PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE j* t žUv. 384 • Cena 4- lire TRST, nedelja, 1. septembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopis; se ne vračajo Pariška konferenca deluje pred očmi vsega sveta. Kontrolirajo jo lahko in jo kontrolirajo milijoni in milijoni ljudi po vsem svetu. Zato je potrebnih besed, da bi se zakrilo to, kar se dejansko hote doseči. Tako je nastal tukaj tak položaj, da se objektivni rezultati konference zelo često ne krijejo z besedami, ki se tukaj uporabljajo. E. KARDELJ Molotov odpotoval v Moskvo Pospešeno delo v konferenčnih odborih ■ ar’z. 31. — Sovjetski zunanji |WnWer in vodja sovjetske delegata V m‘rovrl' konferenci v Pari-, Vjafeslav Molotov je davi ob v M* z^utrai z lštalom odpotoval Moskvo. Zastopnik francoskega aanjega ministrstva je v zvezi aiegovim odhodcm izjavil, da v ^ ^eljek verjetno ne bo napove-Sti it8^0 sveia zunanjih ministrov j,. a velesil. Pariški krcgi zatrjujta ’ ■<*a se ^o v Moskvi s sovjet-, državniki posvetoval o vpra-nastalih spričo najnovejše-^vezvoja mednarodnega polo- V*sl o Molctovljevem odhodu so f 6(teli v luksemburški palači šele Ij^^Poldanskih urah. V pariških Hin pojavilo v zvezi z njim ; °8o komentarjev. V ponedeljek L^ne svet štirih zunanjih mi-[•IjrOv velesil. Njegova seja do no-J ni bila odgodena. Po mnenju KgBsžev bi utegnil Višinski nado-■ 0vati Molotova v »vetu. V kro- nja, da bi bilo bolje pričakati njegov povratek. V skrajnem primeru bi bilo mogoče odgcdlti sejo sveta za dan ali dva. Tetko pa bi bilo definitivno določiti rok, v katerem naj bi se sestala glavna skupščina Združenih narodov, ne da bi o tem izrekel svojo besedo tudi sovjetski zunanji minister. Znano je, da »e je Molotov v svetu izrazil za od-goditev tega zasedanja. Vprašanje zasedanja glavne skupščine ZN je sploh poslalo zelo pereče. Bevin, ki je proti odgoditvi zasedanja, je imel danes v tej stvari telefonski razgovor z Attleejem. Po mnenju londonskega «Stara» se name-ava tudi Molotov s Stalinom posvetovati o tej stvari. Končno za. trjujejo, da je Byrnes, ki se strinja z Angleži, pozval Trumana, naj ga podpre. Za časa Molotovljeve odsotnosti bodo sovjetskega zunanjega ministra zastopali njegovi najbližji so-trudniki Višinski, Gusev, Bogomo-lov in Slavin. 1 francoske delegacije pa so mne- Spremembe francosko italijanske meje Parizu so danes dopoldne za-politično - teritorialni odbor Bulo« ^°’ gosPodarski odbor za . «arljo, Madžarsko in Romunijo vojaški odbor. Zvečer pa sta skupno sejo politično-terito-tllunf- °dt>ora za Madžarsko in Ro-•pfe Prvi ^ 8Pr€jel določbe o Hj., ^torbah francosko-italijanske b, L drugi je soglasno odločil, da ^Ohiunija dobavila Sovjetski h* na račun reparacij blaga v tf(,<~'0stl 300 milijonov dolarjev, ^ * je sprejel klavzulo, ki se bo Pj fa v vseh pet mirovnih pogodb, kateri bivšim sovražnim držati raziskavanja na področju a-jjr*® energije v vojaške »vrhe "®do dovoljena. Na seji četrtega ( ra pa ao prijeii razpravljati Orriunsko-madžarskih mejah. l^lHično-teritorialnl odbor za I-je zasedal dve uri. Novoze-|jl7k‘> avstralski in južnoafriški ^at so že takoj spočetka izja-da »e bodo vzdržali glasova-0 pripadnosti Monseniške vi-Bjplanote, ki je Italija noče od-s1,k‘”‘ Franciji zaradi tamkajšnjih l^arn [n tudi iz strateških raz-ne' Francoski delegat de •to; ['J0 je izjavil, da Je Francija °®redno z Italijo o vseh pere-jij ^ /šritorialnLh problemih. Ital‘ja <1cm V8ako tako razpravljanje cd-Sele tedaj se je Francija predložiti svoje zahteve ZUnanli*1 ministrov velesil. Na Ja^^nci je Franclja ponovno iz-t j,a> da si želi dobrih odnošajev Kljub temu so Italijani ^Ohi,ratno v*1 rajali pri svojem odenem stališču. >» ®e tiče italijanskih interesov kpiio* z električnim tokom iz mcn-Kvn €lektrarn je Francija pririni!"1*1 Tta.1 !'Ji ugoditi. Strateški ]!>i ki jih Italija navaja v svo. tov.^°v°rih in ki jih je danes za-ŽSo n<,voze'andski delegat n’- i* S fr Pa so do kraja neuteme- •ojsj °r je s 15 glasovi večine prtiču ,^onsen’ško visoko planoto j.‘JI. Glasovanja so se vzdržali ijPalki Južne Afrike, Nove Ze-j|*®> Avstralije, Nizozemske in Proti ni nihče glasoval. Je sprejel tudi tretji člen z Italijo, ki določa spre- membo meje na področju Tabora ter na Mont Ohabertonu. Do težav je prišlo spet prt razpravi o vprašanju gornjih dolin rek Tine, Vesubija in Roje. Francoski delegat je priključitev tega ozemlja Franclji utemeljil z zemljepisnimi, narodnostn’mi in zgodovinskimi razlogi. Nazadnje so bile te določbe soglasno sprejete. Italijanske meje In sredozemski otoki bodo demilitarizirani V vojaškem odboru so razpravljali o novozelandskem spreminje-valnem predlogu, da bi varnostni svet ZN odločal o oboroženi sili, k* naj se prizna bivšim sovražnim državam. Sklenjeno pa je bilo, da bodo o stvari pozneje razpravljali. E-nako so tudi le začasno sprejeli določbe člena 39. mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na vojaške pomorske in letalske efektive Italije. O tem se bodo zavezniki posebej sporazumeli z Italijo. Jugoslovanski delegat admiral Manola je predlagal, da bi se v pogodbi točno obeležile vojaške naprave na ozemlju vidoli jugoslo-vansko-italijanske meje, ki jih mora Italija v smislu pogodbe uničiti. Med te spadajo po njegovem predlogu tudi vse prometne zveze, ki bi jih Italija zgradila v 20 km pasu ob meji, kolikor bi ne služile zgolj krajcv,n im gospodarskim potrebam. Proti predlogu se je oglasil južnoafriški delegat, ki je dal svojemu ugovoru malone značaj zagovora italijanskega imperializma. Zaradi tega sta ga sovjetski delegat general Slavin in ukrajinski delegat Vojna hudo kritizirala, ker je govoril do kraja v duhu, ki je nasproten nalogam in delu konference. Južnoafriški delegat se je opravičil. 41. člen pogodbe je bil soglasno sprejet. Soglasno so v nadaljnjem prejeli tudi 42. in 43. člen mirovne pogodbe z Italijo, ki določata popolno demilitarizacijo Pantollerije in Pelagljske-ga otočja na Sredozemskem morju. Zatem se je razvnela debata o belgijskem predlogu, po katerem naj bi bivšim premaganim državam prepovedali raziskovanja na po- dročju atomske energije v vojaške svrhe. Sovjetski delegat Slavin je ta predlog še bolj omejil na zgolj vojaško plat, tako da bi se raziska-vamja na področju atomske energije v mirobljubne svrhe tudi premaganim državam vendarle dovolila. Predlog je bil obenem s Slavi -novo izpopolnitvijo soglasno sprejet. Romunske renaracije Sovjetski zvezi V gospodarskem odboru za Balkan so razpravljali o romunskih reparacijah. Francozi, Angleži ln Američani so menili, da bi reparacij ne smeli indirektno plačati prav za prav državljani zavezniških držav. Med romunske reparacijske dajatve spada namreč v veliki meri petrolej, tuji kapitalisti pa so neposredno prizadeti na romunskih petrolejskih vrelcih. Zaradi tega je juino afriški delegat predlagal, da bi Romunija pogodbeno jamči la, da bo tem kapitalistom plačevala po »dobrih cenah* petrolej, ki ga bo nato odvajala reparacij-skim upnikom. Francoski delegat je celo predlagal, naj bi Romunija v tej zvezi zagbtovila članicam Združenih narodov ravnanje po načelu največjih ugodnostih za dobo po 18 mesecev. Češkoslovaški delegat pa se je temu uprl, češ da bi tedaj v Romuniji tujci uživali večje pravice kakor romunski državljani sami, pa da bi tako nastal v Romuniji položaj kakor v času nemške okupacije. Tedaj Je francoski delegat predlagal, naj stvar odgode. Tudi češkoslovaški, jugoslovanski in sovjetski delegat so bili za ta predlog. Zanj je glasovalo 13 delegatov, proti nobeden. Zatem je bil soglasno sprejet 22. člen pogodbe, po katerem bo Romunija v 8 letih dobavila Sovjetski zvezj na račun reparacij blaga v skupni' vrednosti 300 milijonov dolarjev. Poljska je stavila spreminjevalni predlog k 23. členu pogodbe, ki govori o imetju, ki so ga v času vojne prenesli z ozemlja Združenih narodov v Romunijo. Predlog zadeva povračilo poljskega imetja, predvsem opreme poljske vojske, ki se je v septembru leto 1939. umaknila iz Poljske v Romunijo. Za poljski predlog sta govorila češkoslovaški ir} jugoslovanski delegat. Sklepa o njem še ni bilo. Zvečer sta imela politično-terito-r'alna odbora za Romunijo in Madžarsko skupno sejo. Na to sejo je bil povabljen tudi madžarski delegat Auer, ki je obrazložil madžarsko stališče o Transilvaniji. Po prvi svetovni vojni, je dejal, Je bila Transilvanija enostavno priključena Romuniji. Madžari so se ves čas torili proti trianonski mirovni pogodbi, ki je Transilvanijo prisodila Romuniji. Madžarsko prebivalstvo v novih romunskih pokrajinah narodnostno in kulturno ni bilo zaščiteno, čeprav je znašalo njegovo število poldrugi milijon ljudi. Ko so na Dunaju leta 1940. pretežni del Transilvanije Nemci in Italijani znova prisodili Madžarski, se to ni zgodilo ntf neposredno pobudo Madliarske. Madžarska je sprejela pogoje za premirje, ki ji jih je stavila Romunija, vendar sodi, da bi bilo treba Madžarski sedaj vrniti del Transilvanije, kjer so Madžari v večini. Dejal je, da gre v tem primeru za 22.000 kv.