188. številka Ljubljana, v petek 19. avgusta. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI NAROD. Uhaja Ti»k dan iveter. itimfci nedelje in praznike, ter velja po pofcti prejemam ta a vst r 0 - u g e r u k« dežele za vse letu Ifi gld., pol leta H gld., za četrt leta 4 kld.. za jodeD mcaet 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., za četrt ieta S gld. dO kr., za jedcu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. ca č«:t rt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pluCnje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu št. 12. Opravnifitvo naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«-, oznanila, t. j. vse administrativne stvari 0 našem političnem položaji. IX. Napad na slovenske poslance. — Razžaljen je slovenskega naroda. — »Zadoščenje in stvarne koncesije". (Dalje.) O lanskih božičnih praznikih govorilo se je po Ljubljani, in ta govorica je šla tudi v druga mesta, v Novo mesto, Kranj, Trst, v Gorico, iz mest pa v vasi, da mogo in morajo slovenski poslanci podpirati vlado, ker ona mnogo obljublja in tudi mnogo stori za slovenski narod, za njegov napredek, in ker je dala zadoščenje, potrebno vsled govora ministra Gautscha. A kaj je to — zadoSčenje? To, da je bil neki okrajni glavar po disciplinarni preiskavi, izvedeni proti njemu, premeščen iz Kranjske v drugo kronovino, in sicer v krono-vino, kjer prebivajo večinoma Slovenci in Hrvatje, in to, da je minister bogočastja in nauka hipno rešil ugodno dva priziva za slovenske šole v Koroški in onega za slovenske šole v Trstu. Drugega ne vemo ničesar in drago bi nam bilo, če bi nam „slovenski poslanci" mogli pokazati že—kaj druzegft. Bojimo se pa, da tega ne morejo, ker bi sicer tudi to povdarjali. Zadoščenje torej, koncesija, da se more in mora podpirati vlada, katere član je tako govoril proti slovenskim poslancem in slovenskemu narodu, je to, da se je premestil jeden okrajni glavar iz Kranjske v drugo kronovino slovensko-hrvatsko in da so se trije prizivi za slovenske šole povoljno redili! f Da bi se bile odstranile vse tiste krivice, katere so navedli v proračunski razpravi poslanci: Klun v dveh govorih, Gregorčič v dveh govorih. Povše, Gregorec, Ferjančič, vsak v jednem govoru, o tem niti govora ni. Od vseh onih mnogobrojnih krivic — naj se potrudijo gg. čitatelji pregledati jih, kakor smo jih na kratko priobčili v jednem prejšnjih poglavij — odstranijo naj se samo štiri. Lepo zadoščenje, krasne koncesije za podpiranje vlade, kaj ne ? ! Dotični okrajni glavar se je nekolikokrat raz-žaljivo izrazil o slovenskem narodu in o nekaterih osobah tega naroda; zaradi tega bil je jedenkrat tudi sodno kaznovan, sedaj pa premeščen s Kranjskega v drugo kronovino slovensko-hrvatsko. In s tem je dovolj rečeno, da se označi to jedno zadoščenje, ta jedna pridobitev „slovenskih poslancev!" Iz časopisov je sedaj znano, da je začela c. kr. vlada preiskavo glede prošenj za slovenske šole v Trstu, celo za šole v Gorici, katerih slovenski poslanci niso omenjali v svojih govorih. Radostno bomo pozdravili dobri uspeh teh preiskav, čim preje, tem rajše. Dokler ga pa ne vidimo, nečerao o tem govoriti. Rečemo naj samo, da bi bili slovenski poslanci to, kar so storili koncem leta 1891., lahko storili in morali storiti vsaj dve leti poprej. Povoljno rešitev dveh prizivov za slovenske šole na Koroškem smatramo kot pridobitev za naš tlačeni narod v tej deželi: kot pridobitev zadruge ondotne šolske občine, kolikor je moči vzeti rešitev onih dveh prizivov kot načelo in kolikor se ne bode nadaljevalo mešetarenje, kakeršno se je prve mesece 1892. leta res godilo, ko so ustanovitev slovenskih Sol zavirala sama oblastva in njih predstavniki. Ko je pa vae tako res, vpraSamo: ali je vlada, ali je šolska uprava storila s tem kaj takega, česar po zakonu ni storiti dolžna in kar ni, da po zakonu mora storiti?! Ali je s tem jednim činom \ odstranila vse krivice, katere se gode slovenskemu narodu po izpovedi samih slovenskih poslancev ?! Ali je s tem činom dan vsaj stoti del zadoščenja za vse žalitve, katere je storil minister bogočastja in pouka v svojem govoru dne 13. novembra 1892?! Ali so to vse pridobitve, s katerimi se gg. poslanci hvalijo?! To naj so koncesije, zaradi katerih mogo in morajo podpirati vlado in odobravati sistem, po katerem se vlada ?! To je p r a k t i č n a politika ? ! A tudi to jedno pridobitev, ali jo smejo „slovenski poslanci" pripisati sebi in samo sebi ter svojemu delovanju?! (Konec prita.i Adresna