz przemvslske trdnjave: ,,Oblega nas očividno zelo slaba ruska armada. Okoli trdnjave vlada mir, le izpadi naše posadke ga od časa do časa prerušijo. ^aloženi smo na mesece, zdravstvene razmere so izborne, in-fekčriih bolezni sploh ni Razpoloženje je povsem mirno; situacija za nas stalno dobra." Bitka pod Krakovom. Zadnja dva dni ju utihnilo grmenje topov. V bližini Krakova se vršeča krvava bitka na ozemlju kraljestva Poljskega se je končala ugodno za avstrijsko armado, ki je potisnila z velikimi izgubami za sovražnika, Ruse daleč proti severu. Po ugodnih poročilih ranjenih vojakov, ki so prišli z bojišča, se je bitka vršila ponoči in podneva. Na raznih točkah bojišča je često prišlo do silnih spopadov na nož. V teh bojih so se s' hrabrostjo in bravuro odlikovali zlasti poljski polki. Odlično je posegla v boj tudi naša artilerija, ki je z uničujočim ognjem podpirala našo pehoto in največ pripomogla, da se je zmaga nagnila na našo stran. Eno izmed naših baterij je dlje časa obstre-iievaia ruska'"artile"nja.' Naši Topovi, ki so preje?]" vahno odgovarjali na ruski ogenj, so naenkrat umolknili. Ne dolgo potem so se pojavili ob boku naše baterije močni oddelki ruske pehote,, hoteč v naskoku zavzeti naše topove. Poveljnik baterije je ukazal takoj spremeniti fronto topov in čakati. Ko so se Rusi približali na 400 korakov, so zagrmeli naši topovi in jeh neusmiljeno kositi v njihovih vrstah.-Kartečni naš ogenj je uničil malone ves ruski |)ehotni oddelek. Našia baterija je nato spokojno ostala na svojih pozicijah. A'elike izgube je zadal nasprotniku ogenj naših havbic, ki so prav v tej bitki pokazale svojo učinkovitost. Rusi so imeli v bitki pod Krakovom ogromne izgube na mrtvih in ranjenih. Mnogo ruskih ranjencev so z vjetniki pripeljali v Krakov, odkoder so jih potem poslali v notranjost monarhije. Boji pri Novo Radomsku se ugodno razvijajo. V splošnem je bil tu včeraj mir na zaši fronti v Zapadni Galiciji in v ruski Poljski. Preteklo noč smo odbili ruski napad severno-zapadno od VVol-broma. Boji v prostoru zapadno Nowo Radomska in pri l.odzu se ugodno razvijajo. Pred lTzemyslom so Rusi ostali pod vtiskom zadnjega izpada pasivni. Belgrad. Sezidan na razvalinah rimskega Singidunum, ob izlivu Save in Donave, ob samih vratih Balkana, je igral Belgrad že v bojih meti Madžari, Bolgari in Grki odlično vlogo. Srbski car Dušan Silni je spremenil mesto v močno trdnjavo, ki se je /kisli hrabro borila proti madžarskim napadom. Madžari so jo v teh bojih tudi enkrat zavzeli in nekaj let obdržali. Gjorgje Branković je odstopil Belgrad leta 1426. ogrskemu kralju Sigismiindii, ki ga je znova utrdil. V XV. in XVI. stoletju so butali v zidovje belgrujske trdnjave strašni valovi turških poplav. Belgrad je zaslovel kot branik in paladij krščanstva. Ko je leta 1521. turški sultan Sulejimm zajahal kot osvojite)) po bclgrajskih ulicah, je zaječala cela Evropa in občutila je padec te slavne trdnjave kot neizbrisno od dušnumina ji prizadjano sramoto. 