‘ km ozemlja odnosno za 4% vsega področja, ki je bilo po prvi sveto, vnl vojni prisojeno Romuniji. V ostalem pa naj bi romunska vlada madžarski manjšini zagotovila njene narodnostne in kulturne pravice. Po kratki debati Je bilo sklenjeno, da se bo seja v ponedeljek nadaljevala. Tito sprejel ameriškega poslanika Beograd, 31. — Maršal Tito Je danes zjutraj sprejel ameriškega poslanika Richarda Pattersona. Sovjetski veleposlanik odpotoval iz fiten Atene, 31. VZN. — Sovjetski veleposlanik pri grški vladi Konstantin Rodionov je odpotoval danes dopoldne z letalom v Sofijč, odkoder bo nadaljeval svojo pot v Moskvo. Zasedanje zavezniškega sveta za Italijo Rim, 31. — Včeraj je bilo v Rimu 56. zasedanja zavezniškega sveta za Italijo. Predsedoval je grški zastopnik Costantlno Vstikiotty. Navzoči so bili Georgea Balay (Francija), polkovnik V. Savko (Sovjetska zveza), sir Noel Charles (Velika Britanija), John L. Go-ship (Združene države) in dr. Slo-ven Smodlaka (Jugoslavija). Voditelj zavezniške komisije admiral Ellery Stone je svetu predložil poročilo o trenutnem političnem razvoju v Italiji. Stalin sprejel La Guardio Moskva, 30. — .Moskovski radio sporoča, da je včeraj generalisim Stalin sprejel generalnega ravnatelja ustanove Unra. London, 31. - VZN — Generalni ravnatelj ustanove UNRRA Fio-rello La Guardia Js danes z letalom prispel na Angleško, kjer bo ostal dva dni na uradnem obisku. 23. septembra proglasitev sodbe v NUrnbergu Nttmberg, 31. — V NUrnbergu so danes pričeli obtoženci podajati zaključne izjave. Pričakujejo, da bo sodba proglašena 23. septembra. Danes plebiscit v Grčiji v znamenju terorja nad demokratičnim prebivalstvom Atene, 31. Tass — Se nekaj ur loči Grčijo od plebiscita o vprašanju vrnitve kralja Jurija. Kakor je znano, so sedanji grški oblastniki izjavili, da je bilo vprašanje režima tako rekoč že rešeno pri zadnjih volitvah in da iz tega sledi, da pri sedanjem plebiscitu ne gre za to, da bi ugotovili, ali mora Grčija postati republika, pač pa zato, ali se bo kralj Jurij vrnil v Grčijo, ali ne. V petih mesecih po volitvah, ki so bile 31. marca, gredo vaj napori monarhistov za tem, da kršijo pri plebiscitu voljo ljudstva. Ta plebiscit se bo vršil na podlagi seznama, v katerem bo vpisana ena četrtina volivcev, ki živijo pod nezaslišanim terorjem. Monarhistični teror v Grčiji ni nič novega. Po objavi izrednega zakona o redu, ki so ga objavili, ko se je ljudstvo pripravljalo na plebiscit, ni bila ojačena samo policija, orožnlštvo, monarhistične tolpe ln vojaške fašistične organ.-zacije, ki so jih oblasti v naglici ustanovile, pač pa celo armada, topništvo, tankovske edlnice in le- velikega dela Jugoslovan-8 h ki ga izvršuje na pro- ^.ko-Benoviči, jugoslovanska •lilj ‘M ne zanemarja drugih važ-• Tako mladina Slovenije po-novo progo Preserje-'<0j)]jelli<:a. makedonska mladina ^•ili PrekoP®- ® katerimi bodo \9r, v®lika močvirja in pregnali ftš q k te dežele, srbska mladina ^ 'bh nadela nalogo, pridobiti s ^ kanalom novo plod- M>°- 00 od Obrenovca so se v *> h- ^^kvine, v močvirnih po- Posavski prekop velika preizkušnja in ponos srbske mladine sirkom ln Pojavili kanali. drugim Glavni I* "tit^i, d°lg 8 km‘ z vseh stranl a krn°.ltaJ° v glavni prekop daljši din« J*1 V tv, Prekopi. To Je delo mla- 0h delovnih mladinskih bri-} t prostrano zemlj;šče NO, "pj m dnem se prekopi dalj-.V s naI*tlmo na različno mla-"Uej elavsko, kmečko, dijaško. V ' tod Ve^lnl 80 P° narodnosti Mau^,rned njimi so tudi Hrva- » u njimi so luai m v a- 25°d°ncl. Črnogorci, Bosanci. maJa do danes so tl pri- v» n°l lztldovi4^1. prckop gotov. S tem loblip„ «111 8ko‘° 3000 ha 'Mia, • Dela, ki jih opravlja plo- I... t(j le' nls° lahka. Zaradi velike V* lt8koe,I'1Ja v Sloblni suha in ' kamen. Vendar mladi-V Pl V8e te težkoče. Kljub Vv Vej lenakim težavam je vsak Udarnic«.. Njihova de- j “dornUov. * neverjetna, saj za 50, 100, 200 in eelo 300% prekoračijo delovno normo. Pri tem »e okoriščajo z izkušnjami, ki so si jih pridobili na mladinski progi Brčko-Banovlči. Pri delih je zaposleno mnogo dijaške mladine. Beograjska medicinska fakulteta je poslala dve delovni brigadi. Z njimi so prišli tudi profesorji tako, da se poleg dela lahko učijo. Litočasno vrše asistenti medicinske fakult^e po okoliških vaseh zdravniške preglede. Zadruge v Istri Reka, ti. Tanjug. — Slovansko iu italijansko prebivalstvo Istre je ustanovilo razne zadruge za skupno delo. Družine Hrvatov ln Italijanov na področju Rovinja so ustanovile skupno zadrugo za obdelovanje zemlje. Tej zadrugi, ki so jo imenovali Italijansko-hrvatska poljedelska zveza, so darovali vsa svoja pesestva. Obnova letovlit v Istri Reka, iV. - Tanjug — Skoda ki jo je med vojno utrpel turizem, je imela v Istrt resne posledice. Skoraj vsi hoteli ao bili opustošenl po okupacijskih silah. Ljudske oblasti so prispevale z vsemi silami in sredstvi za obnovo turizma v Istri. V Opatiji je bila v primeru z drugimi kraji škoda manjša. V tem glavnem turističnem središču jadranske vzhodne obale se Je po osvoboditvi obnova začela najprej. Za izvajanje načr- tov za obnovo hotelov v Opatiji so ljudske oblastj do danes določile kredite, ki presegajo 8 milijonov lir ln ki bodo v veliki meri služili za nakup potrebnega inventarja. Do danes so bili v Opatiji največji hoteli že popravljeni in v teku poletne sezone so številni tujci, posebno pa Cehoslovaki obiskali to lepo letovišče. Tudi hoteli na Brionih so bili zaradi bombardiranja resno poškodovani. Da se prepreči popoln razpad, se je takoj začelo z najnujnejšimi popravili. Do danes so za ta dela porabili okoli 2 milijona lir. Obnova kemične Industrije v Slovenili Kemična Industrija v Sloveniji je v veliki meri obnovljena. Steklarne so delale doslej predvsem Izdelke lz pihanega in voUefft. stekla za široko potrošnjo, ker je bila za te izdelke potreba največja. Sedaj »o začele izdelovati tud,' brušeno luksuzno steklo in svinčev kristal. V zasnovi je poseben oddelek, ki bo izdeloval laboratorijsko in medicinsko steklo in prav tako (c oddelek za optična stekla. Industrija mila je že uspela dati na trg precejšne količine svojih izdelkov. Tovarna mila «Zlatorog> v Mariboru Je obnovljena tn dela s celim .Obratom. Prav tako že obratuje Industrija škroba, kleja, mazil za čevlje, tehničnih maščob in smol. Tovarna «Pinus» v Račah bo dala važne proizvode iz borove smole. talstvo, tako da je teror dosegel višek. V 5 mesecih monarhistične oblast; je bilo 6 demokratičnih svetnikov umorjenih iz političnih vzrokov, da ne štejemo vsaj 40 oseb, ki »o bile ustreljene na podlagi sodb vojaških sodišč, kakor tudi nekaj sto oseb, ki so bile ubite pri kazenskih pohodih v avgustu. Med Lariso in Volosom nadzorujejo ceste, ustavljajo vlake in vozila ter aretirajo predstavnike demokratičnih strank. Na desetine drugih tolp deluje na enak način v drugih krajih, vlada pa ni doslej podvzela proti njim nobenih ukrepov. Minister Stephanopouloa je na neki tiskovni konferenci imenoval te tolpe zakonite organe za odpor proti anarhističnim pojavom. En teden pred plebiscitom so bila uradno prepovedana vsa zborovanja. Po vesteh, ki so dospele pretekih noč, so baje v okraju Chal-cidique v teku srditi spopadi, kar dokazuje, da vršijo oblasti pred plebiscitom čistke z namenom, da bi strle demokratičnega duha podeželskega prebivalstva v Makedo-r.iji in Tesalijl, ki sta vedno podpirali republikansko gibanje, in prisilili večino tega prebivalstva, da ne bi glasovalo za republiko in se zateklo v hribe. Sest dni pred referendumom Je vlada proglasila ukinitev Izrednih ukrepov, podpredsednik Gonatas pa je izjavil, da bodo državni organi, ki bi se pokazali pristranske, stro. go kaznovani. Kljub temu pa prihajajo iz prestolnice vesti, da vršijo množične aretacije in pretepanje 03eb, ki lepijo lepake, in pozivajo prebivalstvo, naj voli za republiko. Nemiri v Rio de Janeiru Rio de Janeiro, 31. VZN. — Reuterjev dopisnik iz Ria de Janeira javlja, da so tam nastali sinoči'veliki nemiri zaradi nenadzorovanega povišanja cen. Posredovati so morali oddelki vojske in policije, ki so izstrelili nekaj strelov v zrak. Nemiri so nastali ob 19. uri v spodnjem delu mesta, po dveh dneh napetega stanja. Izbrane čete policije na kamionih, katerim so sledile obhodnice oborožene policije na konjih, so takoj prispele, ko so bile obveščene o neredih ter uporabile solzilne bombe preti množici. Nato je policija streljala v zrak, oddelki čet pa so napravili z bajoneti, naperjenimi proti tlom prehod med vznemirjeno množico, ki se je zbrala v Prača Flpriano. Danes dopoldne je začela policija z množičnimi aretacijami. Izve. delo se je, da so pridržali na policiji 200 komunistov, med katerimi je