debata v hrvatskem saboru. V Zagrebu 17. avgusta. Včeraj začela se je v hrvatskem saboru debata o adresi, s katero je odgovoriti na kraljevi reskript. Večina sestavila je in vzprejela bo adreso brez vsake politične barve, brez vsake tendence, puHto parafrazo kraljevega reskripta. Stranka prava predložila je svoj posebni načrt ter ga zagovarja jako srečno. Pravaški adresni nar rt naglasa najprej, da kraljevski reskript ničesar ue omenja o premembi državnopravnoga, že 25 let obstoječega razmerja mej trojedno kraljevino in Ogersko ter izreka naravnost, da reskript ni pomiri) bojaznij naroda. Hrvatski narod ima izvršiti veliko kulturno misijo. Ta misija mu nalaga dolžuostij proti samemu sebi in proti drugim. Te dolžnoBti spolnjeval bo narod rad in zvesto. Hrvatski narod prebiva na vsem jugu monarhije. Zemlja je hrvatska, morje je hrvatsko. To svedoči 13001etna preteklost in tudi sedanjost. Narod ima sveto dolžnost ohraniti, čuvati in kon-solidovati ta svoj dom in delovati na njega gospodarski preporod, ker mu ta osigura narodno eksi-stencijo. Odkar je propadel absolutizem, deluje narod na to, da ovira vse, kur bi mu utegnilo biti v škodo pri izvrševanji te naloge, zlasti pa se upira naredbam, katere so nevarne njega eksistenciji in bodočnosti. To je dalo saboru 1. 1861. povod, da je ukrenil adreso v tem zmislu, a 1. 1866. storil ukrep, s katerim je protestoval proti temu, da bi krona svojevoljno orgaui/.ovala deželni zbor in uvedla aov volilni red ter izjavil, da zmatra volilni red iz 1. 1848. jedino veljavnim. Samo sabor, ki ga je volil narod in ki je izraz narodove volje, more čuvati iivljenske interese narodove. Oktrova-nega sabora se narod sicer ue more ubraniti, tolažbo pa ima, da je zmagala samo sila, da se pa svojemu pravu ni odpovedal. — Signatura naše dobe je gospodarski boj. Zmaga je gotova le, če je narod svoboden, da more porabiti vse svoje sile zanj. Komur se sile odtegujejo, ta propada. Prav zato je kralj v reskriptu z 1. 1866. priznal ter pozneje v inavguralnem diplomu in v svoji prisegi pripoznal za Ogersko in za Hrvatsko jedno ter isto: ustavo, zakonito neodvisnost, svobodo in teritorijalno integriteto. — To so glavne točke hrvatske, iz prava snujoče se avtonomije, ki je bila v veljavi skoro 800 let in kateri Be narod ni nikdar pravno-veljavno odpovedal. Ogerska držala se je svoje avtonomije, svoje ustave, neodvisnosti in svobode ter zadnjih 25 let silno napredovala. Isto tako želi tudi Hrvatska napredovati in mogla bi tu storiti, da se jej povrnejo odvzeta prava. Hrvatska tirja tisto pravo za-se, kakeršno ima Ogerska, to se snuje iz starih zakonov in inavguracijskega diploma in kraljevske prisege. Sabor, ki je I. 1868. sklopil nagodbo, poz-nejšnji sabori, ki so |o ponovili, niso respektovali ukrepa M 1. 1861. o ilegalnosti sabora niti reskripta z I. 1866. niti inavguracijskega diploma in kraljevske prisege, nego sklenili z Ogersko nagodbo, s katero se ni izvršila teritorijalna integriteta, pač pa uničila ustavna nezavisnust iti svoboda Hrvatske. Dočim so naši predniki, vzprejemsi pragmatično saukcijo, vse to naglašali, dočim je to ogerska regnikolarna deputacija 1. 1866. izrecno pripoznala, je danes vsled nagodbe Hrvatska politično in gospodarsko uničena ogerska domena. Uprava in zakonodavstvo je v rokab ogerskega ministerskega predsednika, ban, ki je bil prej podložen samo kralju ni od Ogerske povse neodvisen, imenuje se na predlog ogr. vlade, ki odloča v vseh rečeh. Prav takšen je volilni red. Samo 2°,, prebivalstva imata volilsko pravo, a volja vlade je pri volitvah odločilna. Sabor hrvatski je ogerska korporacija, zborujoča na hrvatskih tleh. Tudi tiskovna Bvoboda je takšna. Nagodba odvzela je sabora pravo, sklepati o celi vrsti najvažnejših rečij. — Načrt navaja tu mnogo stvarij, iz katerih izhaja državna suverenost Hrvatske in dokazuje potem, da je Hrvatska v huancijelnem oziru žrtev Ogerske, ker mora vsako leto milijone dati Ogerski. Isto tako so tudi VBe trgovinske in prometue naprave samo v korist Madjarom, a na domačih tleh se morajo domačini umikati tujcem. Završujo popis stanja naroda hrvatskega sklicuje se načrt ua besede reskripta z I. 1850., s katerimi se izreka cesarska zahvala za sijajno zvestobo in udanost ter nebrojue, prostovoljno storjene žrtve v korist državi in tirja povrnitev Hrvatski pristoječih prav. Debata o adresi je jako zanimiva. Pravaši dr. Frank, dr. Anton Starčević dr. Mile Starčevič zagovarjali so načrt izvrstno, a vsa tendenca njihovega govora je bila ta, da bi pošten despotizem, strog ali pravičen absolutizem bil narodu v dosti večjo korist, kakor sedanja uavidezua ustavnost. V debato posegli so seveda tudi pristaši madjaronske stranke, mej njimi sam ban, a v stvarnem pogledu niso mogli ni jedne trditve v načrtu ovreči. Prekarakteristično je, da se je drznil srbski poslanec pop J o v a n o v i č javno v saboru sramotiti hrvatski narod, imenovati državno pravo hrvatsko kost, na kateri ni mesa, ter je primerjati Košutho-vemu bankovcu. Žalostuo! Polhirni razgled. Kolraiije .IV/«"!