NO. -24 AMCIUCAN IN SPtftfT POftCIGN IN LANGUAM ONLY flAtitoal and Intemattana) CtrenUtlra mo •LOVCNUN MORNING NCWSRAPOI CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 4, 19G0 ŠTEV. LIX — VOL. L1X. Rus utegne poleteti v vesolje že letos! Novi grobovi | Letala morajo biti v iraku stalno ves dan Andrew Kodroma^ V St. Alexis bolnici je pre- v minul Andrew Kodromaz (Co- —— * °n Braun, ki vodi ameriški dromaz) star 81 let, stanujoč na Poveljnik strategičnega letal-^apor za prodor v vesolje, 16702 Bonna Ave. Bil je vdovec, stva pravi, da je za varnost jc izjavil, da ne bo iznena- soproga Antonia mu je umrla dcn, če 1)0 že letos poletel leta 1942. Zapušča otroke: Joan-p^'i Rus V vesolje. ne Sekula v Indianapolis, Ind., Florence JeUnek, Sylvia, Leo, Erma, Albin, Vida Schied, 7 vnukov, sestro Louise Vellicig . . ., ter več drugih sorodnikov. Rojen P-veljstva strateg.cnega je bil e Codromazu pri Vidmu gen- 'Thomas S. Power v Furlaniji. Tukaj je bival 44 let. Zaposlen je bil i} Washington, d. c. — od- >or predstavniškega doma za danost ‘n vesolje je med drugi- mi zaslišal o položaju tekme Ameriko i-n Rusijo v veso-^ Wdi Von Brauna, ki je ustva-ri Hitlerju znane V-l in V-2, pa po koncu druge svetovne Jne delati za ameriško arma-’ Sedaj pa vodi ameriški napor . Pr°dor v vesolje. Von Braun ;r;P0vedal, da imajo Združene zave na razpolago dovolj sred-ev in znanja, da bi dohitele P°gledu prodiranja v vesolje ^°» če bi se za to le dovolj ^ Ocno zavzele. Po njegovem tre-u*n° te volje še ni opaziti. ^ _ ° splošni sodbi so Združene g^Za.Ve države dve do tri leta za dal^^0' ^on ®raun Je Pove' j ’ no bo prav nič iznenaden, sol' ° ■e*°S P0^6! Prvi Hus v ve-na/0 ^ Zemljo, pa se Vrnil na njo. Napovedal je j. . ^znost pošiljatve posebne him 0 ra^ete na Luno. Ta naj bi Pristala tako na lahko, da arr}80 a^arat' v njej ne pokvarili, ^)i zbrane podatke avto-lj0 1Cno sPoročali nazaj na Zem- ^Oteriški načrti za vesolje javil Se<*n*k Eisenhower je ob-fg. ’ da bo k dosedanjemu prodal ^ Za raziskavo vesolja do-haj 80 novih 113 milijonov, ki be 0^n°gočijo pospešitev izved-Nov3 0zVanega načrta Saturn, da b* Sie^siva bodo omogočila, leja ° nač>rt izveden že v začetku Pr-mesio leto kasneje. letGiV' arner^l bo izveden tu-Lep ^°s*CUs doseči Luno. Ve e a, bodo Združene drža-re 'V916 laketo v bližino Vene- lel Marsa' skus^bo izveden prvi pre-Sei n a*Urna, ki bo lahko pone-Ooo j- ^ot °koli zemlje okoli 25,-ntov. v tem ali nasled- let slatj ua v ^zveden poskus po- ti*/ ^'Uno raketo, ki naj bi bi pedala z zbirko naprav, ki razmera^al6 naZa'' ° na-icienih Iteta n *3° P0,slana prva ra-V aP,!0ti Veneri in Marsu, ka-viti bpd6 skušali ugoto- d'Veh . , Ved o razmerah na teh v Planetih. čl°veketlh 1965-67 bo poletel Orožij n ra^etl do Lune, jo ob-lein č’apa se vrnil na Zemljo. V PrvestaSjU b°d0 vzpostavili tudi 0P°rišč ne Vsem‘rske postaje kot Vesolj 23 nadaljno prodiranje >d° lom času upajo, da Iahko Ponesli rakete’ kl b0d° *)0do jj^- ^ tem času upajo, da *ahk0 or,0 * Ze rakete, ki bodo 0Cl V vesc,lje bremena beje pa 0 60,000 funtov, kas- ,V Kos)Ve|,ik PricJelek altru arikl Pridelajo , a na enem '>aža> v 71,e^n° 700 funtov bom- Sa"'° 3MeCtovriaVah ^ N^n’a sončno in topleje. n^ia 22. temPeratura 39, naj- dežele neobhodno potrebno, da je del bombnikov stalno v zraku, pripravljen na polet nad sovražnika. WASHINGTON, D. C. — Na- je dejal, da je za obstanek naše nri East dežele v naslednjih nevarnih le- . „ „ , , , . , tih nujno, da ima del svojih Ohio Gas Co., dokler ni bil upo- , , .. . . „ , , , bombnikov naloženih z atomski- kojen. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na Kalvarijo. Mary Mohorčič mi bombami stalno v zraku, da lahko v slučaju sovražnega napada takoj odlete proti sovražniku. Ce bi bila vsa letala na tleh, | bi bila na eni strani lahko uničena z nenadnim napadom med- Kakor smo včeraj poročali, je celinskih raket, na drugi pa bi v torek zvečer nagloma umrla izgubila preveč časa, če bi se mo-Mary Mohorčič, rojena Strojin, raia na po’et §ele pripraviti, z 1071 E. 64 St. Rojena je bila General je v skrbeh zlasti v Clevelandu. Zapušča moža prihodnja leta. Po Hruščev hoče prodajati avtomobile v Ameriki! MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je oznanila da, bo preko nekega ameriškega trgovca z avtomobili postavila na ameriški trg tekom dveh let, reci in piši, po 5,000 malih osebnih avtomobilov vrste “Moskvič”. Takih avtomobilov sicer ne proizvajajo v Rusiji več kot kakih 70,000 na leto in je tam toliko povpraševanja za njimi, da morajo kupci čakati po dve leti, da jih dobijo, toda toi tovarišev ne moti. Hočejo jih poslati v Ameriko za reklamo, kajti pri nas se bo gotovo dobilo dosti interesentov, ki jih bodo hoteli imeti samo iz radovednosti in baharije. Podoben poskus je Moskva hotela napraviti v Zapadni Nemčiji, pa se je urezala. Ponudila je nekemu nemškemu trgovcu (prodajo voz. Trgovec je rekel, da bi rabil najmanj 5,000 voz, za [začetek pa vsaj 2,500. Kot odgo-za I vor so iz Moskve ponudili kot pr. njegovem vi dobave samo 900 voz. Ne- Johna, hčer Marie Mack, 3 vnu- bomo v nevarnosti kake štiri do ^ mec ; 0bUn-il in -til ! ke. brate Anthonva. Franka. __________uu;'mec Je °bupaI ln Pustl1 P0fiaJa- nja. ke, brate Anthonya, Franka, pej je^ y £asu mora biti Johna in Alberta Strojin ter na§e letalstvo v stalni priprav-j Kakšna nai hi hil 3estro Ann Pm B!la ie-i‘r ‘j«™*«, del na tleh, dal pa v'Moskvi slani Mostov« V 25,000 niča Društva sv Ana št. 4 SDZ^ zraku. IzjaviI je tudi, da je pro- |ru5]jev ali $6)250 po komadu. ’Ne_ Pogreb bo v soboto zjuttaj ob ^ omejitvi programa za izdela- mec je rekel, da bi se tam dali 9:30 iz Zakrajskovega pogreb. vo novih modernih bombnikov | d.;jati $140o7 Cene zanaš zavoda v cerkev «v. Vida ob de- vrste B70 in ponovil svojo trdi-,[rt? še niJ oznanlli setih, nato na pokopališče Kal varija. -----—o----- Sovjetija ustavila svoje preskuse raket v Pacifiku MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je napovedala v začetku eta vrsto prerkusov takozvanih medcelinskih raket v Srednjem tev, da bi bil sovražnik z okoli ; 300 vodljivimi izstrelki na j velike in srednje daljave sposoben uničiti večji del ameriške atomske sile. Trgovina z jajci pride pred preiskovalni odbor WASHINGTON, D. C. — V predstavniškem domu so izbrali posebno konUsfjo, 1d naj preišče način trgovanja z jajci. Farmarji se namreč pritožujejo, da ZAVEZNIKI BODO DOBILI ATOMSKO OROŽJE OD ZDA? Predsednik Eisenhower je na tiskovni' konferenci povedal, da vlada razmišlja o spremembi zakona o čuvanju atomskih skrivnosti v taki obliki, da bodo Združene države lahko opremile svoje zaveznike z atomskim orožjem. — Kongres bo predlog verjetno brez posebnega odpora sprejel. WASHINGTON, D. C. — Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Eisenhower priporočil spremembo zakona o atomskem orožju, ki prepoveduje vladi Združenih držav izročati tako orožje zaveznikom na temelju določila o čuvanju atomskih skrivnosti. Strokovnjaki so poudarjali ze dalj časa potrebo po takem dopolnilu češ, da izdelava atomskega orožja danes dejansko ni več nobena prava skrivnost. Znanstveno načelo je poznano vsem atomskim strokovnjakom, glavna težava je v njegovi tehnični izdelavi. Predsednikove besede so sprožile ugibanje, ali ima vlada že pripravljen predlog za Kongres ali ga šele pripravlja, pa ikuša predhodno ugotoviti razpoloženje. Predsednikov tiskovni tajnic ~~ Hagerty je kasneje dejal, da vrste ideje. Dobil sem obramb-vlada dejansko šele ugotavlja nega tajnika, ki mu zaupam in o razpoloženje Kongresa in jav- katerem vem, da je pošten v svo. nosti, torej izglode za sprejem jeh proučevanjih in zaključkih Senator Kennedy dobil podporo tudi v Maryland^ ANNAPOLIS, Md. — Sen. J. jajca niso zanje že dolgo let tako Pacifiku. Izvedla je v vsem sa- Kennedy je formalno prijavil P° ceni kot so sedaj in da glavni