pisatelj Alvaro Moreira. Pogoji a sporazum na Kitajskem London, 31. — Iz Nanktnga poročajo, da so kitajski komunisti pripravljeni scdelovatl v predlaga- nem mirovnem odboru pod določenimi pogoji. Eden teh predlogov je, naj se generalisim Cangkajšek obveže, da odredi vladnim četam, naj prenehajo z boji, nadalje, naj se sklene sporazum, na osnovi katerega bi komunisti ostali v treh področjih, ki jih imajo zdaj pod svojim nadzorstvom. Mirovni odbor so predlagali A-meričani. Tega naj bi sestavljala dva zastopnika vlade in komunistov, predsedoval naj bi mu pa ameriški veleposlanik. Njegov glavni namen naj bi bil sestavitev koalicijske vlade, ki bi vsebovala vse stranke. Komunisti so svoje pogoje sporočili poslaniku Združenih držav generalu Marshallu, ki je takoj odpotoval lz Nankinga, da jih predloži generalisimu Cangkajšku. Medtem se boji nadaljujejo ter obe strani javljata o napredovanjih. Demokratizacija Azerbefdiana London, 31. — Radijska postaja Tabris je poročala, da je azerbejd-ianski voditelj Pishevari izjavil v nekem članku, naj se teheranska vlada zaveda, da so Azsrbejdžani na zgodovinskem razpotju. Izbrali so si svojo pot in korakajo k demokraciji in svobodi Ce si bo teheranska vlada izbrala pot reakcije, se bo morala odreči Azerbejdžanu. Pomoč Jugoslaviji se bo nadaljevala Brzojavka glavnega ravnatelja Unre La Guardie Ze dalj Sasa vodi ameriiki reak. cionarni tisk gonjo proti Jugoslaviji. Nekateri njeni predstavniki, med drugimi tudi Hoover, so celo predlagali, naj bi ustanova Uma prenehala pošiljati svoje dobave Jugoslaviji. Ti načrti so delo najtemnejše reakcije, ki se ne pomišlja odreti pomoč tisti Jugoslaviji, katera je za skupno zavezniško stvar imela relativno največ trtev. Tih pomoč ne more predstavljati nikakega nadomestila za nikdar nadoknadeno izgubo mnogih liv. Ijenj, temveč je le skromna podpora do trpečega in namučenega prebivalstvaj Jugoslavije. Predlogi o odvzemu pomoči so vseskozi nepravilni tn nemoralni. V nasprotju s tem jugoslovanski izseljenci u Ameriki in tudi ostalo c.meriSko ljudstvo, Se vedno kakor v preteklosti, skrbno in nesebično zlAra pomoč za svoje rojake v domovini, kar ni samo znak ljubezni do junmlkih jugoslovanskih narodov, temveč tudi moralna podpora, ki jo nudijo svojim bratom v Evropi ter popolnoma nasprotna miselnost, kakor jo imajo določeni vodilni krogi v Ameriki, katerim pa široke ljudske množice nočejo sle. diti. Tisk naših izseljencev in napredni ameriški tisk nenehno poudarja vlogo in zaslugo jugoslovanskih narodov u pretekli vojni. Komaj dobro leto po zmagi pa se pojavljajo stvari, ki gotovo niso v rast zmagovalcem onstran Atlantika. Londonski list eDailg Worker» se upravičeno sprašuje, sče gre res za mesec avgust 1SI,6, ali pa se je koledar vrn'l nazaj v dneve, ko je Hitler podcenjeval in preziral ma- Ciitenje na Poljskem Varšava, 31. — Vojaško sodišče v Varšavi je obsodilo 7 agentov «NSZ» na kazni od 2 do 10 let zapora zaradi špijona5ie. V petnajstih dneh je to že druga razprava proti članom vohunske organizacije «OP». Po poročilu agencije AFP »e v uradnih krogih izjavlja, da so teroristi po večini v posesti orožja britanskega izvora in inozemske valute, v prvi vrsti dolarjev. Britanci izročajo Poljakom volne zločince Berlin, 31. — Angleške oblasti so Izročile poljski komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov tri vojne zlo. člnce. Ti so policijski general Gut-will, ki je obtožen umora številnih Poljakov, policijski general von Proock in potsdamski podprefekt Hans Gehrels, ki je pripravil načrt za uničenje Poljakov. Poročajo tudi, da je na poti ha Poljsko drugih 43 vojnih zločincev, ki so jih britanske oblasti izročile. KRATKE VESTI Nllove pop‘ave so povzročile neizmerno škodo Kairo, M. - VZN — Guverner severne sudanske pokrajine Je sporočil danes, da so Nilove poplave v egiptovskem Sudanu uničile stotine hiš in pridelek na tisočih oralih obdelane površine. Sudansko obmejno, mesto Wadi Halfa je deloma pod vodo in so morali evakuirati več rečnih otokov. Poročajo, da je utopnila neka ženska. Reka Je dosegla trenutno najvišje zabeleženo vodno stanje. Anders bo sprejet v britansko armado London, 30. — List «Daily Gra. phlc* sporoča, da bo general Anders sprejet v britansko armado, in da bo verjetno v tem smislu danes dalo izjavo vojno ministrstvo? Po vesteh tega lista bodo poljski vojaki baje dodeljeni posebnemu korpusu in bodo morali sprejeti obvezo za dvoletno službovanje. Uživali bi enako ravnanje kakor britanski vojaki. Vsi drugi, ki ne bi želeli sprejeti te obveze, se bodo lahko vsak čas vrnili na Poljsko in v tem primeru bi jim vojno ml-n.strstvo plačalo potne stroške in plačo za £56 dni. PRAGA. — češkoslovaški poslanik v Parizu Nosek je danes izročil G. ralu noto, s katero ga obvešča, da priznava Češkoslovaška njegovo vlado kot edino zakonito špansko vlado. IjONDON. — Na tisoče o»eb v Cherbcurgu je priredilo demonstracijo proti draginji. Popoldne so bile zaprte vse trgovine, tovarne ln uradi. LpNDON. — V vseh delih države narašča zaskrbljenost glede žetve zaradi slabega vremena v Veliki Britaniji. Menijo, da so velike izgube neizogibne. Na področjih, kjer je ugodno vreme omogočilo 80-90% redne žetve, »o se izgledi zatno poslabšali. LONDON. — IzvrSni odbor Indijske kongresne stranke je priporočil ustanovitev nepristranskega sodišča, ki naj bi preiskalo nedavne nerede v Kalkuti. LONDON. — Sef londonske policije Dunn bo v ponedeljek odpotoval v Atene, da ponudi grški vladi pomoč za reorganizacijo policijskih kadrov. LONDON. — Delavci družb «Brl-tlsh Overscas Airways» in »British South American Corporation* so na nekem zborovanju sklenili proglasiti stavko in obtožujejo tl dve družbi, da ne priznavata sindikata združenja aeronavtičnih mehanikov. ZAGREB. — Po obširnem razpravljanju je hrvaški aabor soglasno sprejel osnutek zakona o volitvah ljudskih poslancev ln zakona o hrvaškem saboru. PARIZ. — Francoska obveščevalna agencija sporoča iz Saigona, da so Indokitajci ubili 5 vojakov francoske tujske legije, tri pa ranili, ko je skupina vojakov danes zašla v zasedo blizu Ap Trunk Nhija v francoski Indokini. MEKSIKO. — Skupina politikov in intelektualcev Guatemale in Salvadorja, ki jih podpirata predsednika teh držav ter njihovi tovariši Hondurasa, Nikarague, Paname in Costarike, bo v kratkem predložila mehikanskl vladi načrt za unifikacijo in federacijo srednjeameriških republik. Njih namen je sklicati pred koncem leta kongres članov vseh držav srednje Amerike. Mislijo pros.ti tudi Mehiko, naj jih podpira pri tem načrtu. le narode in ko je Goring takoj zagrabil za pištolo, čim je slišal be. sedo zkulturatf Danes podcenjujejo ZDA Jugoslavijo na preizkušeni hitlerjevski način...» V zvezi s to kampanjo je glatmi ravnatelj ustanove Unra La Guar- 19. uri seja direktivnega sveta kovinarjev. V torek 3. t. m. ob 17.30 uri bo seja posvetovalne komisije kovinarskih uradnikov. Ob 19. uri bo seja cžje komisije za mašo kovinarsko industrijo. vsi Železničarji v trstu, NA OPČINAH IN V SEŽANI, vpisani v Enotni sindikat železničarjev, naj se udeležijo skupščine, k! bo v nedeljo L t, m., ob 10. ur* v dvorani »Ohimicl*, v ulici Conti 11 v Trstu. Na dnevnem redu je volitev novega direktivnega odbora. Pošta in telegraf URNIK PODRUŽNIC IN OKO-I.ISKIH POSTNIH URADOV MESTA TRSTA. Jutri 2. t. m. stopi v veljavo za vse podružnice in poštne urade Barkovelj, Sv, Ivana in Skednja, izvzemši podružnico št, 3 na Zbiranje kovin za počastitev padlih Okrožni odbor ZPP in ZAMJK za Goriško poziva vse svoje člane, naj aktivno Sodelujejo pri zb*ra-nju raznovrstnih kovin (baker, svinec, bran), ki bodo služile za napisne plošče na grobovih naših padlih borcev. Akcija bo trajala od 1. do 16. septembra t. 1. Nabrani material naj se odda okrajnemu aill mestnemu odboru ZPP. Za spomenik padlim in v druge namene Dne 15. avgusta t. 1., na dan vaškega praznika na Repentabru, so naslednji tovariši ln organizacije darovali sledeče prispevke: Za postavitev spomenika padlim borcem: ZPP Velikega Re-pna in Repentabr« 30.000 lir, Milič Karel 1000 lir ob priliki poroke, Furlan Alojz 1000 lir, Ravbar Janko 500 lir, dr. Debelllch Pavle 500 lir, Brana Jožaf 250 lir, Ravbar Alojz 150 lir, Ravbar Mirko 200 lir; zn vojne sirote: Pirc Mirko 500 Ur ob priliki poroke, ZPP za vojne sirote Vogelj 1000 lir, ZPP Velikega. Repna za vojne sirote Vogelj 1000 lir; za pomoč političnim jetnikom Je daroval tov. Sanj Milan in tovariši družbe ZANAB 1000 lir. Dobra arca Prosvetno društvo Škofije daruje za tiskovni sklad 200 Ur. Namesto cvetja nai grob pok. Trulvija Tence daruje Dominik Penca za mladinsko organizacijo v Sv. Križu 200 lir. Fertot Marija daruje za sirote padlih partizanov 200 lir. Visoke vsote za SIAU Za SIAU so spodaj navedene vasi darovale sledeče prispevke: okraj Milje-Dolina 33.020 lir, okraj Sežana 28.450 lir. okraj Nabrtžlna ko 44.073 lir. Nabiralna akcija se vrši dalje v vseh krajih izvzemšd miljski okraj in Ronke. Številke so zgovorna priča zavesiti primorskega ljudstva, ki v okviru svojih, ljudskih organizacij vodi odločno borbo za svoj pravični cilj. Posnemajmo! Lep vzgled bovških delavcev Delavstvo, ki je zaposleno pri obnovi na Zagi pri Bevcu, je darovalo 2450 lir za preganjane antifašiste, 2005 lir za vojne sirote in 1220 lir za otroške kolonije. — Po vzgledu solidarnosti, ki so ga dali že za časa preteklih stavk, je to lep primer požrtvovalnosti za pomoč potrebnim. RADIO TRST II. NEDELJA, 1. 