«*. V Ljubljani, 19. avgusta Ovof Taaffe. Praški in Graški listi beležijo senzacijonelno, a le malo verjetno vest, da uamerava grof Taaffe odložiti portfelj notranjih rečij ter ustati le še mini-sterski predsednik, minister notranjih rečij, pa da bode postal ali grof K i e I m a n seg g, sedaj nižjeavstrijski namestnik, ali pa groi T h u n , češki namestnik. Da je ta vest verojetna, ne trdi nihče, uaglaša se pa, da ima grof Thun pred seboj še lepo državniško bodočnost in da utegne v izvestnem slučaji nastopiti celo politično dedščino po grofu Taalleu. Ma tt jurska nesramnost. Madjarski poslanec Pazmandv denuncira v nekem Budimpeštanskem listu Častnike tistega polka, ki je nastanjen v Karlovu na Sedmugrašketn, na uprav perfiden način. Govoreč o silni razburjenosti mej rumunskim narodom, trdi ta možak, da so tega deloma krivi častniki, ker cele noči po gostilnah rumunske pesmi popevajo in mej soboj samo romunski govoio, dočim ne hodi nihče v madjarsko gledališče. Pazmandv svetuje določiti mejo, do ka- ere je smeti kazati svoje nemadjarstvo, a vsakega, ki prekorači to mejo, da je potlačiti in nničiti. — Lepi nazori! Prepovedana slavnost. V Ogerskem Brodu na Moravi ukrenilo je on-dotno učiteljsko društvo postaviti velikemu Amosu Komenskemu dostojen spomenik ter v to svrho nabralo zadostnih sredstev. Mestni občinski svet dovolil je učiteljskemu društvu, da postavi spomenik na najlepšem trgu v mestu nasproti spomeniku Device Marije. Klerikalno konservativna stranka se je zoper to, kar bo dovolili nemški liberalci češkim učiteljem, močno upirala in tudi res izposlovala, da se je za te dni določena slavnost odkritja uradno prepovedala. 1 n ;t n j«* države* Koburžan govori. Na slavnostnem banketu, katerega je priredil Koburžan v proslavo obletnice, kar je po milosti Stambulova a proti volji naroda zasedel prestol bolgarskega kneza, govoril je nastopno: Veseli me, da se po dolgi odsotnosti vračam zopet mej vas. Pot v inozemstvo, kjer Be Bolgarska vedno s spoštovanjem imenuje, dala mi je priliko prepričati se, kak) tesne so zveze, ki me vežejo z domovino in z Vami. Posebno pa me je osrečil iskreni, enluzi-jastični vzprejem na augleškera dvoru in pri zastopnikih javnega mnenja na Angleškem, kakor tudi intelektuvelne zveze z odločivnimi in uplivnimi krogi političnimi v raznih krajih. V našem stanji so to lepi uspebi. Srečnega pa se tudi čutim, da je moj suceren izkazal narodu /lasti pa mojemu prvemu ministru svojo blagonaklonjenost. Ministru bodi pri tej priliki izrečena zahvala za vodstvo državnih poslov za časa moje trimesečne odsotnosti — Ako pomislimo, da je Koburžan šel zaradi razpora s Stambulovom na potovauje, moremo ceniti iskrenost te napitnice a spoznati tudi namen bahaškemu povdarjanju zvez z uplivnimi in odločivnimi krogi v Evropi. Vojaške slavnosti v Berollnu* V Berolinu vrše se dau na dan vojaške slav-nosti, prirejene z velikim sijajem, katerih se cesar vedno udeležuje. Primernih nagovorov mu seveda ne zmanjka. Samo uit banket garde polka ni bilo cesarja. Obljubil je bil sicer priti, a zadnjo uro odklonil, zato ker je zvedel, da prideta na banket tudi bivša častnika tega polka — grof Herbert in grof Viljem Bismarck. Novo angleško miniatemtvo. Včeraj bila je zadnja seja angleškega parlamenta pred daljšimi počitnicami. V sredo poljubil je Gladstone angleški krainci roko, in ji predstavil nove ministre. Odstopivši ministri izročili so potem uradne pečate svojim naslednikom in potem se je vršila prva ministerska seja. Po angleških zakonih podvreči se mora vsak minister novi volitvi. Parlament je ukrenil dotično naredbo in se potem razšel. — Gladstoneovo glasilo „Daily News" piše o uuanji politiki : Lord Koseberv ve kot državnik, da uobena liberalna vlada ne more izhajati, če ne ravna popolnoma v soglasji s parlamentom. Salisburv bil je nezaupen in molčeč. Parlament bode pazil, da ne stopi vlada v nikakeršno, še tako indirektno zvezo z alijancarai, ker je njega smoter le