mo dva preskusa, ki pa sta bila svojo udeležbo pri primarnih vo- dobiček pri tem odnaša trgovina, toliko uspešna, da so nadaljne ]jtvah v Maryland za demokrat- Tožijo, da že 17 let niso morali preskuse opustili. Tako vsaj tr- 8kega predsedniškega kandidata, prodajati jajc po tako nizkih cedi uradno poročilo. Vse kaže, da ne bo imel nobene- nah. Trdijo, da se cena za jajca Sovjetska vlada je objavila, da ga resnega tekmeca v borbi za sploh ne ravna po ponudbi in so preskusi končani in da ladje 24 delegatov. povpraševanju, ampak po na- lahko zopet mirno plovejo v del Quv. Millard Tawes se je iz- kupni in prodajni politiki, vele-oceana, ki ga je preje označila javil za Kennedya in izrazil upa- trgovcev z jajci, ki pri tem za- za nevarnega. Demokrat ocenjuje kandidate za predsednika WASHINGTON, D. C. — Senator Johnson je zaupal agitacijo za svojo kandidaturo za predsednika bivšemu demokratskemu senatorju Clementsu iz Kentucky. Mož hodi pridno okoli vseh demokratskih prvakov in jim skuša dopovedati, naj se odločijo za Johnsona. Seveda nima ničesar tudi proti ostalim demokratskim kandidatom. Trdi celo, da “imajo vsi demokratski kandidatje za predsednika, ki sedijo v senatu odlične kvalifikacije za predsed- predloga- Sen. Clinton P. Anderson, na čelnik skupnega atomskega odbora obeh domov, je dejal, da mora biti sedanji zakon spremenjen, predno more vlada Združenih držav dati atomsko orožje svojim zaveznikom, pa naj bo to v celoti ali sr mo kak njegov del. Izrazil je upanje, da bo Eisenhower “sedaj razložil a-meriškemu ljudstvu vse podrobnosti svojih zadevnih zamisli in predložil zaželjene'spremembe v zakomu, tako da bodo mogli skupni atomski odbor, Kongres in javnost temeljito pretresti to važno vprašanje”. Kongresnik Van Zandt, član atomskega odbora, je dejal, da atomsko orožje izpodriva bolj n bolj navadno in da je zato prišel čas, da opremimo svoje zaveznike z novim orožjem, če hočemo, da bodo mogli vršiti svojo vlogo v zvezi. Nekateri kongresniki se seveda boje, da bi mogel kateri izmed zaveznikov, ki bi mu zaupali atomsko orožje sprožiti uniču- In pod njim je načelnik načelnikov glavnih stanov, ki mu prav tako zaupam, in načelniki glavnih stanov. Poleg teh so še moji vojaški svetovalci ... Jaz sem bil dosti dolgo v vojaški službi, da vas morem zagotoviti, da me ne more zmotiti, če vsakdo z nekaj poznanja stvari pride in govori, da basi ne vedo nič . . nje, da bo dobil veliko večino Jamejo zase glavni dobiček, pri primarnih volitvah 17. maja. Preiskovalna komisija je napo-Guverner je prvotno mislil na- vedala prv0 sejo za konec febru-stopiti kot “priljubljeni sin” dr- arja- Začela bo z zasliševanjem žave in povesti delegate Mary- interesentov, landa nevezane na nikogar na 1 ------o---^— konvencijo. j Čehi bodo opremili ce- j°čo atomsko vojno. Kennedy je ponovno pozval mentarne rdeči Kitajski ' Predsednik Eisenhower je od svoje demokratske tekmece, naj j PRAGA, CSR. — Po uradnem vse§a začetka poudaril, da po se pomerijo z njim pri primar- poročilu bo Ceško-Slovaška dala njegovem prepričanju Združene nih volitvah v Maryland. Vse rdeči Kitajski na razpolago opre- države ne morejo odreči svojim kaže, da se vabilu ne bo nihče mo za sedem cementnih tovarn, zaveznikom tega, kar možni so-odzval- katerih vsaka bo .v polnem obra- vražnik že ima. tu lahko izdelala na dan do tisoč IRe zavrnil kritike narodne niško mesto, toda nihče izmed njih ni dosti kvalificiran, da bi bil podpredsednik.” Ali spada Johnson tudi v to kvalifikacijo? ton cementa. obrambe Predsednik je tekom konfe- Če »e zgodi nesreča, vam ne renče precej odro zavrnil kriti-more nihče pomagati, če se ni- ke narodne obrambe, dejal je: ste držali prometnih predpisov. “Preveč teh generalov ima vse Povod za obmejne praske med Izraelom in Sirijo je voda ZDRUŽENI NARODI, New York. — L- 1957 so Združeni narodi potegnili demarkacijsko linijo med Izraelom in njegovimi sosedi. Leto pozneje je Izrael postal samostojna republika. Arabci niso dolgo hoteli priznati novega stanja. Zadnja ga je priznala takrat še samostojna republika Sirija, ki se je pozneje spojila z Egiptom v Združeno arabsko republiko- Ob demarkacijski meji med Izraelom in Sirijo še zmeraj obstojajo tri male demilitarizirane cone. Izrael misli, da pripadajo demilitarizirane cone njemu, Sirija misli, da do njih nima nihče pravice, ne ona ne Izrael. V tem je jedro spora. Ena demilitarizirana cona se je bil po Varnostnem svetu obsojen kot protipostaven akt. Odnosi med Izraelom in Sirijo radi tega niso postali za dolgo časa boljši. Med Arabci nahaja med vasmi Katzik in Ta- ni zgodilo, toda izraelski napad wafik. Skozi cono so Izraelci napeljali namakalno korito. Zapadni del so obdelovali sami, vzhodni pa Sirijci. Začetkom januarja so Sirijci vdrli v zapadni izraelski del in ga zasedli. Izraelci so jih pognali nazaj. Sirijci so se hoteli maščevati in so obstreljevali izraelske ribiče, ki so lovili ribe na Galilejskem jezeru. To jezero leži namreč med obema državama. Da se maščujejo, so izraelske čete napadle sirijske obmejne postojanke. Razvilo se je bojevanje, ki je zahtevalo 50 smrtnih žrtev na sirijski strani, 20 sirijskih vo jakov so pa Izraelci odvedli v ujetništvo. Sirija je s pomočjo Sovjetske zveze zahtevala od Varnostnega sveta ZN izključi* tev Izrael iz ZN. To se sicer Izraelski ministrski predsednik je izjavil v parlamentu, da mu sicer napeti odnosi s Sirijo niso všeč in da sc ne boji več-j h zapletljajev, toda v Tel Avi-vu so vendarle nervozni. Naser Oslro svarilo Trupu Pastirsko pismo katoliških škofov obsoja razmere v Dominikanski republiki, kjer že 30 let vlada diktator Trujillo. WASHINGTON, D. C. — Pretekli teden so poročali, da je vlada Trujilla v Dominikanski republiki odkrila zaroto in dala zapreti preko tisoč oseb. Sedaj je prišlo sem pastirsko pismo katoliških škofov, ki je bilo preteklo nedeljo, prebrano po vseh cerkvah države. Škofje zahtevajo v njem polne svoboščine in človečanske pravice, vlado pozivajo, naj se vzdrži preosrih u-krepov v teh momentnih strahu in negotovosti.” Dominikanska republika je pretežno katoliška dežela in pastirsko pismo škofov je brez dvoma izrednega pomena zaradi svoje ostre obsodbe vlade in za-ateve po vzpostavitvi svobode. Iz pisma samega je razvidno, da morajo biti razrpere v deželi precej hude, saj govori “o brisanju solz” in “končanju trpljenja.” Kaj .se v Dominikanski republiki prav za prav dogaja, je zunanjemu svetu trenutno slabo spoznano. ^ se je raznesla vest, da so Izra- j hoče namreč porabiti sedanjo elei porušili sirijsko vas Tawa-fik. Sirija je začela pošiljati na demarkacijsko črto večje vojaške oddelke, isto je storil tudi Izrael. Med obema nasprotnikoma je prišlo do manjših spopadov. Med tem so stopila v akcijo tudi vojna letala obeh so. vražnih sosedov. V neki zračni praski so izraelska letala pognala čez mejo sirijska, dasi- priliko, da zopet razburi arabsko javnost in odvrne njeno po zornost od egiptovskega notranjepolitičnega položaja, ki ni ravno rožnat. Še na slabšem je domači politični položaj v Siriji, kjer je vse nezadovoljno z Naserjevim režimom. Sirijci seveda sovražijo tudi Izrael in to hoče Naser izrabiti, da da sirijskemu narodu priliko, da se 'znaša nad izraelskim sosedom. ravno so imela idrijska premoč 2:,. Sli-UC »o toeH rusto voito incident je potreben, da završi v letala, Izraelci pa zapadnoevro« pejska in ameriška- vsem arabskem svetu. Pravoslavne cerkve se bodo morda udeležile katoliškega vesoljnega zbora VATIKAN, It. — Sv. Oče je poslal za Božič pravoslavnemu patrijarhu v Carigradu povabilo, naj prispeva k zedinjenju kristjanov. Patrijnrh mu je sedaj odgovoril, da ne more o stati gluh na ta poziv in da bo sklical pravoslavni sinod, da končno sklepa o rimskem povabilu. Sinod bo sklican najbrže za začetek jeseni. Mesto sinoda še ni izbrano. V Vatikanu so zopet začeli vsaj malo upati, da bodo na prihodnjem vesoljnem zboru zastopane tudi pravoslavne cerkve. Iz Clevelanda in okolice i Okrevala jo— r Mrs. Jennie Kaluža s 3606 (Independence Rd. se je povrnilo zdravje- Zahvaljuje se vsem, ki so jo tekom bolezni obiskali in ji poslali pozdrave Visoka starost— Mrs. Marian Hlabše, 1082 E 72 St., bo jutri dopolnila 80 let Čestitamo in ji želimo še dolga leta zdravja in zadovoljstva! Zadu&nica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv maša za pok. Josepha Šuster na 30. dan njegove smrti. V nedeljo ob devetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok Antona Hlabše ob 10. obletnici smrti. Skupno sv. obhajilo— Članice Bratovščine sv. Reš-njega telesa pri sv. Lovrencu imajo v nedeljo med sedmo sv mašo sv. obhajilo, popoldne ob dveh pa uro molitve. V Florido— Mr. in Mrs. Frank Benc:c s 16116 Grovewood Ave. sta o:U ootovala v Pompano Beach v Floridi, kjer bosta ostala cn mesec. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob osm'h v želetov pogreb, zavod k molitvi za pok. Ano Gra-;lišar. Kuba vabi na predpusne zabave HAVANA, Kuba. — Kubanski zavod za turizem je začel veliko akcijo, da privabi Ameri-kance na predpustno sezono v Havano. V svojih prospektih opisuje cel program zabav in navaja tudi cene za potne stroške, ki so nenavadno nizke. Zabave bodo seveda omejene samo na velike luksusne hotele, da se narod ne bo mogel škandali-zirati. Predpustne zabave se bodo končale 7. marca. Za navadne ljudi bo morda kar Fidel Castro poskrbel za kako zabavo, ki bo veljala za tujce kot nameček, ki ga ni v nobenem programu. —----o---- Poizvedovalni količek Pilat Zora, Dubravka št 1, Pazin, Istra, Jugoslavija, išče svojega strica Leopolda Skoda, doma z Bučke pri Krškem, ki je prišel v Cleveland leta 1929. Star je okoli 65 let. ---- —o--- Zadnje vesti ROSWELL, N.M — Poln« naloženo jet letalo-tanker se jc zaletelo v dve drugi Letali, v avtomobile in spremenilo velikanski hanger v plamene, ko se je gorivo vnelo. COWINGTON, La — Voznica šolskega busa in dva šolarja sta bila mrtva, 22 pa ranjenih, ko se je na mokri cesti težak tovorni avto za prevoz plina, zadel v bus. JERUZALEM, Izrael. — Izraelske oblasti {(rdijo, da so Sirijci včeraj zopet začeli streljati na obmejnem področju. Egipt še dalje zbira čete na južni izraelski mej', vendar ni pričakovati kakih večjih spopadov, dokler so tam čete Združenih narodov, ki nadzirajo premirje. Domovi m 6117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meaec* Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1906, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 24 Thurs., Feb. 4, 1960 Doma dražja! Zasliševanja pred senatnim odborom so lani pokazala, da nekatere družbe za izdelavo zdravil kujejo iz nesreče bližnjega velikanske dobičke. Zgražanje zaradi tega je bilo splošno po vsej deželi, toda vse skupaj nemara ni nič pomagalo, zdravila prodajajo po starih cenah ali pa še dražje. Pretekli teden je senatni pododbor, ki mu predseduje Estes Kefauver, zasliševal vodnike Carter Products, Inc. in vodnike American Products o cenah nekaterih zdravil za pomirjevanje živcev in razpoloženja. Taka zdravila so prišla v zadnjih letih v vsesplošno uporabo v naši deželi. Trdijo, da jih uživa vsaj eno sedmino odraslega prebivalstva O 6Ž 616 Najbolj znani “mirili,” tako bi namreč lahko po slovensko imenovali zdravila za pomirjanje živcev, sta “miltown” in “equanil.” Carterjeva družba izdeluje miltown po 0.7 centa za tableto, na debelo prodaja ta izdelek po 5.1 za tableto, potrošnik pa plača tableto v drogeriji po 10.8 centov. American Home Products, izdelovateljica mirila “equanil,” kupuje surovino za ta izdelek od Carterja, ki ima nanjo pa-tem*. Čeprav mu mora za uporabo plačati posebno nagrado, niso njeni izdelki v prodaji na debelo nič dražji od Carterjevih. Tekom zasliševanj je prišlo na dan, da stane 50 tablet miltown mirila v Argentini samo 85 centov, med tem ko stane isto število teh tablet v naši deželi kar $5.42. Izdelovalci “equanila” plačujejo Carterju za surovino, ki jo potrebujejo za njegovo izdelavo $10 za funt, med tem ko Carter isto surovino prodaja izven meje po $5 za funt. Kv>*je senator Kefauver vprašal predsednika Carterjeve družbe, kako, da nismo domačini deležni istih ugodnih cen kot tujci, mu je ta odgovoril: “Če bi bilo ameriško ljudstvo pripravljeno živeti na enaki ravni kot ljudje v Angliji, bi bila cena mikowna tu nižja!” Državne oblasti so prišle do prepričanja, da obe omenjeni družbi držita ceno “miril” dogovorno na taki višini, zato so vložile tožbo pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer zahtevajo “svobodno in neomejeno” tekmovanje. Upajmo, da bodo zvezne oblasti, v katerih rokah je nadzorstvo nad izdelavo in prodajo zdravil in mamil, nastopile odločno za vzpostavitev svobodnega tekmovanja v industriji zdravil, da nam ne bo treba v tej deželi zdravila plačevati pet ali celo desetkrat dražje kot pa izven naših meja, kjer konkurenca sili podjetja, da svoje izdelke prodajajo po čim nižji ceni. Tudi Belgijci se umikajo Belgijski Kongo je bil do pred enega leta eno najmir-nejših ozemelj v vsej Afriki razen portugalske Angole in Mozambiqua. Nemiri, ki so lani v tem času izbruhnili so prišli za Belgijce nekam nepričakovano, zato so tudi upali, da bodo prav tako nepričakovano preminuli. V svojih upih so se varali. Nacionalizem je zajel tudi črna plemena v njihovi koloniji. Zahteva po neodvisnosti, ki sta jo malo preje dosegli britska Gana in francoska Gvineja, postaja vse močnejša tudi drugod v črni Afriki. Belgijski Kongo je izredno bogat na rudah, daje nad polovico vsega urana na svetu, tri četrtine kobalta, okoli 70 odstotkov diamantov, velike količine bakra in drugih rudnin. Domačini žive preprosto in zahodna civilizacija v njih naselja razen v okolici belih naselij še ni segla. Napori za pokristjanje niso želi posebnih uspehov. Črnci so predani svojim vražam in svojim čarovnikom, ki jih včasih zavedejo na kaj čudna pota. Plemena so med seboj sprta in lansko jesen je prišlo med dvemi velikimi plemeni naravnost do prave vojne. Belgijskim kolonialnim oblastem se je boje posrečilo samo omejiti, ne pa še vzpostaviti popolnega reda in miru. V Belgiji je prevladovalo prepričanje, da Kongu še ni mogoče dati pri takem položaju neodvisnost. Napravili so skrbni načrt za postopno predajo oblasti domačinom. Tako so za pretekli december napovedali volitve v pokrajinska zastopstva in jih tudi izvedli, čeprav jih je del domačinov bojkotiral. Polno neodvisnost naj bi dežela dosegla v štirih letih. Agitacija za neodvisnost s tem ni pojenjala, postala je še jačja. Pretekli mesec se je belgijska vlada odločila in sklicala v Bruselj iposebno konferenco in povabila na njo vodnike domačinov iz Konga. Javnost je sodila, da bo vlada predložila natančen načrt o postopnem prehodu k neodvisnosti Konga, mesto tega pa je minister za Kongo August de Schryver v zelo pomirljiverp govoru poudaril, da vlada želi slišati samo želje Kongončanov in predloge za način njihovega uresničenja. Vodniki domačinov so povedali jasno in kratko, da hočejo, da je Kongo s 1. junijem letošnjega leta neodvisna država in da nihajo niti malo volje, da bi čakali na svobodo še štiri leta. Po nekaj sejah je belgijska vlada končno popustila in pristala na to, naj postane Kongo neodvisna država s 30. junijem letos. V ta namen je določeno, da bodo 16. maja volitve v prvo državno zbornico, ki bo dala novi državi ustavo. * Ameriška javnost in vlada gledata dobrohotno na širjenje neodvisnosti med črnimi plemeni Afrike. Obe upata, da bo afriške domačine lažje voditi na pot demokracije, gospodarskega in kulturnega napredka, ko jim bodo beli gospodarji vrnili svobodo, pa jim skušali pomagati kot dobronamerni svetovalci in prijatelji. Bojimo se, da dosedanji razvoj ne daje takim upom dosti osnove. * • »»♦♦♦♦♦»♦♦♦•s* fmtf« j BESEDA IZ NARODA \ -***4 Večer narodnih in umet- smrčanje je za ponazoritev teh . sanj potreben resničen medved. Hib pleSOV Ni se ga treba ustrašiti, ko ga Cleveland, O. — O tem večeru je bilo do sedaj v “Ameriški Domovini” napisanih že par člankov. Ker je prireditev že prihodnjo soboto, naj povemo nekaj več o programu tega večera. Celoten program je razdeljen na 3 dele in v vsakem delu je 6 prizorov. Prvi del. Za uvod sta na sporedu dva narodna plesa, iz katerih je razvidno, kako živahni in veseli znajo biti Slovenci in kako lepi in veličastni so naši narodni plesi. Za spremembo je nato na spo. redu šaljiv prizor mladega para. Ko fant pokaže, da mu je dekle všeč, se to dekle kaj rado pošali iz njega. Pravijo, da je dobro za zdravje, če se od časa do časa pošteno nasmejemo. Za to bodo poskrbeli trije komedijanti. Ti možje se na stara leta preživljajo s tem, da pazijo na otroke in in jih spremljajo na sprehode. Na teh sprehodih izkažejo otrokom vso materinsko skrb in ljubezen, gledalcem pa nudijo polno šaljivih prizorov. Sledijo ispomini zakonskega para na mladostna deta in na prva srečanja. Bo to ganljiv prizor in marsikdo bo v njem obudil svoje lastne spomine. Na koncu prvega dela je nazorno prikazana Prešernova poezija “Povodni mož.” V tej pesnitvi je opisana zabava na Starem trgu. V glavnem gre vsa pozornost opisa ošabnerpu dekletu, kateremu so vsi navzoči snubci premalo. — A nazadnje ga stakne, ki bil ji je kos. Drugi del. s V drugem delu je podana pravljica Sneguljčica in 7 škratov. Lahko bi rekli 7 palčkov namesto 7 škratov, pa ko jih boste videli, se vam bo zdel izraz škrat bolj primeren. Ob spremljavi pesmi.” Prišel bo dan . . ., se bodo občinstvu najprej predstavili vsi nastopajoči, to je 7 škratov, 5 gozdnih vil, Sneguljčica in princ. Nato sledijo prizori: Škratje na delu, ples gozdnih vil, pojav Sneguljčice in njena zastrupitev, žalo-stinka, veseli ples škratov s Sneguljčico, baletni ples vil in na zadnje prihod princa. Viseh 14 plesalcev bo nastopilo v novih oblekah, sešitih nalašč za to predstavo. Glasba je vzeta po filmu, dodanih je nekaj vačkov. Tretji del. Zadnji del so v glavnem spet narodni plesi, iz katerih je razvidno, da najde mladina veselje in zabavo povsod, tudi na poti po opravkih. Posebno lepa bo zadnja točka eporeda, kjer bo nastopilo 16 plesalcev. V tem prizoru bodo prikazane težave fanta, ki vasuje :v sosednji vasi. Po starih kmečkih navadah to ni dovoljeno in jo lahko dobiš po grbi, če ti tega (vasovanj a ne dovolijo domači fantje. Tudi tukaj sta dodana dva umetna plesa ... V enem je prikazano veselje dekleta na prvem potovanju, drugi je ponazoritev pesmi Ko lovec je na štoru spal. Kadar imamo težke misli ali (slabo vest, se nam rado sanja in tako se sanja lovcu, da ga napada medved. Ker bi gledalci ne mogli brati teh sanj in bi kvečjemu lahko slišali kakšno boste zagledali, saj pod divjo kožo se bo skrivalo le krotko dekle. Vsekakor pa bo ostal ves čas na odru. Za poredne otroke bi po potrebi lahko prišel tudi v dvorano. Svojevrsten je ta medved. Kadar igra policaja, je bolj divji na pridne mamice kot pa na poredne otroke. Iz zapisanega je razvidno, da je program obširen, lep in zelo pes'ter. Lahko bo komu žal, če ga bo zamudil. Zato vsi nastopajoči vljudno vabijo na to prireditev, ki bo prihodnjo soboto ob 7:30 zvečer iv dvorani sv. Vida. j Po končanem sporedu sledi družabni večer. Igral bo Tonklijev orkester. Kuhinja bo delala s polno paro tako, da ne bo nihče omagal. Za večje slabosti bodo na razpolago zdravila v obkliki tekočin. Navadna zdravila v velikih kozarcih, bolj močna v majhnih. Vsak sam dobro ve, katera mu bolje denejo. Kot vidite, je za vse poškrblje-po, malo dobre volje pa bo prinesel vsak sam s seboj in tako bomo preživeli lep večer. Nastopajoči. — — -u------- Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete Cleveland, O. — Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene prihodnjo nedeljo med osmo sv. mašo k skupnemu sv. obhajilu, popoldne ob dveh k uri molitve, nato pa na sejo. i Na seji bomo razpravljale o prireditvi družabnega večera, ki je določen za 27. februar v šolski dvorani. Ker bo to ravno zadnja sobota pred Pustom, bomo imele naprodaj tudi razvrst-no pecivo. Kaj bo na seji sklenjeno, bom sporočila drugič. Drage sestre pridite zjutraj in popoldne. Dokler smo še toliko pri moči, da lahko hodimo, moremo napraviti še marsikaj dobrega. Storimo, kar moremo v korist društva. Več sosester je težko bolnih in ne morejo niti iz hiše. Nekatere ne morejo niti vstati iz postelje in se priporočajo v molitev. Molimo za vse, molimo tudi za zdravje našega župnika! Pozdravljene! Mary Ižanec. Spominska proslava v rojstni župniji škofa dr. Rožmana Cleveland, O. — Tudi Šmihel nad Pliberkom v Podjuni na Koroškem, rojstna župnija rajnkega škofa dr. Gregorija Rožmana, se je spomnila s posebno komemorativno prireditvijo svojega velikega ožjega rojaka. V njegovi bolezni in smrti so šmi-helčani zanj veliko in goreče molili, v nedeljo 17. januarja pa so mu pod vodstvom svojega župnika in dekana g. Kristija Srienca pripravili veličastno spominsko proslavo, ki se ji komaj da more primerjati ona v SND na St. Clair ju 29. novembra 1. 1. Po pozdravnih besedah g. žup. nika je stopil na izredno pietet-no opremljen oder g- župnik Vautti iz Sel visoko gori pod Košuto, škofov spšplec. ip eejen izmed njegovih najintimnejših prijateljev na Koroškem. V globoko zajetem govoru je živo prikazal mogočno podobo svojega prijatelja in največ j ega koroškega slovenskega rojaka vseh časov. V govoru je zlasti jasno podčrtal, da je imel veliki rajnki prav, da je z vso odločnostjo nastopil zoper sovražnika, ki je nastopal v ovčji obleki med slo-veneskim narodom pod krinko Osvobodilne fronte, da je prišel na oblast. Poudaril je zraven, da komunizem doslej še nikjer ni prišel do oblasti po svobodi temveč vsepovsod samo z lažjo in nasiljem. Po govoru g. župnika Vautija je šmihelski cerkveni zbor odlično zapel “Pod Peco”, nakar je g. Nande Babnik pokazal na magnetofonskem traku, kako “Šmihelčani pozdravljajo škofa ob njegovem srebrnem jubileju” odnosno odgovor šmihelčanom na ta pozdrav. Po tem predvajanju jeg. Nande Babnik pokazal še film^ napravljen ob škofovi zlatomašni slovesnosti v šmihe-lu. Slovenska koroška himna “Rož, Podjuna, Žila, naša bolečina” je zaključila', prvi del komemoracije. V drugme delu se ja pridružila odrski slovesni p-pravi poleg škofove slike kot osrednja točka še njegova posmrtna maska, posneta po kiparskem mojstru g. Francetu Gor-šetu iz Clevelanda. Ob sliki odnosno maski je nato sledil eden izmed najbolj pretresljivih prizorov na komemoraciji, to je z vsem občutjem podana Marijana Jakopiča petem “Naš škof Rožman,” ki je privabila solze v oči vsem udeležencem. Dekle, ki jp je podala, je bila oblečena v krasno gorenjsko narodno nošo z avbo. Po tej točki je sledila na traku posneta celotna clevelandska žalna radiooddaja v nedeljo 22. nov. 1. 1. V pismu, v katerem nam iz Šmihela pišejo, stoji o tej oddalji tudi tole: “Iskrene čestitke in zahvalo smo dolžni vsi( Vodstvu clevelandske slovenske radioodaje, katero je na tako pretresljiv in pietetni način podalo to oddajo. Posebno klen in v srce segajoč je bil govor g. pisatelja. Karela Mau-serja, podan v takšnem tonu, da je segel do srca tudi nam vsem, ki smo ga tu poslušali. Vsi so zagotavljali, “pišejo,” da je bila to najpretreslivejša pridiga, kar so jih kdaj slišali!” Pod 14. točko sporeda je imel kratek govor še č. Nande Babnik, ki podobno kot na clevelandski komemoraciji tudi pred šmi-helsko javnost prebral odlomek iz škofovega pisma, ki je smelo biti odprto šele po škofovi smrt-ti. Zaključena pa je bila spominska proslava s .skioptičnimi slikami, ki sp jih bili napravili gg. Štefan Vesel in Tone Jeglič iz Clevelanda odn. g. Babnik ob škofovem pogrebu v Clevelandu odnosno Lemontu. Vsa čast in zahvala šmihelski fari, posebno pa g. župniku in dekanu Sriencu za tako lepo od-dolžitev ranjkemu ljubljanskemu vladiku! J. S. ------o------ Stikala, ki se svetijo V nekaterih državah so začeli že na veliko izdelovati razne predmete iz plastičnih snovi, ki se svetijo. 