9. 1946 7. Jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v italijanščini; 7.45 vesti v slovenščini; 9.30 kmetijska ura: shramba za krompir; 10. prenos sv. maše iz sv. Justa; 10.15 slovenska pridiga; 10.30 prenos maše iz sv. Justa; 11. nedeljski glasbeni spored; 12. klasična glasba; 12.30 zbor »Srečko Kosovel*; 12.45 napoved časa — vesti v slovenščini; 13. ve stl v Italijanščini; 13.15 glasba za orgle; 13.30 slovenske pesmi; 14 pregled vesti — čitanje sporeda; 14.05 kmetijsko predavanje: Ivan Mičurin; 17.30 otroška oddaja; 18. simfonična glasba; 18.45 operetna glasba; 19. predavanje; narodni o-bičaji ob mlatvi; 19.15 vesela oddaja; 19.45 plesna glasba; 20. napoved časa — vesti v slovenščini; 20.15 vesti v italijanščini; 20.30 o-pema glasba: Leoncavallo: »Glum-c!» II. del; 23.10 zadnje ve3ti v slovenščini na postaji Trst I- na valu 263.2 m. KIN0PREDSTAUE1 NAZIONALE. 14.30: »Zidovja* - S. Laurel, O. Hardy. SUPERCINEMA. 16: »Sence na morju* - E. Robinson, M. Chof-man. ITALIA. 14: »Vrni se v Sorrento*, A. Benettl, G. Bechi. ALABARDA. 14: »Orkan ob zorl»-P. Muni. IM PERO. 14.15: »Moja ljubezen bo živela* - P. Calvert, J, Mason. VIALE. 14.30: »Crna svatovska obleka* - F. Giachettl. MASSIMO. 14.30: »Cartacalha* - V. Romance. GARIBALDI. 14.30: »Tom, Dick in Harry» - G. Rogers. NOVO CINE. 14.30: »Nanš.*, t A. Sten. ODEON. 14.45: «Danes si najlepša*, Fr. Astalre, R. Hayworth. SAVONA. 14.30: »Ti si moja* - B. Stanwyck, H. Fonda. AZZURRO. 14.30: »Šanghaj* - C. C. Mardayne. RADIO. 14.30:. »Počakaj me», V. Serova, B. Bltnov, L. Sverdlin. MARCONI. Ob 14. in ob 20.30, na prostem: »Ob 6. zvečer po vojni*. VITTORIA. Ob 16. in ob 20.15, na prostem: »Dve zaljubljenki* - M. Dea. ADUA. 14.30: Zabavna in vesela predsava. VENEZIA. 14.30: »Rdeče sence* -J. Walne. CARDUCCI, 15: »Peklenska dolina* - J. Rnndall. BELVEDERE. 15: »V lovu na kite v Antarktiki*, T. Rolf. A. Bohlln. ARGENTINA. 14.30: »Rdeči Sultan*. POLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: «Mladina v okov’h» - S. Wlgert G. Fant. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstava; samo za odrasle. ★ KINO OPČINE. 17: Otvoritvena predstava; ruski film »Nataša*. PROSVETNI DOM NABREŽINA. V ponedeljek dne 2. septembra, ob 21. uri: »Grof Montecrlsto*. Kinopredstavc v (forici VITTORIA: «It’a a date* (»To Je življenje*) - K Francis, W. Pld-geon. CENTRAL: »Ljubezen in vrag* -Arletty, J. Berry, M. Boa. MODERNO: »Dom brez časa* - V. Olol, R. Brszzl. EDEN: »Brr-dolnm* - W. Fitzgerald, R. Michael. POLETNI (ESTIVO): »Vrag Je ženska* - K. Hepburn. Po stopinjah opevanih „svoboščin" V ladjedelnicah v Tr2lču so uvedli strogo kontrolo kot v časih okupacijo V tržiških ladjedelnicah so poostrili nadzorstvo nad dostopom delavcev. Pred dnevi je sicer »Gior-nale Alleato* poročal, da ni ZVU poslala v ladjelnice policijo zato, da bi delavce nadzirala, temveč zato, da bi ščitila red. Kmalu nato pa so delavci na oglasnih deskah zapazili celo vrsto določb ZVU, ki jih žal, le preveč spominjajo na temno preteklost. Med ostalim je na oglasni deski tudi razglas, ki ga na kratko povzemamo. Z 29. avgustom Se zopet uvaja pri vhodu v ladjedelnice nadzorstvo nad osebjem. Vsi delavci bodo morali imeti izkaznice s sliko in osebno izkaznico ZVU. Pri vhodu v ladjedelnice se bodo morali delavci predstaviti z obema izkaznicama v roki na kraju, kjer so izobešeni njihovi seznami, to je pred vhodom v ladjedelnice in aeronavtične delavnice. Pazniki bodo morali nadzorovati istovetnost vsakega delavca, ko bo dvignil listek o navzočnosti, katerega žigosajo v delavnicah. V ta namen bodo odprli vhode 40 minut pred začetkom dela, Nato navaja razglas razne modalitete glede žigosanja izkaznic in njih izdajanja. Delavci, ki hodijo kosit iz ladjedelnice, morajo ob povratku pokazati posebno izkaznico In izkaznico ZVU. Da bi bil razglas še bolj popolen, vsebuje še eno sramotno določbo iz časov, ko se je še tod bohotil fašizem. Kasneje bodo namreč delavcem izročili posebne spoznavne značke s številko matrice. Delavstvo je zaradi tega skrajno ogorčeno in se vprašuje, čemu stotine njegovih žrtev, če uporabljajo proti njemu iste metode, ki so se jih komaj znebili s polomom fašizma. Ne vemo, koliko časa se bo lahko delavstvo še brzdalo, mislimo pa, da je tega izzivanja vendar že dovolj. «Smo delavci in ne kaznjenci*, pravijo tržiškl antifašisti. Pod tem geslom so se tudi zbrali predvčerajšnjem popoldne na prostranem trgu pred ravnateljstvom ladjedelnic ter odlečno zahtevali odstranitev policije. Ko se je prikazal kak jeep policistov, so ga delavci glasno izžvižgali. Pred ladjedelnice pa so postavili velike table z nap'si: »Nočemo policije v delavnici*. Za boilSe plače dnevnitarjem Aregata Predvčerajšnjem so se zbrali številni dnevničar)! Acegata, da se porazgovore, kakšne ukrepe bi bilo koristno podvzeti, da bi bili sprejeti v kategorijo stalnih nameščencev. Mnogi izmed njih že več let čakajo na ta sprejem. Sejd je otvoril tovariš Cesari, član direktivnega sveta občinskih name ■ ščencev, in dal besedo tovarišu Va-riniju, predsedniku odbora v podjetju. Tovariš Varini je obširno poročal o delu odbora, da bi se dnevničarjem popravilo njihovo gmotno stanje, to tem bolj, / ker njihovo delo v ničemer ne ®oS’l za delom stalnih nameščene/ Vzrok vsega tega je stara f4®*" na 'forporativna ureditev in žanje dela ravnateljstva- Vpr®" nje je precej zapleteno, ker je gova rešitev odvisna tudi od t® šnjega železničarskega krožka inštituta za socialno zavarovanje Rimu. Po njegovem poročilu se je vila živahna diskusija. Tovariš ni je predlagal, naj v pričakov F! uradnih odločitev, za dnevni ^ ki so dovršili predpisano ”e . službenih let, veljajo isti P®8®"*] pogoji kot za stalne nameščen Končno so navzoči izglas°^_ mandat, s katerim pooblaščaj® dikalno organizacijo, de • . - -nji člmprej reši to resno vpra»“” Sporazum o draginjski dokl^ Sindikat nameščencev v ho pode'1’ nih obratih sporoča: Po treh^^J menzah, kavarnah, barih in j ^ dolgotrajnih pogajanj so sporazum med sindikalno zacijo in gospodarji. Sporaz® ^ tiče nove mezdne prilagodile ^ meščencev v kavarnah, ha1® $ podobnih obratih. Poleg teS® t lastniki sprejeli novo razsod draginjskih dokladah. g, družinske doklade so že vse®0' ^ v draginjski. Sporazum v ^tnCje vratno od 1. avgusta. P°^r° bo o njem poročala «Unita. °P^ in «Primorska delavska en°tB Stanovanjska kriza ne N še rešena oročflu Kot smo že omenili v P01 seji tržaškega občinskega sVLgljn> začeli pretekli ponedeljek F" r| na Opčinah 22 hišic, ki ho® p obelisku tvorili pravo vas'®0’ j,, šice bodo zgradili v rekordn® ^ su in jih bodo dokončali tebra. Zanje so izbrali najbolj . vo zemljišče na Opčinah, la bo zavzemala 90 m3 P® imela na razpolago 500 or šča in razpolagala z vsenv » ^4. tem. Imela bo dve spalnici, j. r.ico, sprejemnico, kuhinjo, p nico in druge manjše P1"09 ”, j# gvadnjo teh vil so določili 00 jonov kredita. .J*.#* Res lepa stvar, ni kaj reli ^ da bodo te vile dostopne 'e terim krogom. Zato ne b°°® ^ stanovanjske krize in bo vzeti v ta namen resnejše Beg poljskih vojnih t>Je Zvečer pred nekaj dnevi poljskih vojnih ujetnikov P lo iz taborišča ZVU v begnili so brez dokumentov novrstnih oblekah. jen" . General Graithcr laže ranjen pri opazovanju vojaških vaj (VZN) . Uradni viri so Objavili sinoči naslednje poročilo: Namestnik povelinikri 88. divizije brigad-ni general Ridgley Gailher je bil laže ranjen v nogo, ko je opazoval včerajšnje strelske vaje 351. pehotnega polka. Preiskava v odsotnosti gospodarja v Čezsoči V nedeljo 25. avgusta, je civilna policija Iz Bovca na čelu s poveljnikom zav. vojaške policije izvedla preiskavo v gostilni Cudra Ferdinanda, predsednika kraj. odbora SIAU, ki Je bil tedaj odsoten, Kaj so iskali, ss ne ve, toda odšli so praznih rek. Preiskavo so izvršili ob 22.30. Eno uro kasneje so s-e štirje policisti vrnili in ukazali, naj ss gostilniški prostori izpraznijo. Ob takem postopanju seveda ne bo ljudstvo dalo nikoli takih priznanj policiji, kot smo Jih že slišali te ust raznih funkcionarjev. Se zdi to komu čudno? Razglas Mestno županstvo sporoča, da je bila ustanovljena pri gorlškem okrožnem predsedstvu komisija za reševanje prizivov proti obdavčevanju v smlalu XXIV. člena, splošnega ukaza št. 57 z