mir. Dopisi. Iz Kamnika 17. avgusta, (izv. dop.J (Desetletnica pevskega društva „Lire".) V soboto 13. t. m. naznanil je grom možnarjev z Malega grada, da se bliza za Kamnik imeniten dao, ko bode praznoval važno Blavnost; zvečer istega dne svirala pa je po ulicah našega mesta vrla Domžalska godba. Dne 14 t. m. zjutraj ob 4. uri bila je budnica. Ob 7. uri pričela so se zbirati tukajšnja društva ter ob VaS. uri nastopila pred mestno hišo. Tu izročili sta b primernim nagovorom gospici Ivanka Će b ulj ter Miri Kot društveni zastavi krasen trak z napisom „V spomin desetletnice — Kamniške Slovenke". — Potem, ko se je g. predsednik „Lire" za darovani trak vsem zavednim darovateljicam doueskov, posebno pa omenjenima za požrtvovalnost zahvalil, odkorakala so društva v faruo cerkev k sv. maši, pri kateri je pelo društvo „Lirau. Te sv. maše udeležili bo bo razen tukajšnjih društev, t. j veteranci z zastavo, ognjegaBci in „Lira", tudi še semkaj došlo ognjegasno društvo iz Tržiča. Po maši bil je vzprejem gostov na kolodvoru. Ko so došli guBti iz voz izstopili ter se vse pevska in ogujegasua društva po abecednem redu uredila, vršil se je pozdrav. Načelnika zaveze kranjskih ogojegascev pozdravila je gdč. Marija Adamič v krepkih besedah, ter mu v spomin izročila Šopek, napravljen iz planinskih cvetlic. Pevska društva „Hajdrik" iz Prošeka, „Slavec" iz Ljubljane, ter pevski zbor bralnega društva v Kranji, pozdravila pa je gospica Darbka Medved, ter se je izročil g. predsedniku društva „Hajdrih" tudi šopek planinskih cvetlic, zastava društva .Slavec* okrasila se je z trakom, kateri je imel napis: „Lira* — „Slrvcu", ona bralnega društva iz Kranja pa z vencem. Ognjegasno društvo je pa sastavi ogojegascev iz Begenj tudi darovalo venec z trakom. Po končanem pozdravu bil je sprevod po mestu, tak, kakeršnega Kamnik ni še videl do sedaj. Pred mestno hišo, po končanih pozdravih, zapeli so vsi pevci „V boj" — katera pesem se je pela prav izborno. Gasilcev bilo je vseh nad 300, a pevcev 92. Potem pričelo se je zborovanje gasilne zaveze, pevci pa bo odšli v čitalnico, kjer je bila skupna vaja. Ob 1. uri imeli so pevci vkupen obed v gostilni „pii Krištofu. Da so se vrstili navdušeni govori z ubranim petjem, pač ni treba omeniti, ob 4. uri pa se je pričel koncert „Lire". Koncerta udeležilo se je nad 800 ljudi], veliko jih je pa moralo oditi zaradi pomanjkanja prostorov. Vspored koncertu bilo je pravo tekmovanje pevskih društev, — kajti vsa društva pela bo tako izborno, da so se morale večinoma vse točke ponavljati, ter ni bilo pohvali ne konca ne kraja. Posebno je omeniti zbora „Cigani", v katerem se je odlikoval posebno tenor-sulo g. A. Stefančič. Mešani zbor „Pozdrav" napravil je velik utis, ter je bila občna želja, da bi „Lira" gojila vedno tudi mešano petje. Zadnjo točko programa .Jadransko morje" pelo je zopet vseh 92 pevcev, ksr dosedaj v takem številu v Kamniku še ni bilo. Slavnosti udeležil se je tudi oddelek pevcev pevskega društva „Ljubljane" ter G pevcev pevskega društva „Adrija" iz Barko-velj pri Trstu. Po koncertu odšli so mnogi gosti domov, pevski društvi „Hajdrih" in „Slavec" ter nekaj diuzib pevcev ostalo pa je še tukaj ter je bila potem v prenapolnjeni dvorani gosp. Fišer-ja prosta zabava. Slavnosti udeležil se je tudi gosp. državni poslanec Nabergoj. Na napitnico g. župana Močnika zahvalil se je v prav jedrnatih besedah, ter izrazil svoje veselje, da je prisoten bil tako imenitni slavnosti. Pevskemu društvu „Liri" došli so nastopni brzojavi: Brežice. — Dragi Liraši. Žal nemorem vzleteti k Vam, a ne reke ne gore mi ne hranijo, da sem srcem in duhom danes mej Vami, saj kar srce mi zmore iskrenih želj, kar duh blagih mislij, vse vedno gojim za našo sveto narodno stvar. Zato Vas iz daljine srčno pozdravljam. Bog živi slovensko „Liro" I — Stanič. Gornjigrad. — Krepko se razvijala in nam budila narod k spoštovanjn samega sebe in odločnosti, ker sicer propademo. — Oa&ilno d r u 5 t v o v Gornjem gradu. Litija. — Doni pesem, brate druži, Domovini vsak naj služi, Kogar tvoja moč budi, Oj slovanska pesem ti t Bratski pozdrav in gromoviti živeli! — Pevsko društvo ,,Z v o n". Litija. — V duhu z Vami se radujoči, Vam kličemo gromoviti ,,Živio"! — Srečko K oklic, Franjo Ferlan, Gustav Černe, Pavel Čeme, Anton B e r c o n. P o 1 i č a n e. — Le zvoni „Lira" še naprej, Kakor zvonila si doslej, Le budi rod in blati ga, Tolaži ga in straži ga. — L—k. Šoštanj. — V duhu z Vami, pevci slovenski. Naprej .. Lira" in čuvaj pesen