2e dolgo poznamo ure, ki se jim svetijo kazalci in številke. Zdaj pa izdelujejo kljuke za vrata iz svetleče se snovi, da jih v temi ni treba iskati. Razen tega proizvajajo tudi svetleče se telefone, stikala, ki se svetijo itd. —-----o----- Vzrok za odpoved Gospodinja je vsa začudena spraševala pomočnico, zakaj ne mara več delat; pri.njej: “Kaj vam manjka, ali bi radi višjo plačo?” “Oh. ne!” “Ali preve.č zahtevam od vas?” “Ne, ne' Veste, vaš mqž je strašno Ijuhosurpen na mojega fanta.” Kulturna kronika KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc Torres se je vsedel poleg mr-ica. Na duhovnikovem obrazu počival prijazen smehljaj. Mladenič se je zamislil. Sedaj jasno spoznal, da je na napačni poti. V službi zločincev je, * Preganjajo in morijo pošte-ne. nedolžne ljudi. In ti preganjanci znajo trpeti in umirati. Carres, Luz, Sanchez. Villa-°nga in drugi pa se naslajajo nad njihovimi mukami. Dvignil se je. ~“Le Guadelupo sje rešljim, zapustim to druhal. enkrat se je zagledal v duhovnikov obraz in je nato odšel. Prvi človek, ki ga je srečal, je Ml vstaš. Mož takoj stopi k °rresu in ga proglasi za jetni-a- Mladenič se ni upiral. Vstaš je peljal Torresa proti lrgu. Na tngu so ga uvrstili med druge jetnike. Čez čas se je bližal jetnikom ^isok moži. S čela mu je cur-jala kri. Torres ga je spoznal. d je Santa Cruz. ^o je mož prišel do Torresa. Se je ustavil ^Torres Ramon! Tretjič si prišel v roke, a sedaj se več n® rešiš! Med tem so vstaši prinesli Polkovnikovo truplo. . "Ni padel v bitki. Pobegniti le hotel in smo ga med begom ustrelili. "-Strahopetec! — je zaničlji-dejal Cruz — zakurite grma-0 iu sežgite truplo. Okrog vstašev so se kmalu zbrali prebivalci, ki so prej bi- skriti. Neki mož je pritarnal k Santa Cruzu: ■"Župnika so ubili! Najprej ga mučili potem pa v poste Jl ustrelili. ""Kdo ga je umoril? — je rahotno zakričal Cruz. V očeh ^ je sijal divji plamen. Obr-1 Se je k Torresu: "-Si morda ti morilec? "-Ne! — je odločno odvrnil mladenič. “^•Neki častnik je bil — je na-aa~eval mož. r* edaj se je oglasil vstaš ki, je °rresa ujel: i ~~~'^ega majorja sem videl, ko 8 epU iz župnišča, sodh °tern umrješ! — je izrekel bo Cruz. — Ti si tudi Projev Vikt 6C in sedaj bi rad uničil še storT^vke iunakinje! Kai ie del1 3 ^a^eSa Chairesova Gua-niorit^ ■'° h°eeš mučiti in u- ščil0rreSU se zdelo, da je trejo m Van'*‘ dez nekai ^asa °gel spregovoriti. zakr"9^’ staid P^topaš! — je Če — Ti boš njen morilec, “ ne izpustiš. nuvwt Se JG zasmejal in je za-z roko: e boš me preslepil, ^mignil je močnemu fantu: ročim1121113'111 'I'e^a jetnika iz v v tvoje varstvo. Peljite ga Vadei!tl0' Pazi nanj> ker ni na' vzem •|etnik! Radi varnosti tri seboj še dva moža! Ju- ho iet em Za vamt in potem se he. nik Pokoril za svoje gre- filuš sS^To^esl aJ me! šim upe. je obupno prosim te, podre za rešitev Gua-Samo jaž jo lahko re-CrUz ' ves glas je kričal, ni Poslušal. resu zv1311 tovariša so Torij. ezali roke in so ga odved- ZU: enkrat se je obrnil h Cru 1. 2. T. 8. 9. 10. 11. 12. 13. z Guadelupo? Srce mu je krvavelo od žalosti. NA BEGU Proti večeru so pNspeli Torres in spremljevalci do samotne gostilne. Podali so se v sodo, da bi se okrepčali. Ko so si potolažili glad in pogasili žejo, so nadaljevali pot. V daljavi se je zaoblačilo in lipoma je nastala tema. —Pospešimo korake! — je ive-el Guzman — da pridemo do Sokolgradu. V tem trenutku se je zabliskalo in v sijaju je Torres zagledal visoko strmo skalo in na skali je stal samoten .stolp„ Pri ponovnem blisku si je ogledal tudi o-kolico. Rodila se mu je misel, da bo poskušal pobegniti. čez četrt ure je četvorica prispela na vrh. Udobnega zatočišča stolp ni nudil. Na eni strani je bila velika odprtina brez vrat, ki je vodila na balkon. Skozi njo je pihal v sobo silen veter. Guzman se za to ni zmenil. Vrata je zaprl in ključ vtaknil v žep. Nato je odprl torbo in je privlekel iz nje slanino in kruh. —Jej — je ponudil precej ve-ik kos Torresu — jutri v tem času več itak ne boš mogel jesti. — Dobra tolažba! —si je mislil Torres. Slanino je sprejel in jo je jedel s kožo vred. Med tem se je Guzman neko-iko razgledal. Cez balkon jetnik ne more pobegniti, ker je pod njim tak prepad, da bi se ubil, če bi skočil dol. Vrata so zaprta. Sicer pa je jetnik itak zvezan. Ni torej nobene nevarnosti. Možje so se podali k počitku. Torres je dobil klop, Guzman in eden spremljevalcev sta se vle gla na tla, eden pa je bil postav-jen pri vratih za stražarja. Guznam in tovariš sta kmalu I Baraga je videl, da brez duho-zadremala. Torres pa je tuhtal, Vnikov ogromnega dela ne bo kako bi pobegnil. Največ uspe- zmogel. Leta 1836 se je odpra-na si je obetal od tega, ako se vil v domovino iskat podpore, naredi bolnega. Začel je stokati Povsod je bil navdušeno sprejet, in brcati, tako da se je Guzman ljudje so mu mnogo darovali in zdramil. ena Baragovih pridig je v mla- —Kaj počenjaš! — je jezno dem študentu Knobleharju zbu-zakričal. dila željo po misijonih. Res je —Slabo mi je — je zastokal postal pozneje duhovnik in eden Torres — želodec me strašno največjih misijonarjev Afrike. boli. Zastrupili ste me! Katoliška Cerkev v Ameriki je Da bi Guzmana tudi dejansko časi rasla in ko se je leta 1852 prepričal o bolezni, je z rokami • cerkveni zbor v Balti močno pritisnil na želodec ^ morU) so zbrani škofje poslaii v Guzman je kmalu imel na obra- Rim šnj0 Za nove škofije. zu velik del tega, kar je bil Tor- predlagali (S0 tudi naj ge za Gor. res pojedel. |nji Michigan ustanovi apostolski Ves divji je poskočil, vikarijat, ki naj ga vodi misijo- —Svinja! — je zakričal. nar Baraga. Prošnjo je Rim leta Kaj delaš? Nisem te zastrupil. 1853 potrdil in Baraga je bH na Jaz sem od iste slanine jedel ka- dan prvega novembra leta 1853 kor ti. posvečen za škofa v dncinnatski —Greti bi si moral želodec - stolnici. skoraj na predvečer je dejal Torres — a z zvezanimi [posvečenja je moral ta sloven-rokami ne morem. Večer narodnih in petnih plesov pjesne skupine KRES v Clevelandu, v dvorani sv. Vi^a na Glas« Avenue, v soboto, 6. februarja 1960. Začetek ob 7:30. SPORED VESELA GORENJSKA, polka. 'Skupinski narodni ples KOROŠKI NARODNI PLESI, skupinski ples. Igra Tonklijev orkester, pri klavirju Pavle Borštnik ZAPELJIV NAGELJ, valček. Plešeta: Breda Osenar in Janez Žakelj TRIJE KOMEDIJANTI. Nastopijo: Srečo Gaser, Radoslav Menart in Božo Pust NA MOSTU, valček. Plešeta: Nežka Petek in Slavko Grajžl POVODNI MOŽ, skupinski ples. Urška: Jaroška Novak, Povodni mož: Jože Lah ODMOR SNEGULJČICA IN SEDEM ŠKRATOV. Prizori: škratje na delu, Ples gozdnih vil, Pojav Sneguljčice, žalostinka, Ples veselih škratov s Sneguljčico, Baletni ples gozdnih vil, Prihod Princa. Sneguljčica: Nežka Petek, Princ: Marjan Ovsenik. ODMOR VENČEK POSKOČNIH VALČKOV, skuipinski ples LOVEC, nastopita Albina Longer in Božo Pust ŽIDANA MARELA, polka. Igra Tonklijev orkester, pri klavirju Pavle Borštnik NA POTOVANJU, nastopila: Marjetka Švajger in Božo Pust POZDRAV S PLANIN, polka. Skuipinski narodni ples VASOVALEC, skupinski narodni iples. Vasovalec: Ivah Zakrajšek Plese sestavila in skupino naučila Eda Vovk Del glasbene spremljave za narodne plese dala na razpolago Stane Šušteršič in Radoslav Menart IMENA PLESALCEV IN PLESALK Albina Longer Jože Lah Jože Rus Marija Mlečnik Marija Mertik Marjan Ovsenik Marjetka Švajger Nežka Petek Slavko Grajžl Breda Osenar Cvetka Ovsenik Franc Schroll Ivan Zakrajšek Janez Žakelj Janez Žnidaršič Jaroška Novak Škof Irenej Baraga - indijanski misijonar Pretekla nedelja je bila “Baragova nedelja. Za to priložnost je priredil Prosvetni odsek Baragovega doma posebno