dne 24.5.1946. Rojstva, smrti, poroke v Gorici Anagrafskl urad občine mesta Gorice javlja, da se je v preteklem tednu, od dne 25. do 31. oVgusta rodilo 19 otrok, umrlo je 9 ljudi, bilo je 8 objav porok ln 2 poroki ROJSTVA: Fi-ighJeri Adriana, Sfiligoj Radovan, Polettl Eligto, Ružina Dorica. Rustja Ana Marija. Rustja Mafija Luizo, Žigon Radovan, M a čuš Jernejka, Torretta Ermanno, Gorkič Vldojka, Mizzon Gabriella, Zoff Bruno, Birsa Ladislav, Rlvctta Adriana, DelTArco Clara, Slmonuftl Glorgio, Bizjak Renato, Lutman Milovan, Clan Pierglorglo. SMRTI: Lorenzut vd. de Comelll Maria, 80 let; Castelliz vd. Bresca Glusepplna, 87 lot; Muoci Gluliano, 25 let; Rivo Francesco, 88 let; Bre-sclanl Caterlna, 5 lot; Medvešček Giuseppe, 83 let; Blmson Antonio, 59 let; Ikeban Leopold, 43 let; Co» laut Francesco, 57 let. OKLICI POROK: Cubej Anton, mizar in Boštjan Danica, služkinja; Flgelj Franc in Gravnar A. na Srečka; Costam Gtovanni, vozač in Bergamasco Regina, zasebnica; Brumat Bruno, elektrotehnik in Dl Poy Pepplna, učiteljica; Ma-nlacco Ellgio, zemljemerec ln Zuc-cali Rosa* zasebnica; Vldos Alojz-z’dar ln Kamjel Vanda, zasebnica; Baylls Clarence Lee, član amer. vojske in Nocchl Lulgla, frizerka; Pomplli Armando, livar in Pavšič Danica, delavka. POROKE: Fagnnel Mirko, delavec in 7/bogar Milanja, tkalka; Zuochlattl Glovdnnl, član C.P. In Batistič Marija, zasebnica. Zaradi družinskega Pre**r prl se je včeraj popoldan Rdegem križu za prvo P® yg® letna Bruna Tuz, stan. ^jlf* Borsa 4 v Trstu, ki ji J® Cerbo Margarita opraskala-vila bo v petih dneh. Policija jih ni mogla nlo^ 1F Predvčerajšnjem zvečer P® 4 skl manifestaciji so nekai®^^ n'stični mladinci pretepali P „ I* zne antifašiste, antlfašistk^jjr otroke (proti množici med slačijo niso Imeli poguma trg® piti). Tako se Je zgodil® ®ePs)c*' Oberdan v bližini postaje ®PJ pov ga tramvaja. Skupina civu® , f cistov, ki bi morala čuva« -jr dopuščala, da so reakcionar) j t? posredni bližini nastopali P tlfašistom. . p? Tov. P. je sam opazova1' ^ * sta dva aretirana sovinlst*jjj(F žinl kvesture v ul. pobegnila pred nosom cl jK licistom, katerim jih uspelo uloviti. Tatvin® v Trsta Anton Padovan, star 6° Lj v Androna S. Tecla 6 v predvčerajšnjem okrog L' . f trenutek pustil v veži 818(1 gt šte svoje kolo. Ko se Je V*11 ' .j. več našel. ,u 3K Gradbeno podjetje s sedežem v Viale XX 13 v Trstu naznanja, da s®’ y „r, r noč tatovi vdrli v skladi®®^! leznlškl postaji pri Sv. odnesli 35 bukovih desk sti 15.000 lir. Aretacij« P, Aretirali so Urslni rega 38 let, stan. v Trstu, ker Jo obsoje“ ^ zapor® -tvine. je Pred včerajinJem rV piub8ljv clja aretirala nekega ...nst". mesece in 15 dni tatvine. A ».Iti n8 starega 33 let, stan. na “„,,^(5®*., boin^l Sv. Vida 7, po PdkllcUnCft, ker se je izdajal za beg® . mu jo italijanski ps®° JV7 liaiijUiionv - V1 * \i zal 300 lir za potovanj« uicf Preteklo noč ob 1-3® yas®ot - Preteklo noc oo ^ zaprla 33 letno ^'d°enJft ^ zaradi pohujšljlvega v® vezal® nostl skupaj z nekim vojakom. Vojaka niso V tržaško bolnico W Gilda Ghto 26 letn®^ pr Giulia Palmarja ^rt,raVelš p nesreče. Oba bosta oZ® nierJ* vidoma v 10 dneh. Zidarja De Narda, ki sta P" višine 5 metrov. Zdr® z najmanj tri tedne. g7 lej Arturja Frascolin*. jj-av'1' delavca, ki so bo mor 30 dni ker ga j« P°vot“ kamion. atoc°'iit j um, aer j- r amion. , St®°% 60 letnega Fortu dvaie ntl (lcl'š s‘l0. ki so razpletam *C8°glaeja ter umetno u-* ^ ®. napeto ozračje. V *g0t!nam 4reba posegati daleč ta fcJMno za podobnimi prlme- j°dnl 8porl 80 obatajnli v . ug°8'avlji predvsem med dokler ni nova {koti . odločno nastopila ^btot Vražnikom ljudstva In za-t1! v - netilcem sporov. Toda tu agodovino ni treba posoga-v'tiski^ tem koščku zornljo v % - krajini, opažamo podo- u *ioi!V 'e ve< ko4 loto dnl- ko u ''ki, uStano n>ŠI slovansko-bratstvo in umetno k teh ter krepijo nasprot-»krodov. Iste stvari se S! Vprašanje reparacij ni le gospodarsko, temveč tudi moralno. Ne gre le zato, da napadalne države vsaj deloma povrnejo materialno škodo, ki so jo povzročile v okupiranih deželah, marveč zato, da dobe vsi oni, ki so toliko pretrpeli, tudi moralno zadoščenje; predvsem pa, da napadalne države občutijo kazen za svoje zločine in s plačevanjem reparacij dokažejo stopnjo svoje demokratičnosti. Gre tu namreč za važno načelo: ali so narodi kot taki odgovorni za avanture svojih vlad in svojega vodstva Presoja o tem se je od prve svetovne vojne v marsičem spremenila. Ob koncu prve svetovne vojne je obveljalo načelo, da narodi kot taki niso odgovorni za dejanja svojiih vlad, ker takrat vojna ni bila totalitarna in ni šlo Z!\ pojave množične kriminalnosti. Sedaj pa je s stvarjo drugače. Čeprav bi v teoriji lahko dopustili, da ljudstvo ne more odgovarjati za vojno, moramo to pot dejansko ugotoviti, da je na pr. velika večina nemškega naroda odobravala im podpirala politiko svoje vlade in mora zanjo tudi odgovarjati. Ca dopustimo, da je bit ta narod zavede« z lažno vzgojo, tedaj naj ga ravno kazen, v tem primeru reparacije, iz-treznijo, da se ne bo več spuščal v avanture lin da se urre, fe mu bodo hoteli podobni voditelji se. sti za vrat. Odtočna zahteva SZ po reparacijah Zato vlada SZ in Jugoslavija tako trdno vztrajata na stališču, da morajo napadalne države popraviti storjeno škodo, ker se bo le tako iz njih iztrebil napadalni duh im želja po osvajanju tujih ozemelj. Zato se Molotov odločno bori proti raznim spletkam reakcionarjev, ki bi hoteli spraviti reparacije na minimum. S svojo odločno zahtevo po vojni odškodnini kažeta jugoslovansko in sovjetsko ljudstvo le svojo miroljubnost in odločno voljo, da se napravi enkrat za vselej konce napadalnosti. Tega mnenja so .bHe tudi druge države (vsaj navidezno), ki so na raznih konferencah, zlasti pa v Potsdamu, priznale potrebo reparacij in kaznovanja vojnih zločincev. Toda načela so eno, njih izvajanja pa drugo. Reparacije in kaznovanje vojnih zločincev moramo postaviti v okvir svetovne politike in interesov ter jih gledati skozi širšo perspektivo; šele tedaj nam bo postal povsem jasen potek zadnjih dogodkov in vsa zavijanja v vprašanju reparacij. Načela in praksa Zaipadne zaveznike že poznamo. Naše ljudstvo je imelo žal dovolj priliko spoznat! njihovo dvoličnost. Spoznalo je, da je pcoglaša-nje vzvišenih načel cesto le krinka, za katero se skrivajo določeni interesi. Zato ni treba o tem zgubljati besed. Za vsemi človekoljubnimi frazami1, da je treba Italiji in drugim državam odpisati reparacije, češ da jih ne more plačevati, da bi jo to gnalo v propast itd., tičijo interesi raznih trustov in kartelov. Zadnje čase so začeli divjo gonjo in ofenzivo proti Sovjetski zvezi in drugim naprednim državam, ker se proti tem državam ne morejo po- Ali spletkarijo zaradi čl o v z reparacijami ek o l j u b j a ? služevati svojega gospodarskega pritiska. Boje se namreč, da bi se napredne države z reparacijami opomogle, pospešile obnovo dn se gospodarsko osamosvojile. Po drugi strani pa izkoriščajo zasedene države. Naj navedemo le, kako se v Italiji izvaja toliko opevana «enakost gospodarških možnosti*. Italijanska vlada se je svoje dni odločila, da uvede državni monopol za petrolej, da bi iz tega črpala dohodke za svoje izčrpano gospodarstvo, nadzorovala in urejala cene ter delila petrolej na tržščih. Toda anglo-araierišlke petrolejske družbe so izkoristile vojaško okupacijo in se enostavno polastile organizacije za razpečavanje petroleja v Italiji. To je jasen primer gospodarskega zasužnjevanja, prava protiutež ameriškega ;m angleškega stališča glede dtal. reparacij. Italijanska vlada je večkrat protestirala, toda vse zaman. Isti krogi, ki tako izkoriščajo italijansko ljudstvo, pa lijejo krokodilske ■ solze zaradi onih borih sto milijonov dolarjev reparacij, ki jih zahteva Sovjetska zveza. Poglejmo postopek z Jugoslavijo. Ne le da ji nočejo priznati pravice do reparacij, ampak tudi kadar, gre za vrnitev njene lastnine, najdejo izgovore. Jugoslavija že več kot leto dni zaman protestira in zahteva, naj ji vrnejo ladje na Donavi, ki so jih odpeljali Nemci za časa svojega umi-jka. Gre za 170 rečnih ladij, vlačilcev itd., ki jih jugoslovansko gospodarstvo krvavo potrebuje. Ameriške oblasti so našle vse mogoče Izgovore in so prišle šele sedaj s pravo barvo na dan. Kaj zahteva Amerika? Nič manj kot naj jo Jugoslavija podpre pri njeni zahtevi po Internacionalizaciji Donave, to je, da se okrne suverenost podonavskih držav. To naj bi bil pogoj, da se Jugoslaviji vrnejo ladje. Tak način Izsiljevanja n’ma nič skupnega z «večnimi načeli* demokracije, proglašenimi v ameriški ustavi in na katere naletimo vsak dan v dnevni zunanji politiki. Vsem je tudi znano, da so se v Potsdamu in na pariški repara-cljski konferenci dogovorili, da bodo Sovjetski zvezi dobavljali za reparacije tudi stroje in dele to-varn'ških naprav iz zapadne