slovensko! — Slovensko pevsko d r u & t v o. S i nj. — Gromoviti „Živio" z obrežja sinje Adrije! — Novak. Trst. — Iz grl zbranih pevcev ori naj glasno slovenska pesem. Živeli pevci I — „T r ž a š k i S o k o 1". Trst. — K desetletnici pevskega društva „Lira" na d i vnem Gorenjskem presrčna čestita. — Odbor „Slova uskoga pevskega društva v Trst u". Zagorje. — K desetletnici Ti kliče Kedar najhuje v svetnem boji Divjal vihar krog Tebe bo, Z močjo novo sred divje sile Vrla „Lira" stoj trdnć I Živela „Lira", živeli udeleženci! — „Zagorski Sokol" in „B r a 1 n o d r u š t v o". Iz Novega iiieNla, 18. avgusta. [Izv. dop. (Naše poštno poslopje.) Naša mestna občina kupila je nekdanje vojaško oskrbovalno skladišče in bolnico za 15.000 gld, kar je vsakdo odobraval, ker je poslopje zelo prostorno in ima zelo velik vrl. Včeraj pa je dokaj velika komisija ogledovala to hišo in v komiBiji bil je tudi poštni komisar iz Trsta ter bo je sklenilo, da se tam namesti naša pošta in za potrebno preži dan je vporabi še 6700 goldinarjev in pošta bi plačevala 800 gld. najem-ščine na leto in kakor hitro bode vse gotovo bode naša pošta izključno erarična. To je vse prav lepo, toda pomisleke le imamo, zakaj naj se pošta iz sredine mesta na konec prenese, ko je vendar dosedanja gospodinja pl. Fichtenau pripravljena vse potrebno ukreniti, da se ustreže ersrju? Našim trgovcem in marsikomu drugemu ne bode se s tem prsv nič ustreglo in mnogo zabavliic smo že čuli o tem postopanju, 0 katerem bi lahko še kako besedo spregovorili Čudnu, pri Vas v Ljubljani dalo se bode 100.000 gld. samo za prostor, da ostane pošta na lepem prostoru, pri nas se pa iz najlepšega prostora sili k pokopališču; kje je tu doslednost? Upamo in že smo čuli, da se bodo naši trgovci pritožili pri miniaterstvu glede* tega preme-ščenja pošte, tako se je vsaj govorilo, mogoče pa je tudi, kar se je že večkrat zgodilo, da se je le hrup zagnal, pritožba ali prošnja pa je izostala ali iz malomarnosti, ali kakega drugega uzroka. — a— Is Slatine pri Rogate i 10. avgusta. [Izv. dopis.] (2 upa n „Joha n Ogr is eg".) Ztdnjič je „Slov. Narod" poročal o nekem Jesche-tu, kateri se ni hotel umakniti z županskega stola. Mi imamo župana „Johana Ogrisega", katerega se tuli ne moremo znebiti, dasi vsaki dan Boga prosimo, da bi nas tega moža rešil. Mož menda misli, da je za župana v Slatini rojen, akoravno ni mogel spodnje gimnazije zdelati in se kot vojak na Madjarskem ni ničesar naučil. Ako vprašate, kako je mogel tak mož na županski stol zlesti, Vam povem, da je hud nem-škutar in da je samo zaradi te jedine „zasluge* bil Županom izvoljen. Pred kratkim je namreč vladala nemškutarija v večiui naših občin, posebno pa na Slatini. Tu so jo posebno podpirali in gojili deželni uradniki z ravnateljem vred, inženir „Miglitsch", kateremu deželni odbor štajerski za delo skrbi, znani dr. Iloisel iz Celja in nemški „Bchulverein". Nezavedno slovensko ljudstvo vbo-galo je te mogotce ter je zaporedoma volilo „Johana Ogrisega" županom, sebi in deželi v škodo in nečast. „ Ogriseg Johan" moral bi se pa umakniti, ker mu je doba potekla; on se brani na vse kriplje, ker se boji, da pri volitvi propade. Mož ima namreč dosti na svoji veBti in na rovaši. Kot načelnik krajnemu šolskemu svetu je jako slabo gospodaril; še zdaj morajo všolane občine dolgove plačevati, katere jim je nakopal. C kr. okrajni glavar Marek iz Ptuja trudil se je, da bi uredil račune; bil je jako prizanesljiv in popustljiv; zapisal je v opravičenje Ogrisegovo v zapisnik, Češ, da ni bil zmožen tako „zamotanih računov" voditi! Ali je res tako težavno zabeleževati dohodke in izdatke? „Johan Ogriseg" bil je tudi načelnik obrtniške zadruge in vodil knjige tako, da se je vsa zadeva kazenskemu sodišču ovadila. Ogriseg je še le potem nekaj denarja c. kr. glavarstvu v Ptuj i poslal in preiskava se je ustavila. Kak „poštenjak" da je, to pa je „Johan Ogriseg" najlepše pokazal letos, ko je že dvakrat sestavljal imenike volilce? za občinski zastop. Od se ni brigal za uradni iskaz o predpisani dači; on je hotel sebi in nem-čurjem zagotoviti večino v odboru in je te predpise po svojem prenaredil; zanesljive slovenske volilce je izpustil, nemčurje, kateri v občini dače niti ne plačujejo, je vzprejel. Ko Be mu je to in drugo po reklamacijah dokazalo, ko je c. kr. okrajno glavarstvo vsled tega vse priprave za volitev in tudi imenik volilcev vseh treh razredov ovrglo, moral bi Johan Ogriseg sestsviti novi imenik vseh volilcev in razvrstiti volilce v