pro§lavo, na kateri je imel pisatelj Karel Mauser sledeče predavanja. (Nadaljevanje.) ski Vianej napisati isvojemu škofu tole pismo: Usojam si spomniti Vašo milost na zagotovilo, da mi boste preskrbeli vse, kar je potrebno za posvečenje: škofovsko kapo, naprsni križec, prstan in tako dalje, če je mogoče. — Z lesenim kovčkom je prišel iz Metlike in je ostal revež do te ure. Za škofovski sedež si je izbral Sault St. Marie in Se še dobro ni oddahnil, ko se je spet dvignil na pot v domovino. Želel si je dobiti vsaj deset duhovnikov. V Ljubljani so ga slovesno sprejeli, ysi časopisi so pisali o njem. Nekdanji metliški tretji kaplan, zdaj škof, pa je obiskoval kraje svoje mladosti, šel je pozdravit dr. Dolinarja, Aničinega očeta. Revež je bil v tem času popolnoma sam in slep. Iskreno je bilo srečanje s sestro Amalijo, ki je bila v tem času že vdova. Tudi v Metliko je šel in nazaj grede se je ustavil tudi v Višnji gori, kjer je živel v tistem času nekdanji drugi metliški kaplan Sadavin, v osemdesetem letu je bil že tedaj in ko je škof Baraga stopil v njegovo sob^o, je starček padel predenj na kolena in ga prosil za odpuščanje, ker ga je nekoč udaril s škornjem po glavi. Škof Baraga gaje vzdignil, objel, posadil v naslonjač in pričela sta obujati stare spomine. Zanimivo je moralo biti srečanje Baragovo s škofom Slomškom. Slomšek mu je poelal nasproti svojo kočijo. Dva škofa sta se srečala, dva svetnika. Mislim, da je moralo biti srečanje čudovito. še na Dunaju se je ustavil. Tam je bila misijonska družba, ki ga je podpirala in tam je bila še vedno .sobica, kjer je nekoč živel Klemen Marja Hofbauer. Ker so ga prijatelji iz Ljubljane prosili, naj bi jim pred svojim odhodom pustil za spomin sliko, se je na Dunaju dal slikati pri umetniku Kriehuberju. Po litografiji, ki jo je ta napravil je nato slikar Langus, naredil ,sliko, ki jo danes vsi poznamo. Nato se je vrnil med Indijance. čeprav že škof, jih je še kar naprej obiskoval, potoval in zmrzoval, bil večkrat škof, kaplan in kuhar. Indijanci so ga ljubili. Postal je kakor eden izmed njih. Zanimivo je pogledati njegovo isliko na starost. Indijanski obraz, kakor da je bil med njimi rojen. Še eno veliko delo ga je čakalo: premakniti škofijski sedež v Marquett. Naredil je to leta 1866, eno leto po civilni vojski, ki je Ameriko strahovito zdelala. Imel je že nekaj misijonarjev, tudi Slovencev. Pirc, Čebulj, frainčiškan škoda. Mnogo veselih ur je doživel, mnogo bridkosti in telo, ki je bilo vseskozi sicer močno, je začelo pešati. Baragi so se pričele tresti roke. Leta 1866 se je vršil v Baltimoru drugi cerkveni zbor ameriških škofov. Barago je malo prej zadela lahna kap, toda kljub oslabelosti je -nai-abor odšel. S seboj je vzel svojega svetovalca kaplana Bouiriona. Na tem zboru pa je dobil Baraga zadni božji poziv: Pridi zvesti služabnik. Ko je šel po stopnicah, ga je znova zadela kap. Padel je s tako silo, da mu je škofovski križ predrl talar in ga toliko ranil, da je zgubil veliko krvi. Našli so ga nezavestnega, toda zguba krvi ga je rešila pred hitro smrtjo. Zavedel se je, toda škofje na zboru so takoj videli, da so Baragove moči pri kraju. Svetovali so mu, naj se ne vrača več nazaj, naj ostane v Baltimoru, ki ima veliko bolj milo podnebje, za Marquett pa naj določi pomožnega škofa. Temu se ni protivil in je takoj predlagal tri imena. Na prvem mestu je imenoval duhovnika Mraka. V Baltimoru pa ni hotel ostati. Ker se je bal, da ga znajo škofje pregovoriti, je neko jutro nenadoma zapustil bolnico, od škofov se niti poslovil ni. Duhovniku Boui-rionu je dejal: Vrniti se moram in umreti tam, kjer sem živel, j Vračala sta se s strahovito teža-Spremljevalec ga je moral vo. vseskozi podpirati, večkrat ga je moral mesti na rokah. In čudno, ko je prišel nazaj med svoje Indijance, se mu je zdravje res malo popravilo. Toda kmalu je pritisnila huda naduha, ki ga je tako mučila, da ni mogel več spati. Sedel je v naslonjaču in lovil sapo. Zdaj so vsi vedeli, da konec ne more biti daleč. Njegov služabnik Gaš-pei: mu je stregel, prihajali so duhovniki in verniki in se poslavljali od njega. Bilo je na dan 19. januarja, pol dveh ponoči. Ura njegovega življenja se je stekla in zvesti sluga Gašper mu je zapri oči. Pisalo se je leto 1868 in Baraga j e bil star nekaj čez 70 let. Bila je huda zima in velik sneg. Na pare so ga položili v stolno cerkev v navadni krsti, nad njo so napravili nekak baldahin. Ker je imela stolnica en sam vijoličasti plašč so ga oblekli v pluvijale in sicer belega. Tudi mitro je imel samo eno, To so mu deli na glavo in ta je šla z njim v grob. Dvanajst dni so čakali, da bi se zbrali škofje. Nekateri so kljub velikemu sne. gu odšli od doma, do Marquetta ni nihče prišel. Sneg je bil previsok. Tako ga je po dvanajstih dneh pokopal njegov kaplan Jacker, ki Ženske dobijo delo Išče tajnico Pravniški urad v St. Clairski naselbini išče tajnico z znanjem angleške stenografije in tipkanja. Delna zaposlitev za pol dneva. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Secretary”. (27) Dekleta 17 let stare in več za zavijanja perila, kakor tudi ženske za pregibanja rjuh in prevleke za blazine. MENK BROS LAUNDRY ‘ 643 E. 103 St. (27) MALI OGLASI NA PRODAJ V fari Marije Vnebovzete NOVA hiša, 6 sob, popločena kopalnica, se lahko takoj vselite. Samo $1,500 naplačila. V EUCLIDU, na lepem prostoru, bungalow 4 sobe, popločena kopalnica, garaža, lep lot. Cena $13,400. Razen tega imamo še mnogo vsakovrstnih hiš in lotov na lepih mestih Clevelanda in Eu-clida. Knific Realty 820 E. 185. St. IV 1-7540 Apartment v najem Lake Shore, 363 E. 152 St., mu je tudi govoril. 4 moderne sobe, na novo deko- hlrje? 1 Aki°Ge8’ da Guadelupe u- ti kri ° SG to Zgodi’ b0Š sa' Nihč V' hiaq J? Se ni zmenil zanj. Guz-^°tekel ^ SUnd’ tako da se je o-Torre,-. ■ b°dočtiQ> t*6 2 obuP°m mislil na že ohS 'v ^ sv°jim življenjem ga čaka Cri!ni1, ker Je vedel, da v Tuetli smrt, a kaj bo Guzman je nekaj časa razmiš- J Ijal, potem pa je snel z rok vezi. Torres se je slekel, s pretvezo, da mora spodnjo boleko dati na želodec. To je tudi storil gornjo obleko pa je spet oblekel Na-| to se je vlegel in je kmalu zače.1 smrčati, ko da bi trdno spal. Torresovo smrčanje je Guzmana pomirilo. Zleknil ,se je po tleh in čez nekaj trenutkov je smrčal. Torres se je sedaj podal na delo. Spodnjo obleko je raz-1 rezal v trake in je trake povezal. | Zraven je zvezal tudi vrvi, ki je bil z njimi zvezan. Tako je dobil precej dolgo vrv. Ko je z delom končal, je prosil čuvaja, naj ga pusti na balkon na zrak. čuvaj mu je izpolnil željo, a je tudi sam šel z njim ven. Tam se je Torres delal, ko da ima silne želdočne krče. Ko | se je vračal nazaj je dejal,: —Ne vem, če dočakam jutro.] (Dalje prihodnjič) ------o«-----•' Hranite denar za deževne dneve I '-kupujte U. S. Savings bonde! Preprost pogreb velikega škofa. Toda v Marquettu se tisti dan ni delalo. Mesto je žalovalo za svojim škofom. Na plošči, ki danes zapira grob velikega škofa, je v latinščini tale napis: Tukaj počiva truplo prevzvišenega in prečastitega Friderika Baraga, doktorja bogo. slovja, otavskih in očipvejskih Indijancev apostola, prvega škofa v Sault St. Marie in Marquettu. Rojen dne 29. junija 1797 na Kranjskem, Avstrija. Posvečen za mašnika v Ljubljani 21. sept. 1823. Posvečen za škofa L nov. 1853. Umrl dne 19. januarja 1868. Naj počiva v miru. Preprost napis, toda kakšno življenje za njim. Preprost napis, toda kakšno življenje za njim. To je obris velikega življenja. Celih 37 let je misijonaril, kr-ščeval in birm oval, pisal knjige za Slovence in za Indijance. Za nas, ki smo se zbrali k tej skromni proslavi, za vse Slovence pa je važno dvoje: Kai moremo za Barago storiti in kaj more Baraga storiti za nas? Želimo, da bi ga Cerkev proglasila za blaženega. Nekakšno smolo imamo Slovenci. Dva svetniška škofa nam je dal Bog in oba sta toliko pisala, da je zdaj potrebno mnogo delavcev, da vse te knjige prestavijo v latinščino. Koliko dela in koliko stroškov! Ali se Slovenci sploh zavedamo, da smo prvi mi, ki bi morali prispevati od svoje strani, da bi delo ne zastalo? Žalostno je, da se trkamo nase, kadar tujci spoštljivo govore o naših ljudeh, čisto pa smo tiho, če je treba kaj prispevati. Vsako leto je Baragova nedelja, ali storimo vsaj to nedeljo svojo dolžnost kot Slovenci? (Konec sledi.) -------o_______ rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622. (X) Potrebujemo 4 podjetne prodajalce hiš GLOBOKAR REALTY 986 E. 74 St. HE 1-6607 (X) Hiša naprodaj 7-sobna hiša za eno družino, med Superior in St. Clair Ave. $8500. Kličite Gabriel Realty Co. EX 1-5647. X(WTF) Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala pla-v zameno za čiščenje malega urada in za .čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU 1-3877. (25) PRED SODIŠČEM — Pred sodnimi počitnicami ste bili zadnji, ki je stal preč nami, po počitnicah ste pa zopet prvi, katerega sodimo. Ali vas ni sram? — Oprostite, gospod sodnik kaj pa morem zato, da imate tako kratke počitnice? ZA VELIKE OTROKE — Miniaturne železnice imajo'zel? radi vsi dečki, slika pa kaže. da zanimajo tudi odrasle obeh spolov. Ž eleznica z vsemi napravami in kretnicami je bila razstavljena za Božič v Zah. Berli}iu. V Nemčiji slikarja Whistler-ja v začetku še niso dobro poznali. Tako se je zgodilo, da je za neko sliko dobil od razsodišča velike monakovske umetni ške razstave samo kolajno, dru ge stopnje. Ko je prejel to kolajno, se je umetnik na kratko zahvalil: . “Dovoljujem si vam izreči zahvalo druge stopnje!” Euclid Gotovo oglejte to lepo Colonial hišo. 3 spalnice, IVz kopalnica, polna predeljena klet, razvedrilna soba, garaža za 2 kare, velika sprejemna soba in jedilna soba. Prostor za obed v kuhinji. Več posebnosti. Roberts cesta je v dobri okolici. Cenjena za prodajo. 3 spalnice Zelo lep moderen bungalow, spalnici spodaj, ena velika zgoraj. Blizu E. 200 St- Res cenjeno za prodajo. Velika polna klet. Prazno. Se lahko takoj vselite- Oglejte še danes. 4 spalnice 6 let stara hiša, severno od xmlevard, ves naraven les, V'2 garaža, v Euclidu. Lastnik bi rad prodal. Oglejte in primerjajte, zares dober kup. Moderna ranch Hiša 3 velike spalnice, garaža za kari, polna predeljena klet. 4 leta stara, ves naraven les, velike sobe vseskozi, shrambe imajo drseča vrata. G.I- posojilo na razpolago in majhno mesečno naplačilo. Velik lot ves ograjen. Pena Inc. Realtors 620 E. 222 St. AN 1-2300 (Nasproti mestne hiše) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2287 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-N(CA NAGROBNIH SPOMENIKOV l XXX Z JU rxxxxxxxxxj Re-Nu Auto Body Cr. Popravimo »aS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Weldinf JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 E*at 152nd Street :xx>intixrtxatxxxx»,xtujcxxrT~ - HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajra 5mVMMWMWMWm.WMWMWWUMWMWWMW.VŠ Henrik je nemo zamajal z gla-1 srca, pokliči koga drugega, naj vo in je počasi rekel očetu: “Bog se peča s tem trmoglavcem.” mi je priča. Davno bi Vas bU že prosil odpuščanja, ko bi le mogel. Pa ne morem.” Očeta je minila ljubezniva dobrotljivost. “Tako. Če ne moreš, kar je tvoja dolžnost pred Bogom in pred ljudmi, potem tudi jaz ne morem več s teboj govoriti kakor z možem, temveč kakor z ničvrednim fantom. Ali prosiš odpuščanja, ali pa si jetnik do smrti. Odloči se! Pa hitro! Nimam časa za uporne smrkavce.” Zopet je Henrik v težkem obupu zamajal z glavo. “Gospod,” je rekel, “zapovejte Aniži, naj teče navzgor, ne bo Vas ubogala, ker ne more zatajiti narave, ki jo je dal Bog . . .” Hendel se je jezno nasmejal: “Ha, to so šepajoče primere čestitega farja Alberta. Si li tudi ti hodil k njegovim pridigam?” V tistem hipu je iz postranske sobe v rdečih nogavicah, v prte-ni suknjiči priskakljala mala deklica, sodnikova hčerka Lizika in je vzkliknila materi, ki je stopala za njo: “Mamica, mamica, Henrik je tu!” in se je s svojimi malimi rokami obesila na brata proseč: ““Henrik, tu ostani, oče, nikar ga več ne zaprite, recite tem grdim možem, naj gredo proč.” Počasi se je v jutranji obleki, z dolgimi, valujočimi, razpletenimi kitami približala mati in je kregala deklico: “Pojdi sem. Pojdi k mamici! Ne dotikaj se tega človeka, ki toliko bridkosti napravlja tvojemu očetu!” S silo je potegnila k sebi dete, ki se je vse zapletlo v brata, ki je bled in nepremičen stal pred očetom, potem je šla k svojemu možu, ljubeznivo mu je zrla v jezni obraz, poljubila mu je roko ter je zasopla: “Moj dragi, ne jemlji si k srcu; ne morem, ne morem gledati, kako se ti ustavlja in te zasmehuje; srce se mi trga dosti je, ne delaj si več težkega CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY Solze so rosile iz lepih oči na njegovo roko in so se kakor lažnivi demanti svetile okoli njegovega smaragda. Izvil ji je roko iz rok. “Ni me zasmehoval,” jo je zavrnil. “Govorimo o drugih stvareh. Štajerci se dvigajo k uporu.” “Sveti Bog, varuj nas!” je za-ireščala. Sodnik se je obrnil od nje proti sinu: “Henrik! Pričo svoje žene te vprašam, boš li varoval njo, sestrico in očetovo hišo pred sodrgo, ki spodaj divja? Daj, reci: “Oče, odpusti! Jaz sam ti bom opasal meč.” Krčevito so se Henriku dvigale in padale prsi ,od neizprosnega očeta se je ozrl na mačeho, ci ga je gledala kakor strupena kača; potem zopet na stotnika, ki mu je jezno obračal hrbet; vse ga je zapustilo, in vendar še ni prosil, ni lagal, sopihal je: “Oče! Bodi mi milostiv, daj mi meč, zate ga bom sukal. Toda ne sili me več k oni stvari, ne morem. Nisi je videi ob stebru!” je zaklical ves iz sebe; bela, svetla in jasna je priplavala pred njegovo oko podoba mučenice— sedaj pa naj omadežuje z lažjo njo, sebe in svojega dobrega angela, ne, nikdar . . . “Oče, rad bi, da bi jo bil videl gori — ne, ne hotel bi, ker bi ti potem prešel smeh za vse življenje; toda to vem ,če bi je ne bil oprostil, kakor gotovo mi bodi Bog milostiv, bi me Bog iz nebes zavrgel v moji zadnji uri.” Ko je tako prisegal, tresočo se desnico kvišku držeč, se je o-glasil eden izmed strelcev in je rekel: “Res je! Grozno jo je bilo gledati. Meni se je zdelo, zdaj,'koli več ne pogledava! Ako bi zdaj bo umrla, ne more več dol- bil ti moj pravi sin, bi ne hotela go živeti,” j več živeti. Odkod pa vendar “To je sramota!” je hreščala imaš vse to?” je še rezkeje po-soproga Helena, “pivski bratje [vzdignila svoj visoki, čisti glas; mu prihajajo na pomoč zoper ”od naju že ne! Ne vem, mor-očeta.” da pa imaš vse to od svoje kri- Sodnik pa je z votlim glasom voverske, francoske matere!” — rekel sinu: [“Helena!” je z globokim, žuga- “Torej nočeš.” Nato veli strel-1 jošim glasom rekel sodnik. Toda cem: “Peljite ga nazaj v njego- Helena je kričala naprej, vse vo ječo. Ostane ujet.” sovraštvo do mrtve žene, ki se ‘“No, kaj pa zdaj?” je z močno je kuhalo in vrelo v njenem sr-napetimi ustnjyni godel stotnik,'cu, je moralo na dan: ki je v svojih velikih čevljih jez-j “Ali pa imaš vse to od svoje no stopal gori in doli. ‘“Kaj naj dojilje, pri kateri si pil, ker tvo-sedaj počnem? Kaj bo z drugo ja mati ni ničesar imela zate? kompanijo? Zdaj pa naj gre,1 Moje dete” — visoko je je dvig-kakor hoče, naj gre vse skupaj k ni]aj _ “b0 vsikdar ljubilo svo-vragu!” jega očeta, kajti z ljubeznijo “Res je, naj gre, kakor hoče’,’ sem je nadojila. Francozinja pa je z vladarsko mogočnostjo re-.tega ni hotela, bala se je vsake kel sodnik. “Štajerski strelci!'