Nemčije. Toda s pretvezo, da je Kurija prekršila določbe potsdamskega sporazuma, so ji te dobave ukinili. Sedaj pa »e že čujejo glasovi, ki trde, da Nemčija ne bo mogla plačevati reparacij, da jo žapadne države ne morejo vzdrževati, da ji jo treba omogočiti samostojno gospodarstvo itd._ Se bolj jasno pa se kaže politika reakcionarnega tabora na konferenci, kjer se n. pr. Avstralija poteguje za to, da bi Rumu-nija ne plačevala reparacij oziralna, da bi jih plačevala v fun-tih in dolarjih, dasl Rumutnrja sama ni ugovarjala plačilu reparacij Sovjetski zvezi. Teh nekaj primerov nam jasno kažejo, da gre tu le za boj, ki se bje med naprednimi in nazadnjaškimi silami po vsem svetu. Ker pa je Rusija skupaj z na- prednimi državami na čelu teh naprednih sil, se vsa svetovna reakcija zaganja vanjo. Poleg (eh splošnih vzrokov, zakaj sta Amerika in Anglija zavzeli tako stališče v vprašanju reparacij, pa so Se drugi nič manj važni gospodarski vzroki. Odkrito priznanje ameriškega tista V ameriškem listu »Rome American Daily» je 7. avgusta Samuel Crafton priobčil članek, kjer odkriva vzroke, zakaj imata po njegovem mnenju Sovjetska zveza in ZDA različne cilje v vprašanju reparacij. V članku pravi: «Pravi vzrok za različno stališče Rusov in Američanov do nemških reparacij je ta, da si Rusi lahko nabavijo ogromne količine nemškega blaga, medtem ko mi tega ne moremo. Ruska ekonomija je kakor goba, ki lahko vsrka neomejen uvoz iz Nemčije in ga koristno uporabi. Isti uvoz bi predstavljal v Ameriki! le konkurenco za naše industcijce in bi mu vsi nasprotovali, ker bi povzročal brezposelnost. Ne le da ne zahtevamo reparacij, mi nočemo pripeljati nazaj v Ameriko »Iti viškov vojaških dobav, ki smo jih poslali v Evropo, ker se bojimo, da bi kvarno vplivali na naš trg. Rus ja, ki proizvaja za potrošnjo in ne za dobiček, ima pred nami ogromno prednost v nemški ekonomiji in izkorišča to prednost z veliko, spretnostjo. Velike tovarne Zei'ss v Jeni zaposlujejo več delavcev kot pred vojno in proizvajajo og-omno instrumentov, ki jih uvažajo večinoma v Rusijo kot plačilo za reparacije. To je seveda naletelo na veliko nasiprotstvo ameriških optikov, ki so zaradi! tega protestirali, ker predstavlja to za nas veliko kon. kurenco.* Dalje pravi članek: «JMi hočemo po eni strani, da bo Nemčija branik proti Rusiji, ta smo zato dovolili Nemčiji, da proizvaja in Izvaža tol'ko, koliko/ je potrebno, da lahko plača svoj živež* Tu so jasno nanizani skriti razlogi, ki le včasih prodro skoz! meglo lažnih in hinavskih izjav ter visoko donečih obrabljenih fraz o človečanstvu, katerim v Evropi nihče več ne verjame. Vprašanje reparacij je zadobilo za reakcionarje pomen ekonomske borbe, z namenom, da bi oslabili napredne države, preprečili obnovo in izkoriščali zasedene predele; vse'ostalo so le besede. Vzroki krize italijanskega dogajajo na drugih kontinentih. Nič resnega se ni storilo, da bi se odstranila mrinja med Indijci in muslimani v Indiji, ali med Zldl in Arabci v Palestini ta drugod. Taka igra ni nova. Politika trenj med 'narodi ima za nekoga določene koristi in kmalu se taki izrabljeni narodi pogreznejo v jarem suženjstva, ne da bi prav za prav dobro vedeli kdaj. Češki in slovaški narod sta se uničevala ta slednjič v najtežjih in najbolj kritičnih časih nista bila tako močha, da bi odvrnila od sebe nevarnost. Predvsem je bilo to j)o godu petokolonaškim elementom na Peškem in nazadnjaški slovaški Hllnkovl klerikalni stranki, ki je vložila mnogo truda, da v primernem trenutku razdvoji češki in slovaški narod in celo razbije Češkoslovaško republiko, kar se ji je- po sramotnih. Monukovskth od'oč'tvah opirajoč ae na hltlerlzem, tudi posrečilo. Ta korak pa ni prinesel po- Ob drugi obletnici slovaške vstaje Z bližan] e češkega in slovaškega naroda polne brezpravnosti in zasužnje-nja samo češkemu, temveč prav tako tudi slovaškemu narodu. • • • Slovaški in češki narod sta si v jezikovnem, kulturnem pogledu izredno sorodna, čeprav so se Slovaki skoraj tisoč let razvijali v povsem drugačnih političnih, gdkpodarsklh in kulturnih prill-kak kakor pa češki narod. Slovaki so pod avstro-ogrsko državo preživljali suženjsko dobo, saj niso imeli nobene unniverze in niti srednje Šole, medtem ko so bila vsa kulturna društva prepovedana. To nevzdržno »tanje je pov- zročilo, da so se pričeli Slovaki mnpžično izseljevati v Ameriko. Ob koncu preteklega in v začetku XX. stoletja se je zaradi brutalnega madžarskega pritiska preselilo do 700.000 Slavakov v obe Ameriki, več stotlsoč pa jih je bilo pomadžarjenlh. Vse politične ta gospodarske težave, vso to težko dediščino je prevzela češkoslovaška republika in reakcionarna Hlinkova ljudska stranka je to stanje takoj izrabljala v svoje namene. Iz Hlln-kove stranke se je pozneje razvil popolni klerikalni fašizem in voditelji te stranke so se zvezali s Zadnji torek je dal avstralski delegat na pariški mirovni konferenci v gospodarskem odboru za Italijo pobudo za ustanovitev posebne reparacijske komisije, kii naj bi v skladu s plačilnimi sposobnostmi Italije od časa do časa določala njene reparacijske dajatve. Svoj prediog je utemeljeval z neznosnim gospodarskim stanjem Italije, spričo katerega bi jo reparacije utegnile spraviti v propast. Na drugi strani pa je nekaj tednov prej De Gasperi na plenumu konference docela prezrl Italijanske gospodarske težave, ki so dejansko bistveno vprašanje nadaljnje usode Italiie in se raje ba-vil s teritorialnimi problemi, tako da je nazadnje žel najhujše o-čltke celo v Italiji sami. Kakšen je stvarni položaj, je te dni z vrsto konkretnih argumentov pojasnil «Trud», ki ga v naslednjem povzemamo. Zakaj se lzkorlS&a le pičla polovica zmogljivosti italijanskih tovarn ? Naravno Je, pravi Ust, da se človek povpraša, kakšni so gospodarski problemi, spričo katerih se je Italija znašla pred katastrofo, In kako, da se 16 mesecev po prekinitvi sovražnosti v Italiji še govori o neizbežni propasti sklicevaje se pri tem na ogromno škodo, ki naj bi jo bila vojna prizadejala italijanskemu gospodarstvu. Prav te dni pa so italijanski listi vendar zatrjevali, da je Italija rešila 80% svoje industrije. Iz Italije prihajajo vesti, da ne izkoriščajo niti polovice zmogljivosti svojih tovaren. Minister za industrijo Gronchi je zadnjič Izjavil, da se je zrno- Hitlerjem na življenje in smrt. Tako je bila Slovaška vprežena v Hitlerjev voz in njeni vojaki so se morali proti svoji volji Db-ritl proti lastnim bratom, prot' osialim slovanskim narodom, predvsem proti Sovjetski zvezi. Toda ti vojaki so množično prehajali k ukrajinskim partizanom ta so pozneje tvorili jedro ustanovljene češkoslovaške armade, ki je ped poveljstvom generala Svobode skupno z Rdečo armado osvobajala ozemlje češkoslovaške republike. Slovaško ljudstvo je odklanjalo politiko Tise, Tuke in drugih vojnih zločincev. V avgustu leta i944 je prišlo do velike slovaške ljudske vstaje in več tisoč partizanov ter skoraj vaa redna slovaška vojska je pričela borbo v zaledju nemške vojske. Ce nrav so Nemci upor krvavo udu-^ili, odpor slovaških partizanov ni bil zlomljen. Nova d-vriok’”'')'-ia češkoslovaška rep .blika je korenito reši-la narodnostno vprašanje med tiven pohod skozi Pariz, je ljudstvo navdušeno ploskalo in, opaziti je bilo splošno, da je vsa množica točno razumela, zakaj odobrava in zagovarja priključitev Trsta k Jugoslaviji. Vprašali smo našega rojaka iz Francije, kakšen vtis je dobil ob sm>jem obisku domačih krajev. Odgovoril je, da je takoj na meji dobil vtis, da je tu oblast še v rokah fašistov. Čeprav je imel mednarodna potni list, ga italijanski desetar na meji ni hotel pustiti v cono A. Po nasvetu domačina mu je nato ponudil 500 i lir in dva zavitka cigaret. 