tri razrede. Naš župan je to sicer storil, pa spet tako, da se je moralo reklamirati, izpustil je mnogo naših volilcev, razvrstil jih je na dobro nemčurjem, na škoda nam. Pa izmislil si je še nekaj druzega, kar je gotovo že tudi pri prejšnjih volitvah prakticiral na škodo slovenski stranki, naredil je dvoje imenikov volicev; prvi je ležal pri njem na ogled, dokler ni potekel rok za reklamacije; po završenem reklamacijskem postopanji pa je prvi imenik odstrsnil in prišel je z drugim na dan. Ker Brno si mi prvi imenik od besede do besede na tanko prepisali, ker so bile v drugem zopet one napake, zavoljo katerih smo uložili reklamacije, spoznali smo hitro županovo mahinacijo ter smo se pritožili na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuji, ob jednem pa tudi ovadili župana Ogrisega c. kr. državnemu pravdništvu v Gelji. Zdaj pa cela zadeva spi; tedne in mesece čakamo, da glavarstvo reSi naš rekuri, da začne državno pravdništvo kazensko postopati proti županu, pa tie zastonj. Ko je nekaj odbornikov pomrlo is tudi namestnikov ni već bilo, poklical je župan Ogriseg ob svojem ljudi v občinski odbor brez volitve, tedaj take, ksteri za to niso bili nikdar izvoljeni. Nam ae dozdeva, da se naša občina župana „Johana Ogrisega" z lepa ne bode mogla znebiti. Tistih gospodov pa, katerim je mož tako všeč, kateri odobravajo vse njegovo protizakonito postopanje, prosimo, naj ga vzamejo k sebi! Naša občina potrebuje novega dobrega odbora; volitve morajo se vender jedenkrat vršiti! Mi ne maramo več čakati, ampak smo sklenili, da se pritožimo proti takemu postopanju po deputaciji pri c. kr: namestniku, pri gospodu baronu Kiibeck v Gradci, katero bode jeden naših poslancev vodil. Bode vender jedenkrat konec turškega gospodarstva ! Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina dne 28. julija. 1892 v Postojini. Dalje.) Podružnica za Beljak in okolico je priredila kakor običajno svoje shode dno 11. oktobra 1891 v Ziljski Bistrici, 15. oktobra pa v Ledenicah ter naznanila vspored z dekiamacijami, poučnimi govori, igro . . . dotičnomu oblastvu. A ponesrečil se je prvi shod, ker te okrajni komisar dr. Klebl prepovedal vse točke, ki niso strogo upravnega značaja, istotako je bilo tudi pri drugem shodu. Vsled take kratitve društvenega zborovanja je uložilo vrlo na-čelništvo ugovor proti prepovedi sboda z veselico na visoko deželno vlado v Celovcu, in, ko tu ni bilo uslišano, pri ministerstvu za notranje stvari na Dunaju. Tudi to je sicer ustreglo visoki deželni vladi, da se c. kr. okrajnega glavarstva beljaškega odlok dd. 17. oktobra 1891, št. 19943, odobri in da prepoved še nadalje velja, — a drugi — tudi pritožbi beljaške podružnice — se pa ustreže, kjer se doslovno čita: „Konečno se vsled pritožbe nalaga C- kr. okrajnemu glavarstvu slovenske uloge podružnice za Beljak in okolico družbe sv. Cirila in Metoda tudi v tem jeziku reševati, na kar se naj gleda tudi pri naznanilu tega odloka". Prepoved se je utemeljevala s tem, da bo veselice po društvenih pravilih izveu društvenega delokroga, a državno sodišče — do katerega se je slednjič zateklo hrabro načelništvo — odločilo je uprav s tem razlogom, to je z ozirom na društvena pravila, da se |e d/oo)> umrlih 16 (=27' 1 %o); ">eJ ^imi * za jetiko, 12 pa za različnimi boleznimi. Tujci so bili mej njimi 3 (=l8-7°/a)» iz zavodov pa 3 (=3 187 %) Za infekcijoznimi boleznimi in sicer za oslovskim kašljem sta oboleli 2 osebi. — (Zdravstvena previdnost.) Piše se nam iz Kamnika: Pretekle dni umrla je tu po-sestnica pl. F. za davico — tako sta dva zdravnika bolezen diagnoscirala — a kako smo se začudili, ko umrle niso takoj odnesli v mrtvašnico in vse razkužili, ko se do danes še ni prav nič ukrenilo. In ču|te — mrtvec leži celo v hiši, kjer tudi tujci z malimi otroci stanujejo, in leži celih 67 ur na mrtvaškem odru!! Ste li uže slišali kaj tacega?! Kje so tu zdravstveni zakoni, gosp. dr. Binter?! Seveda, ako bi revež umrl, takoj ukazali bi ga odnesti v mrtvašnico, ali ker je baronica — „das ist was anderes" ! — („Slovensko politično društvo") za Štajersko ima v nedeljo 21. t. m. popoludne ob -/,4. uri shod v prostorih Celjske čitalnice. K izgovarjalo se bode o zadnjih oemškoliberalnih izjavah in pa kako staliftče naj zavzema društvo nasproti razporu na Kraujskem. — ((' a k t u i in občanom) imenovala je občina Lernbah pri Mariboru g Janeza P a h e r n i k a, veleposestnika m trgovca z lesom v Vuhredu zaradi njegovih posebnih zaslug za občino. — (Najdba.) Krasen granit