167 let so gospodovali v Belgradu turški pn"o. §e-!e v av ftistu 108^. leta ga je osvobodija avstrijska in nemška armada. Ze dve leti pozneje pa ga je vzel zopet veliki vezir Mustafa Kopriilii. Dne Ki. julija 1717. leta so zadpnele pod tursko trdnjavo srebrne trombe princa Evgena. Znameniti vojskovodja je porazil turŠlu/Jarmado pod samim zidovjem trdnjave in mesto zavzel. Dne 18. avgusta 1717. je padel po-lumesec z belgrajskib minaretov. Od takrat je prehajalo slavno mesto opetovano iz avstrijskih v turške roke in narobe, l.eta 1789. ga je zopet oblegal general l.avdou in pp krvavih bojih osvojil. Začetkom 19. stolotja so pričeli v Srbiji pod Karagiorgjem, upori krščanske raje proti turškemu gospodstvu. I.. 1806. so naskočile slabo oborožene, pa tem bolj srdite trume srbskih kmetov turško trdnjavo ter jo decembra meseca zavzele. V Belgradu se je namestila vlada osvobojene krščanske raje. Po nesrečnih bojih s Turki je prešlo mesto v bukareškemj} miru I. 1812. zopet v turške roke. Turki so obdržali'.'.[Belgrad tudi potem, ko so morali priznati neodvisnost srbske kneževine (leta 1834.) in še le 18. aprila 1867 so izročili mesto in trdnjavo knezu Mihaelu Obrenoviču. j Kot prestolnica srbske kneževine, pozneje kraljevine se je Belgrad znatnog razvil. Postal je [gospodarski in kulturni emporij male države, politično središče naglo se razvijajočega kraljestva, pa tudi ognjišče političnih tendenc, ki so prihajale z interesi naše monarhije v vedno*ostrejše*konflikte. Belgrad je štel pred vojno blizu 100.000 prebivalcev, mesto je*bogate!o*in se razvijalo tudi v svoji zunanji lepoti. Krasna njegova lega ob izlivu Save in Donave, slikovito zidovje starih turških trdn)—, Grilc Franc t —, Grilc Marija F—, Grošelj Valentin t-—, Globočnik Marijana F—, Gerlc Miha ,-—, Gerlc Janez F20, Grilc Janez 2 - , Galjot Andrej F—, Galjot Franca F■-, Galjot Helena 0'20 Gerkman Janez F , Gašperc Franc F--, Gašperc Jožef F—, Grilc Marija F—. Grilc Apolonija 0'30, Gasperlin Jur 2-—, Globočnik Marija O40, Grošelj Franc 2"40, Gasperlin, Franc F—, Globočnik Mana F—, Globočnik Jera F—, Gasperlin Marjana 2'—, Gastovc Janez F—, Hafner Marija 1'— Hafner Anton z'—, Hazin G. F—. Hočevar Janez 3'—, Ha-cin Jože 3-—, Hudlivik Janez 2'—, Hubat Helena F—: Hu-bat Reza O50, Hapec Janez F—: Hočevar Marija 1"—, Hu-jakova Mat. F—, IIja Janez F—, Ilja Andrej 1'—, Jenko Ivan 2'—, Dr. Jenko Jos. 5'—, Jenko Marija F—, Jenko Primož, 0'40, Jeriž Josef OiO, Jeriž Katarina 0'40, Jeriž Lovrenc F—, Jeriž Janez F—, Jeriž Mana 0'60, Jeriž Angela F40, Jeriž Janez F—, Jeriž Marjana O90. Jeriž Jožef F—, Jereb Andrej F—, Ju van Marija 0-50, Jekove Marija 0'46, Jenko Jakob F—, Jenko Marija 2'—, Jenko Frančiška O40, Jenko Janez F20, Jenko Jože 2'—, Jenko Angela in Katra F—, Jenko Martin F—, Jenko Mana 0'30, Jenko Andrej 2—, Jenič Marija 2-—, Jereb Matevž 10'—, Jereb Jože 2'—, Jenko Marjana Ur—, Jenko Katra F—, Jenko Janez F—, Jeraj Janez 5-—, Jereb Mihael 2—, Jerič Frančiška 0'60, Jenko Johann 2'—, Jagodic Manca F—, Jenko M. F—, Jenko Franc 3'—, Jenko M. 2—, Jenko J. 5-—, Ja-nežič Anton O50, Jenko Katarina 2'—, Jenko Jernej P—, Jenko Janez 2*—, Jagodic Janez F—, Jenko Franc O50, Jenko Jože 0-50, Koritnik Frančiška 0'20, Koritnik Marija 0'40, Koritnik Ana 0'40, Keršiner Jože F—, Kmet Marija 0'40, Kepiz France 2'—, Kovač Jakob O40, Kem Ivan 5'—, Kriviz Mica F—, Koritnik Anton 5'—, Kuralt Marija 1'—, Kuralt lnton F—, Kosužek Marija F—, Kalan Marjana F—, Kešnar Ivana t-—, Kvas Alojzij F—, Kuhar Janez 2'—' Krč Štefan 3-—, Krč Jožef 2—, Kropivnik Janez 2'—, Kmetic Janez l-—, Kropivnik Franc O50, Krč Katra 0'40, Kropivnik Janez 3"—, Košir Marija F—, Kalan Janez F20, Kun-stelj Marija F—, Kandolf Anton 2'—, Kuhar Urša 0'80, Kosem Janez 2-—, Kropar Marija P—, Korošc Janez t-—, Kmetic Matevž 2—, Kmetic Neža 0'40, Kropivnik Jakob 4'20, Kern Marjana P—, Korošc Janez P—, Kern Reza F—, Koglar Janez O70, Kotnik Primož '>■—, Koželj Marija P—, Koželj Franc 2—, Koželj Mana