žrtve, hotela se je samo imenit Proč ž njim! Rekel sem.” j no nositi, zato si pa P, hudobni Ko so nevoljno in nekako u- fant, postal tako predrzen in porno stopili možje na levo, na malopriden, kakor je bila ona [ desno in za hrbet svojega po- preprosta ženska, od katere si , veljnika, je mala deklica silila pil. Zahvali se za vse to pri od matere proč in je žalostno svoji materi.” klicala: j Ko je hudobna ženska tako go- “Henrik! Henrik! Tu osta- volila, je Henrik gledal s širo-ni!” |ko odprtimi očmi, ves prepadel, “Boš tiho!” jo je kregala math brez moči, kakor človek, ki ga “Nikoli več ne pogledaš tega hu- do smrti pika, strupena kača, ka-dobneža. Ta človek hoče, da nas tere se ne more ubraniti, vse pobijejo. Tj Henrik, ti, lah- Pri zadnjem piku je zavpil v ko pokonci nosiš svojo glavo ,ti!” blazni boli: — in je od srda plameneč in bli- j “Moja mati! Moja mati! Pso-skajoč se stopila predenj. “Kar vajte mene, pa ne moje matere, si prizadel svojemu očetu, je kaj vam je storila?” sramota, jaz in moj otrok te ni-1 Glej, tedaj pa se je visoko vzpel njegov oče, strašan, velikanski in žugajoč je stal tu, prav kakor lev, ki se postavi na svoje zadnje tace, kadar mu ranijo kraljevsko zalego. “To so bile slabe besede, gospa!” je grmel njegov globoki bas po sobi; gospa je postala | bleda kakor pepel in je izpustila dete, da se ji je od nogah j plazilo po preprogi: “Nobene , besede več! Dosti je! Straža, j odstopi!” je zapovedal in raztegnil roko, ki se je tresla od srda, ki ga je dušil, kajti ženska je vendarle njegova žena. “Čujte, gospa!” — od strahu je vsa skupaj zlezla — sodnik ji je položil roko na ramo ter ji, je rekel s sicer mirnim glasom, ki pa je jezo dušeč, grmel kakor daljnji grom: “Kdor sramoti one, ki sem jih najbolj ljubil na zemlji, ta me ne lju- bi. Kdor misli, da zgolj iz veselja mučim svoje dete, in da je sme tolči vsakdo, zato, ker sem je udaril jaz, ta se, pri sveti Krvi, moti o meni. Henrik!” — stopil je k sinu, ki si je hripavo ihteč zakril obraz z rokami — v srce ga je pičila pisana kača. “Henrik, ne jemlji si k srcu. Nikoli več ti ne bo kaj takega rekla. Tvoja mila mati, moja dobra žena” — grom je obmolknil, kakor srebro zveni iz sicer še vedno strogega glasu — “po lepoti in zvestobi krona vseh žena, ni bila krivoverna, četudi je prejemala obhajilo p° Kalvinovem nauku. Kdor je tako čist in kreposten kakor ona, j ni krivoveren; tvoja mati te j6 napajala z ljubeznijo, toda od-^ povedale so ji moči.” (Dalje prihodnjič.) Dost o j a n sivo.... Dnber okus in simpatično razumevanje vaših potreb MARY A. SVETEK pogrebni zavod 478 E. 152nd Street Velik prostor za parkiranje od zadaj KE 1-3177 Ambulančna posluša z oksifiensko napravo dan in noč S 2£olo in Sinovi FOGREBftI ZAVOD «6*2 ST CLAIR AVZNIII Tel.: BNdlooU l-MM ; COLL1NWOODSKRC7RAD i «52 E 152i,d STREET Tel.; iVuntute 1-I1U j Avtomobili In bolnlAkl voz redno In ob vsaki ui: na raspoianto Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo. { .................... •••‘MMWIMBMHtKWt GRDINA POGREBNI ZAVOD lO jl Fast 62 St. 17002 Lakesbore Itlvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnaefSttfl 1-2088 KEmnore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno oč!ščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberite! HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET. EUCLID KE 1-8187 Kako srečna kombinacija ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z 03NJEM VARJENO STROH’S GROCERY — School Store, across from school. Established over 20 years. Excellent neighborhood business. 7 days. Good lease. Low rent. Reasonable. EVerglade 4-8977. _______________________(24) TAVERN — 7718 So. Halsted. Established over 20 years. Excellent neighborhood business. Widow will sacrifice for immediate sale. 30 stool bar. RAdcliffe 3-5518. (23) REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN MUNDELEIN Walking Distance to Chifrch - School CAPE COD HOME 5 bedrooms, 1 full bath and 2, J4 baths, full basement. Recreation room. 2 car garage. Only $22,900 MUNDELEIN 6-6391 (24) REAL ESTATE FOR SALE A PLEASANT 2 story, 4 bdrm. residence. 1 blk. schools and CTA. 2 mod. baths. Recently modernized and sided. Gas hot air ht., 220 wiring, opt., draperies. New 20x22 gar., ■patio. Mny extras. Red. for quick sale. Capp for appt. EStebrook 8-3402. (25) WARRENVILLE, ILL. — By owner. Close to churches, schls., shopping. 1680 sq. ft. 3 bdrms., 2žžcer. tile baths, 2 fireplaces. Gas rad. base-hoard ht. Att. 2-car fully plastered gar. Full bsmt. $26,500. Phone EXbrook 3-6531. (27) Kadar ste več milj stran od doma pri uživanju vašega priljubljenega športa ali kadar najudobnej-še počivate v mehkem fotelju — vedno je Stroh’s pivo tisto, ki osveži. Njegova lahnost in mehkost sta dva vzroka za to . . . dve osvežujoče lastnosti, dosežene pri varjenju z ognjem. Poskusite z ognjem varjeno pivo — še danes! UGAJALO VAM BO SEDAJ PO LOKALNIH CENAH! America’s only fire-brewed beer! titRAki _______ LAŽJE! Stroh Btetwry Compiqr, Pek*8 21. •*** 1894 1959 JVaznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznan jamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog in skrbni oče Steve Lovrin ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 30. decembra 1959. Naš dragi pokojnik je bil rojen 9. avgusta 1894 v Črnomlju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko, kjer je še kot mlad fant služil v ameriški armadi. Pogreb se je vršil dne 2. januarja 1960 iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Victor J. Cimperman. Po pogrebni sv. maši zadušnici pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. V prvi vrsti se prav iskreno zahvalimo Rev. Jošt A. Martelancu, ki je pokojnika previdel s svetimi zakramenti ter ga tako pripravil za vstop v srečno večnost. Za vse to naša iskrena hvala in Bog plačaj stotero. Dalje se enako zahvalimo Rev. Victor J. Cimpermanu za opravljeno sveto mašo zadušnico in druge pogrebne molitve ter za spremstvo trupla pokojnega iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njegovega groba. Za vse tudi njemu iskreni Bog plačaj. Še prav posebno smo pa dolžni za-hva’o Rev. Joseph J. Ozimeku, ki je pokojniku tekom bolezni velikokrat podelil sv. zakramente, za kar naj mu Bog obilo poplača. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ob krsto pokojnega toliko lepih vencev in šopkov ter ga tako lepo okrasili, ko je počival na mrtvaškem odru in mu tako izkazali zadnjo čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše. Prav tako se iskreno zahvalimo vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti pokojnika na njegovi zadnji poti na pokopališče Kalvarija. Dalje prva lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše. Še prav posebej pa onim, ki so se udeleži i pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter spremili pokojnika vse do njegovega groba. Zahvala sestrama pokojnega Mrs. Mary Srčič in Mrs. Tereziji čačkovič in njunima soprogoma ter družinam, ki so večkrat tekom bolezni prišli na obisk iz Pittsburgha, Pa. Zahvala društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ ter društvu Carniola Tent T.M. za izredno pomoč in naklonjenost. Dalje zahvala sosedom, ki so nam pomagali ob tej za nas tako žalostni uri. Še prav posebej pa zahvala Mr«. Mary Otoničar, ki nam je napravila tako okusen zajtrk. Zahvala pogrebemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob pogrebu dragega pokojnika. Končno zahva'a prav vsem, ki so nam kaj pomagali na ta ali oni način. Vsem skupaj naš prisrčni: Bog plačaj. A Ti, ljubljei soprog in skrbni oče, p očivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje trpljenje in skrbi, ki si ga doprinesel za nas z večnim veselj em v družbi izvoljenih: Bog Ti daj sveti raj in enkrat nam vsem srečno in veselo snidenje: Nad zvezdami. Križ nam je drevo življenja; v njem nam upanje zori, da če smo s Kristusom trpeli sešli se bomo v srečni večnosti. tvoji žalujoči: MARY LOVRIN, soproga CAROLINE por. ŽABKA, MARY por. WALTER, hčere STANLEY ŽABKA in VLADIMIR WALTER, zeta LINDA, MARY, STANLEY, KATHL EEN, JERRY, ELLEN in DAVID, vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 4. februarja 1960.