našla sta brata A in V. VValland na svojem posestvu blizu Oplot-nice na Spodnjem Štajerskam. Zdaj imata že 20 delavcev, a v kratkem bodeta pomnožila to število nad 100. S tem bode veliko pridobila Ojdotnica in Čadrumska Župnija. — (Za vinorejce.) Početkom bodočega meseca pojde iz Maribora in okolice več vinorejcev na Bizeljsko ogledat si tamošnje nove gorice, v katerih so nasajeni samo amerikanski trni. Posebno Be zanima za to stvar c. kr. okrajni glavar v Mariboru g. Kankovskv, ki bode oskrbel tudi znižano vožnjo za dotičnike. — (Iz domačih zdravišč.) V Slatinske toplice na slovenskem Štajerji došlo je do 12. t. m. 1360 strank ali 2184 osob. — (Slovenske ljudske šole vGorici.) Kakor poroča Goriški „Il Rinnovamento", je mestni šolski svet Goriški sklenil v svoji za doji se|i poročati deželnemu šolskemu svetu, glede na obravnave komisije, v tem smislu, da v Gorici ni potrebe ustanoviti hIovenske ljudske šile. Če je to res, potem bi bila to skrajna predrznost in preziranje opravičenih prošenj Goriških mestnih Slovencev. — (Vozne cene iz Trsta v Benetke) znižal je avstrijski L1oyd početkom tega meseca. Tja m nazaj se plača zdaj 9 gld. v I. in 6 gld. v II razredu (prej 12 in 9 gld.). Samo tja se plača 6 gld v L, 4 gld. v 11. in 2 gld. 50 kr. v lil. Vse cene računijo se v zlatu. — (Občinske volitve v Zagrebu.) Z včerajšujo ožjo volitvijo koučane so občinske volitve. Vladni kandidat dobil je 20 glasov, opozicijski 18. Občinski zastop Zagrebški ima torej 25 vladnih pristašev in 15 Članov združene opozicije. — (Štrajk v Zagrebu.) Zagrebški zidarji ustavili bo delo, zahtevajoč, osemurnega delavnika in povišanja plače. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 18. avgusta. „Novi List" javlja iz baje zanesljivega vira, da bode skupščina v prihodnjem zasedanji najbrže zavrgla novo trgovinsko pogodbo mej Avstro-Ogersko in Srbijo, vsaj vlada da je o tem popolnoma preverjena. Potsdam 19. avgusta. Pri včerajšnjem paradnem dinerju napil nemški cesar avstrijskemu cesarju povdarjajoč, da je zveza mej Avstro-Ogersko in Nemčijo porok evropskemu miru. Beligrad 19. avgusta. Metropolit Mihael izjavlja v uradnem listu, da so listine, priobčene v „Svobodi" in tičoče se njegove osobe, apokrifne. Helsigfors 19. avgusta. Iz Rusije v Wiborg došel častnik umrl za kolero. Havre 19. avgusta. Doslej se primerilo 12 slučajev koleri podobni bolezni. Tri osebe umrle. Interlaken 19. avgusta. V Grindel-waldu pogorelo 80 hiš. Požar še ni pogašen. Škoda velikanska. Poslano. Ob priliki občnega zborovanja „ Tolminskega učiteljskega društva" dne 16. t. m. je zbrano uči-teljstvo v Tolminu navdušeno napilo in brzojavnim potom srčuo voščilo g. Spin čiču čilost in trdno zdravje na mnogaja, mnogaja leta. Ker je podpisani prejel odgovor od g. Spinčiča tudi brzojavnim potom, ko se je že učiteljstvo razšlo, javlja ga podpisu nec dotičnim soudeležencem v prijetno znanje tem potom. Odgovor slove: .Zahvaljujoč pozdravljam zbrano učiteljstvo 7, vročo željo, da uopešno deluje za omiko , našega" naroda. Živeli ! V Kamniku, 17. avgusta 1892. Spinčić." V Tolminu, 18. avgusta 1892. And. Vertovec Uljudno podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, izreči vsem, ki so na kakeršnikoli način pripomogli, da se je pevska slavnoet »Slovenskega pevskega društva v Ptuji" vršila tako velikansko, končala tako častno in uzorno, svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa zasluži „Slavuostoi odbor Šoštanjski", na čelu mu gospoda Ivau KačiČ in Ivan Kramar, slavno »Županstvo trga Soštanj-skega" za svojo naklonjenost društvu, kojo je po kazalo posebno s tem, da je blage volje dovolilo telovadbo na Glavnem trgu, slavna „Sokolska društva" in njih deputacije, osobito pa „Sokol Zagrebški", .Sokol Ljubljanski" in „Sokol Celjski" za ekBaktuo telovadbo, deputacija „Slovenskoga pevskega društva na Dunaji" za izborno petje, mili nam bratje Hrvatje iz Zagreba, Primorskega in Dalmacije za ujih mnogobrojno navzočnost, s kojo so poveličali slavnost, in kouečno vse čestite pevke in pevci, združeui v mogočnem zboru. Hvaležno se? moramo nadalje spominjati tudi nepričakovano krasnega in gostoljubnega vzprejema Žalskih rodoljubov in krasotic na Žalskem kolodvoru in »ploh na vseh postajah od Žalca naprei do Šoštanja ; vsemu prebivalstvu prekrasne Savinjske in Šaleške doline, koje uas je vzprejelo tako navdušeno, bodi prisrčna zahvala. Pozabiti ne smemo tudi vrle godbe „Zagrebškega prostovoljnega gasilnega društva" s svojim kapelnikom g. Stoeklom, katera