P—, Kimove Neža P—, Ka-linšek Marija 5—, Kosec Neža 31—, Kotnik Janez 2-40. ozširiaite lepo šolnino stanovanje z eno sobo, kuhinjo velikim vrtom in drugimi pritiklinami oddam takoj. J. Zmet Kranj. Lotr® Rebolj v Kranju. i i i i i i i i i i i i i i H Glavni trs W Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke za moške, kakor tudi za ženske pelerine, monteijni i. t. d. Priporočam vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna. Kokriško predmestje v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam *•* M4| I m «ln kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem SOS!llfl&f vedno z dobrimi gorkimi in mrztimi jedili. i I 11 e i i i i i i i X Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3. 12- M Sprejemu v oge vsak delavnik . , . . ..,,,> ' . ... * . Denarnega prometa do konca leta 1912 in jih obrestuje po vlog............. rezervnega zaklada......... 700 milijonov kron, 42 mil. 500 tisoč K, 1 mil. 330 tisoč K. brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Sprejema vloge vsak delavni! in jih obrestuje po AVL brez odbitka. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. MGC UtiHki in zobotetinični otslje dr. Edv. Glooocn okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. HolzhsGker konc. zobotehnik Rdečega križa vHIebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjrtrai do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolrgo. ■ jjl^ Najstarejša trgovina erd. Sajovic v Kranju ^ 52—46 (poprej j. €. Pleiureiss) priporoča za jesensko sezijo svojo bogati) zalogo zimskega modnega blaga, sukna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih ševijotov, kamgarnov in lodnov, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke. Svilns»& ro&ci najnovejših uzorcev. H t I H h r r r h h 9 —47 Najbolje in najceneje se kupi pri Mi RUDOLF RUS i/ pnju [po leg lekarne) Ustanovljeno leta 1885 Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Cen ki zastonj in poštnine prosti. in P 4 4 4 ^ H H j ^ H emu* ■mm in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje trgovina tneianeDa bloga in deželnih pridelkov Trboveljski in češki premog. 7 Restavracija pri kolodvoru S priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt. ---IHI= 11 5 i 8 I B i I S I I 8 i 1 i j, i :-{ I I I I i 9 I 9 S I I i 1 I I I a i 11 11 x e a 3 b a ■ Najbolj varno naložen denar v vsem kranjskem okraiiu 2 1 — ls Mestni ir i Kraniu 8 B I I B obrestuje hranilne vloge po l Splošni rezervni (lastno premož U I Hranilnica posoja na zemljišča po 5'V»*/u R8 leto. in na amortizacijo v 45 letih, lako tla na primci dolžnik v teku 45 let popolnoma poplačil posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsa-pol le.ta po 3 krone. kega Koncem leta 1013. je bilo stanje hranilnih vlog nad I tri v. odbitka lenine-■ m davka, linterega plačuje hranilnica i/ « lastnega. Narasle in | nedvignjene vložne B obresti pripisuje h Ua- y pitala vsakega pol leta I lo je dne 30. junija * m dne 31 ■ de< embra I ne da bi bilo treba g « vlagateljem se zgla- ■ 1 Saii radi tega pri iira- I H nilniii * Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča /lasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in 3 g varovancev, ter župnišča cerkveni i; ■ 1 I denar. nllnicl. •n i" 5 milijonov442 tisoč kron. i i Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 4 milijone kron. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. 11 i i i I I H II t ost in zalogu tiskftrtit* „S«va" v Kranju v tx)«etit