8 tem s; je pridobil prosto pot... V Trstu ga je presenetil fašistični duh lista «La Voce libera* in pravi, da ga je fašistična miselnost središča Trsta silno spominjala na leta skvadrizma tik pred pohodom na Rim. Tem globlji vtis pa je naredila nanj zavednost predmestij in delovnega prebivalstva, posebno po tržaških tovarnah. Enotnost teh množic in duh bratstva med Italijani in Slovenci v predmestjih in okolici, posebno pa v tovarnah, so prekašali njegova pričakovanja. r.jšala produkcija italijanske industrije v primerjavi s predvojno na celih 46% in kot glavni vzrok tega pojava je označil politiko zavezniških oblasti. Ko je bil še maršal Badoglio predsednik italijanske vlade, je imel nešteto prilik, da spozna taktiko anglo-amerišklh oblasti v Italiji. V preleklem maju je izdal knjigo «Italija v dragi sve-toVtk ■ vojni* in vanjo je nanizal podatke o neštetih zap'embah, izsiljenem izvozu surovin, okvarah ta poškodbah, ki so nastale v italijanskem gospodarstvu. I-talijanska trgovinska mornarica, ki se je v vojni rešila propasti, je do kraja v zavezniških rokah. Reakcionarji — veleindustrlj-ci z vedno večjo silo zahtevajo popolno osvoboditev sleherne vladne kontrole in vmešavanja v gospodarske zadeve. Pri tem proglašajo načela tako zvane liberalne gospodarske politike, ki naj dejansko ustali sedanje stanje, samovoljo veleposestnikov, industrijskih in finančnih magnatov ter svobodno špekulacijo Namesto izrednih davkov na kapital, ki bi odprli potrebne vire za financiranje industrije, se zavzemajo za ameriška in notranja posojila. Tak razvoj gospodarstva vodi Italijo nujno v gospodarsko odvisnost in do tega, da se bodo vsa bremena za gospodarsko obnovo dežele zvrnila na italijanskega davkoplačevalca. Dejansko je v interesu italijanskih ve-lereakcionarjev, da zasužnijo narodno gospodarstvo in spravijo Italijo na stopnjo priveska gospodarsko jakih držav, italijanskega delavca pa dokončno v položaj kolonialnega sužnja. Cehi ln Slovaki. Iz majskih volitev pa je razvidno, da reakcija na Slovaškem ne počiva. Stari politikanti še vedno hočejo kaliti dobre odnošaje med češkim in slovaškim narodom. Toda ti poizkusi bodo ostali brezpomembni, ker je že ljudstvo spoznalo in trdo občutilo, kam vodijo. Nedvomno bo rešitev nekaterih perečih vprašanj, ki se tičejo Slovaške, predvsem pospešeni kulturni razvoj ter industrializacija dežele ugodno vplivala na medsebojne odnošaje, teh dveh narodov. Gotovo je, da po stopinjah preteklosti slovaški narod ne bo hotel več iti, kajti žrtve so bile pretežke, da bi se ponovno pustilo zapeljati v politično pustolovstvo. Zbližanje slovaškega in češkega naroda se zaradi demokratizacije, ki jo izvaja vlada ln ki najde popolno razumevanje med ljudstvom, »talno kropi m poglablja, kar ugodno vpliva na celotno državno ureditev. Obnavljanje porušenih tovarn v Sloveniji. SVOfiODol KaJisLkpm^a. bžmet «Tlme» spada med najvedje ilustrirane tednike sveta in ne samo Amerike. Njegova naklada je okrog trikrat večja kot celotno J.evilo prebivalcev Slovenije, In vsi ti milijoni so bili preko «Ti-me»-a na naslednji nač.n obveščeni o stanju v Trstu v članku izpod peresa Roberta Lov/a, ki ga pirnašamo v prevodu: Odločitev velikih štirih, da internacionalizirajo Trst in dado Julijsko krajino Jugoslaviji, je bil zdaleč hujši udarec za Italijane v Italiji kot pa za Italijane v Trstu. Kjer ljudje lahko vidijo Titove čete, če gredo le nekaj kilometrov do meje izmed cone A ln cone B, tam je patriotizem bolj umerjen zaradi praktičnih premislekov. Večina od 270.000 Italijanov v Trstu izjavlja, potem ko Je izrazila svojo nasprotnost do Slovanov in komunistov: «Nacioralizem je lepa stvar, toda razko.’.e, ki si ga ne moremo več privoščiti. Morda nam bo bolje, ako ne bomo vezani na premagano Italijo, ampak pod vodstvom mednarodne komisije — in to nas bo morda varovalo pred Titom in njegovim komunizmom.* ELASTIČNA ZASTAVA. Čeprav Titu ni uspelo, da bi se polastil Trsta, je vendar pokazal, kako zadovoljiti manjšino. V vsej Julijski krajini ni dovolj komunistov, Italijanov in Slovencev skupaj, da bi zmagali v ostrih političnih volitvah. Skupno bi morda predstavljali 20% od 900.000 prebivalcev. Niti ni dovolj Slovencev, da bi zmagali na etničnem plebiscitu. Oni tvorijo približno 45% prebivalstva* in so skoraj vsi za Jugoslavijo. Mnogo manj od polovice je med njimi komunistov. NOBEN SIMBOL NI SVET Tito je moral biti dovolj ela-stičem, da mu je uspelo zediniti italijanske komunistične delavce s konservativnimi slovenskimi kmeti. Njegov »nacionalistični in-tornacionalizem* pravi v isti sapi: «Slovcnci združite se z vašimi slovanskimi brati v novi, večji, mogočni jugoslovanski domovini* in »Italijani — združite se v novem, večjem mednarodnem bratstvu proletariata — dol z nacionalizmom.* Narisal Je novo italijansko zastavo z rdečo zvezdo sred; belega polja, da bi bili zadovoljni italijanski komunisti. Toda v Titovi coni B se italijanski komunisti ne smejo razvijati. Glavno poveljstvo julijske komunistične partije je UAIS (Italijansko slovenska antifašistična unija), to je ozka osrednja skupina, katere Btrategični poglavar je prof. Oskar Ferlan. Omenjeni priznava, da Je Titova vlada diktatura, toda ' zahteva: «V Trstu kakor v Jugoslaviji mora delovati manjšina v dobro večine.* LAŽNI POGREBI. Odkar je prevzela ZVU oblast v Trstu, Je Titov PNOO, za katerim stoji krajevna tajna policija po vzorcu NKVD, v opoziciji proti ZVU. Bitka je dosegla svoj vrhunec, ko Je v začetku julija urednik »Glasa zavozaikov*, (tako piše popačeno v originalu) slovenskega lista, bil obsojen na 200.000 lir globe zaradi objavljanja lažnih vesti od ZVU »z motivacijo, da razburja in hujska ljudstvo*. BREZKRAJNI CINIZEM Da bi vzdrževali politično strast, prirejajo komunisti »prekopaval-ne demonstracije* skoraj vsak teden. Izkopljejo kakšnega partizana, ki je bil že pred dobrim letom ubit v borbi za Trst in nesejo njegovo truplo na pokopališče na drugi strani mesta, da bi pripravili teatralen pogreb. Gledal sem takole zadevo. Na zunaj je izglodala procesija v redu in dostojno. Toda ko je šla skozi Trst, ste mogli čutiti, kako je rastla napetost, ko so Italijani gledali ob pločnikih in morali molčati. Bilo je seme za nov incident, kakršnega provocira Tito za akcijo: »partizanski pogreb napaden po italijanskih fašistih*. V tem smislu jo Tito poskrbel za neštete provokacije. Ce mir potrjuje odločitev velikih štirih, bo okrog 350.000 Italijanov priključenih Jugoslaviji. Prihodnost za te nekomunistične Italijane j« že pokazala oona B. Medtem ko je obtožba »fašist* proti številnim premožnejšim Italijanom često resnična, jo uporabljajo prav tako brez razlike tudi proti nefa-š letom. Skozi vso Julijsko Benečijo vodijo komunisti kampanjo proti cerkvi. Pred kratkim sta bila tako tržaški kot goriški škof kamenjana na stopnicah svojih katedral. LAZ NA LAZ PRESTOPKI. Nemogoče je za dopisnike dobiti dovoljenje za svobodno kretanje v coni B. Toda uspelo mi je, da sl preskrbim dovoljenje za prehod iz Trsta v Pulj, ki ga zaseda majhen britanski odred. Jugoslovani so markirali eno cesto za preskrbovalno pot Britancem. Zavezniška vozila se ne smejo ustaviti nikjer in nanje streljajo, če zapustijo cesto. V Pulju, bivši italijanski mornariški bazi, je okrog 40.000 Italijanov pripravljenih, da »e izseli. Hiše, ki so vredne okrog 20.000 dolarjev, ponujajo po 200 dolarjev ;n manj. Trgovci s; prizadevajo uničiti svoje zaloge. Italijani so odkrito pretili, da bodo požgali mesto, preden ga zapuste in zelo zaskrbljen britanski major, ki predstavlja ZVU, je prerokoval: »če Jugoslovani opazijo, da Italijani kaj uničujejo, bodo nasilno prekoračili nas’e linije in potem bo nasial cel pekel. Poskusil sem to pojasniti Italijanom. Toda vražje težko jih je prepričati.* Nekaj cvetk: »Večina 270 tisoč v Trstu iivečih Italijanov*, »V Titovi coni B italijanski komunisti ne smejo razvijati italijanske zastave (z rdečo zvezdo)*. še nekaj pripomb: Pogreb, ki ga je videl g. Low, Je pogreb žrtve neofašističnega nasilja tov. Giorgiuttija in ne prekop partizanov. Kar se tiče dovoljenja za prehod v Pulj, ga ne daje jugoslovanska, ampak zavezniška oblast. Zano nam je tudi, da so razni ameriški novinarji nemoteno zapuččali glavno pot in celo v nekih oddaljenih krajih posetili v največjem miru javne lokale. Mislimo, da ni treba drugih pojasnil k temu vzoru objektivnega in informativnega poročanja. Kmalu, bo zavozil vlak »kozi tunel STROJ dobrotnik človeštva Ti žanjica, kadar sl se v dolgem, vročem julijskem dnevu u-trujeno pripogibala nad pokošeno pšenico jn jo nabirala v snope, ali nisi nikdar pomislila: kako lepo bi bilo, ko bi nekdo drugi opravljal to delo, nekdo močnejši od mene!?.,. In ti orač, kadar «1 davno pred sončnim vzhodom še mnogokrat obrnil plug na koncu njive in se znova napotil po sveži brazdi proti drugemu koncu postati — ali tl nikdar ni prišlo na misel, da si ti, pozni vnuk starodavnih ora-tarjev napredoval samo toliko, da si nekdanji leseni lemež nadomestil z železnim, in nič več... Danes ni več skrivnost, da je nekdo močnejši prišel na pomoč ianjici. Ce bi prišli v druge kraje, kjer se ljudje nič več ne drže zastarelega nazora, da mora sin delati ravno tako kot je delal njegov oče, če bi šli v tiste kraje ob času žetve, tedaj bi na žitnih poljih videli čudnega žanjca, ki sc kot velikan prevaža po njivi, žanje pšenico in pušča za seboj še povezano snopje. Nikjer ne bi videli več nobenih koscev, nikjer več žensk, ki bi do krvi opraskane po rokah in nogah pobirale plaste, nikjer nedoraslih otrok, ki bi delali povresla, nikjer vozačev.... Godrnjaje gre stroj po njivi in s svojimi čudnimi rokami žanje, dela snope in jih veže, ljudje pa nimajo drugega dela kakor da te snope pobirajo in jih zlagajo v kupe. Pa ta stroj ima svojega brata. Ljudje so reki: Zakaj bi se mi mučili z mlatvijo, zakaj bi požirali prah, ki nam zastruplja pljuča, zakaj bi delali tako, kakor so morali delati naša stari, ki si niso vedeli pomagati? In izmislili so stroj, ki povezanih snopov ne pušča za soboj na pokošeni njivi, ampak jih takoj, ko jih je pežel tudi že zrnati. 