je svojo nalogo z občnim odobravanjem častno rešila Vsem in vsakemu kliče še jedenkrat , pre-srčna hvala" Odbor „Slovenskoga pevskega društva v Ptuji". Tujci: 18. avgusta. Pri BlMlieit Trudna, Karples, Musch, Humer z Dunaja. — Nestroj, Scheutz iz Gradca. — Manđler, Lavrič, Jazbic, Lloyd iz Trsta. — Kotnik iz Vrhnike. — Wolf-ling Iz Velikih Lašč. — Steiner iz Maribora. — Pogačnik iz Kranja. Pn Slonu: Holterhoff, Kubin. Pomik, Manrer, Kaiser, Deutscb, Berger, VVallovich iz Gradca. — Počkaj, Widman, Jesser ii Trsta. — Blaž k Reke. — Ploh iz Prage. — 8elar iz Rakeka. — Frei iz Berolina. Pri |utiifui kolodvoru: Tiefonbach iz Trata. — Lazzovich iz Gorice Meteorologično poročilo. J ■A OVHI.t.k Stanje ! ... v mm l 1 1 Vetrovi Mokri na v m tu. ti - 7. zjutraj "2. popol. 9 /.večer ttk 6 mm. | 18 2° C 737 3 mm, 320° C 736 6 mm 24 3" C 1 si. svz. si. vzh. si. vzh. jasno jasno jasno OOOmm. Mreutua (.empoi-Hiur* 24*8', i.k 6*9 nad uonuMloni. I!>-o»33.a0©lcst oorza iliie 19. avgusta t. t. včeraj — iianen Paptnm renta . . . gld. 96*45 — gld. 66*25 Srebrna renta.....„ 9615 — . 95 95 Pilata renta......, 114 05 — „ 114'— 5°/0 marčna renta ... „ 100*45 — „ 100*50 Akcije narodne banke . . , 1000*— — n 1000*— Kreditne akcije . . 316*— — , 315*75 London ..... . a 119-60 — „ 119*60 Srebro .... , —'— — „ —*— Napol.......„ y-49 — „ 949 C. kr. cekini .... . 568 — „ 568 Nemške marke..... 58'n5 — „ 58*69V, 4"/„ državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 140 gld. — Kr. Državne srečke iz I. 1864 100 , 184 „ — „ Ogerska zlata renta 4"/,.......111 Ogerska papirna renta 5".........100 Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 Z.>mlj. obC. avstr. *Vt*/i z'fttl za8t- h**' • • 11" Kreditne srečke......100 gld. 192 Rudolfove srećke...... 10 „ 24 Akcije anglo-avstr. banke , 120 . 154 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....237 75 40 75 75 25 10 50 Krepek učenec se vzprejme takoj v trgovini z mešanim blagom v večjem kraji na Gorenjskem. (926—3) Dopise je poslati upravništvu „Slov. Naroda". Prodajalnica (943) na lepem prostoru sredi trga, kjer je c. kr. okrajno glavarstvo, sodišče in notar ter več tovarn, se takoj proda ali v najem da. Kje V pove upravništvo „Slovenskega Naroda". Ravnokar izišel je: Občni zemljevid Kranjske. Po nradnem gradivu s označenjem okrajnih glavarstev in davkarskih okrajev ter razvrstitve ljubljanske škofije izdala in narisala (947—1) Emilij Jahnz in Ferd. pl. GenziČ. Cena so kr., po pošti 3 kr. več. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. © t? 3T O j za rezanje stisnjenih drož (Jako praktičen za destilovanje drož) priporoča (841—5) IMik. JRadulovič, Gradec. Cenik zastonj ln frankovano. E=rotl kaftlju in preklujenju, zlasti pri otrocih; proti saall-aenju, bolesnim v vratu, ielotlcl in ns mehurji se najbolj priporoča (810—6) koroški rimski vrelec — pristna naravna tekočina —— ic najfinejša namizna voda. ~w Zalogu v L|nl»l|aiii pri JI. K. Niipan-u. LiiBkinina voda in Esprit-Bćrćnice imata svojstov, ki zabranjujejo, da no izpadajo lasje, ko bi so po vna-njo na to nplivalo. To se doseže s tem, da se lasišče cisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolščo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom. Vsak većer, predno se gre spat, pomoči se lasišče s to luskinino vodo in zjutraj, ko se jo lasiiče skrbno izčetalo, odrgne se „Esprit Bćrenice", ki krepča lasne korenine. Jedenkrat na mesec naj se pa lasje in lasiiče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umijejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. Razstopi uaj se 50 gr. boraksa v litru tople vode. Steklenica luskinine vode stane 60 kr., steklenica Esprit-Berenice 40 kr. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (59—6) Št. 16.272. (900—3) Pri podpiaauem magistratu izpraznjeno je jedno mesto Primož Auer-jevih ustanov z •"»-» g hI. f&O kr. mm leto. Pravico do te ustanove imajo ubogi otroci Ljubljanskih meščanov, pred vsem pa otroci ubogih izdelovalcev barok in pa sorodniki ustanovnika, dokler se sami preživeti ue morejo Prošnje, podprte s potrebnimi dokazili, uložiti je pnF~ lioiivit t. m. pri podpisanem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 4. dne avgusta 1892. ti Dobiva se v lekar nah Gotovo in hitro upli-vajoče Bredstvo proti kurjim o«e»om, s- « iaii imi na pod- v^cv platili, petah in J&S ■ Ve ,k° drugim trdim S^SŠr Pr,zn.,4*n,h prsskom S P'8em, 18 n* kože. SšŠ^-C*^ na V ♦ Jy ^>r(524) Meldllng-Dnnaj Pristen samo, če imata navod in