1% ljudje, kd so šli zjutraj na njivo, kjer je še valovala dozorela pšenica, se vračajo zvečer z vrečami polnimi zrnja... Danes je le še malo krajev na svetu, kjer bi orali zemljo po starodavnem načimu prvih oračev, kakor to še vedno delamo pri nas. Tam orač ne hodi več za plugom, da mu teče pot s čela, ne računa več, koliko zgodnjih juter mu bo vzelo naporno oranje — danes sedi orač na traktorju in kakor gospod se vozi po njivi, mesto njega pa dela stroj. Velik pisatelj in velik prijatelj vseh, ki si z žuljavirni rokami služijo svoj kruh, je zapisal: »V tovarnah delajo stroji, ki so točni in hitri in ki imajo po deset železnih rok. Ali na polju bomo imeli malo strojev. Tam še vedno delamo z rokami, kakor so delali ljudje pred tisočletji, še vedno z istim ročnim orodjem: koso, srpom, in motiko.- V tovarnah delajo ljudje po točno določenem, dobro preračunanem načrtu. Na polju pa še vedno delamo brez načrta, kakor Je v navadi, tako, kakor so delali naši pradedje. Delavci v tovarnah dobro vodo; če hočemo Izdelati toliko kg robe. moramo Imeti toliko kilogra-mov sirovin, toliko goriva, delati moramo toliko ur. Kaj pa kmet? Mar kmet kdaj ve, kakšen bo uapeh njegovega dela? Kakšna bo njegova žetev? Ali bo Imel dovolj žita do naslednje setve. Kmet živt ▼ večnem strahu. Setev mu lahko uniči suša, seno mu segnlje od preobilice dežja... Drugače moramo organizirati delo onih, ki pridelujejo žito, kruh. Da kmet ne bo več v dvomih o dobri žetvi, da se ne bo več bal ne suše ne prevelikega dežja. Ali bomo to lahko napravili? Kmetu so oblaki edino nezanesljivo upanje, da bo dobil potrebno vlago. Svetlobo In toploto mu daje sonce — toda soncu ne moremo ukazati, naj s'je ali naj ne sije. Ali naj to pomeni, da Je človek docela odvisen od narave? Nikakor ne, človek se lahko bori z naravo! Soncu in dežju ne moremo ukazovati, zato pa lahko za setev izberemo zrnje, ki je najbolj odporno. Vetra ne moremo ustaviti, zato pa lahko ščitimo polje z drevesnimi nasadi. Ne moremo prisiliti žita, da bi raslo na neplodni zemlji, zato pa lahko z umnim obdelovanjem In gnojili neplodno zemljo izpremenlmo v plodno... Minili so tisti časi, ko sta btla srp in koea edino orodje za žetev. Danes imamo stroje, ki nndome-stujejo stotine kos In srpov. Danes je kosec mehanik, ki stoji na poveljniškem mestu svojega stroja In a piščalko daje povelja šoferju. Stroj, k! ne le kosi In veže snope, ampak Istočasno tudi mlati, gre preko polja. V Strojevem te- lesu se nahaja mlatilnica ln čistilnica za zrnje. v Najbolj požrešen stroj na svetu — to je konj. Konj poje kmetu polovico njegove žetve. Povrh pa je to najslabši stroj. En sam traktor opravi toliko kakor več dobrih konj. A konj nikdar ne izorje zemlje tako globoko kakor jo lahko orje traktor. Konj dela le kakšnih 100 dni v letu jestjpa mora vsak dan. Traktor potrebuje bencin le takrat, kadar dela. Revnemu kmetu bi zadostovalo polovico konja, da bi obdelal svoje njive. Njegov konj bi lahko opravil dosti več, če bi imel kmet več zemlje in če bi imel sejalni stroj, stroj za košnje in druge takšne stroje. Tjdaj bi lahko konj opravil to, kar mora zdaj delati kmet: lahko bi sejal, žel, mlatil žito... Zato ima kmet eno samo rešitev: da se s svojimi sosedi združi v zadrugo, da skupaj z njimi obdeluje njive, da on in njegovi sosedi skupaj uporabljajo konje in stroje. Tedaj bi manj konj lahko več opravilo in stroški bi bili dosti manjši. Ce pa so vsi skupaj dovolj bogati, si lahko kupijo traktor namesto konj in i-meli bodo še manj stroškov... Predrugačiti moramo življenje, tako da se bodo ljudje veselili vsakega novega stroja, kakor so veseli vsakega novega prijatelja. Saj jih stroj osvobaja težkega dela. Toda stroj je njihov dobrotnik le tedaj, če je last vseh, ne samo enega posameznika, ki bi potom s pomočjo strojil Izkoriščal druge... Te preproste, vsakomur razumljive in tako resnične stvari je napisal ruski pisatelj II j in. Zapisal jih je ruskim kmetom !n kmetom vsega sveta, ki še v potu svojega obraza orjejo zemljo in jo obdelujejo tako, kakor so jo obdelovali pred tisočletji. Nap'sal jih je tudi slovenskemu kmetu, da bi s pomočjo traktorjev izpremenil mateikatero močvirje v plodne njive, s tem da bo osušeno močvirje dovolj globoko preoral, česar pa s svojo šibko vprežno živino doslej ni zmogel. Ker opravi traktor v nekaj urah delo, ki bi ga živilna opravljala dva do tri dni, bodo lahko vsa dela pravočasno izvršena in vsak kmet ve, kakšno srečo je imel, če je lahko zoral zimsko praho, preden je zapadel sneg, pokosil seno, preden je olesenelo itd. Prišel je čas, da tudi pri nas odložimo zastarelo orodje, s katerim smo po zastarelem načinu Pomen zavarovanja Osnovni smisel in pomen zavarovanja je pomagati svojemu bližnjemu v nezgodah in nesrečah vsake vrste. Široka skupnost naj prispeva malo in redno, da bo lahko pomagalo nesrečniku enkrat in izredno. Kako silen pomen ima zavarovanje kot socialna ustanova za porneč v bolezni, nezgodah in starostni onemoglosti, se vidi že v tem, da je zagotovitev teh zavarovanj na prvem mestu borbe širokih ljudskih množic. Pr^v takega pomena je tudi stvarneri’ zavarovanje proti elementarnim nezgodam. Požar in strela uničujeta imetje, vrednosti in blago so pogostokrat plen vlomilcev, toča je marsikje kata-slrofa za poljedelca, živina je izpostavljena raznim nezgodam in boleznim itd.; stvarno zavarovanje preprečuje težke posledice, vseh teh in podobnih nesreč, ki bi sicer privedle do delnega ali popolnega obubožanja poedincev in .trših plasti ljudstva. Zavarovanje je organizirano na temelju plačevanja vnaprej določene premije. Zbirajo se sicer majhpi zneski, ki pa predstavljajo skupno ogromen kapital, kateri igra važno vlogo v narodnem gospodarstvu. V naprednih demokratičnih državah obstaja nov tip zavarovalnic, ki jih vodi ljudstvo ln ki delajo za ljudstvo. Namen teh zavarovalnic je nuditi širokim ljudskim množicam res solidnb jamstvo, po najugodnejših plačilnih pogojih. Zbrani kapital pa služi tudi pri obnovi narodnega gospodarstva in njegovem napredku, torej zopet ljudstvu. V našem Slovenskem Primorju je po vejni nastal zastoj, posebno v zavarovanju preti elemen-’ tamim nezgodam. TukajJ.ije ljudstvo, ki pravilno pojmuje nujnost zavarovanja, stalno vprašuje, kje naj bi zavarovalo svoje imetje. V ta namen je začela poslovati v Ajdovščini podružnica Državnega zavarovalnega zavoda, ki sprejema zavarovanje proti požaru, vlomu, razbitju stekla, motorna vozila itd. Veletrgovina jestvin Valoveč Jakob, na sl. ■= Via Torro Blanca 19 UPRAVA HIS ISCE DVA URADNIKA(CE) z dolgotrajno prakso, sposobna samostojno upravljati, z znanjem italijanskega ln Slovenskega jezika. Ponudbe s priporočili na upravo »Primorskega dnevnika* pod «Samostojna» TRGOVINA JESTVIN bidovec rudi TRST - Via Genova Ut 13 Telefon 7700 Moderno nreiona, velika Izbira čokolade Itd. leto za letom pridelovali premalo kruha za vse. Brnenje traktorjev, ki orjejo zemljo v Prekmurju, na Krškem, po tolikih naših krajih, že oznanjajo ta novi čas. Dvolemežni plug orje globoke brazde — to je plug Massy-Har-ris za njim izravnava njivo brana, na kateri se še dobro razločijo črke tujega napisa »plack-stone*. Utihnili bodo cepci na sked- njih, popravili bomo zastarelo o-rodje, na njivah se bodo oglašali motorji traktorjev. Mesto starega voza, naloženega z vrečami zrnja za setev, bo peljal skozi vas moderni sejalni stroj, mesto koscev, ki so že ob tretji uri zjutraj odhajali na travnike, da po-kose čimveč trave, preden bo začelo pripekati jutranje sonce, bo opravil naporno košnjo stroj mnogo boljše in hitreje... Srečnejše in bolj zadovoljno bodo živele naše vasi. Delo, k4 so ga s tolikim naporom opravljale roke, bodo bolje in hitreje opravili stroji. Zakaj stroji morajo prej ali slej po vsem svetu postati to, za kar so bili ustvarjeni: Dobrotniki delovnega človeka. 'He.deUj.s/ca. KR KO SEM SE UČIL PLAVATI S tiri in dvajset let imam,, pa ne znam plavati... Do petnajstega leta sem na 0-nem samem mestu iel do vratu v vodo: to je bila naša domača kopalna kad. Kriv temu nisem bil jaz, kot bi morda kdo sodil, temveč ker je moja mati v rani mladosti skoraj utonila, ker se je skoraj prevrnil čoln, v katerega bi morala vstopiti. pv j *> ‘ tfap&u ’ S* - -S- ' 1 • v\'\* ^ H ... *_ S traktorjem bi bilo lažje. KMETIJSKA POSVETOVALNICA V naslednjem odgovarjamo na nekaj vprašanj: VPRAŠANJE: Prosimo vas, da objavite v «Primorskem dnevni ku* kako se uničuje črviček, ki letos uničuje Sito v Skladiščih. (Tov. Grbec - Enot. kmet. sindikati). ODGOVOR: O žitnem molju in žitnem žužku, tako se namreč imenujeta dva škodljivca, katera povzročata ogromno škodo našemu kmetu, je bilo v našem tisku že govora. Ker pa gre za važno stvar, objavljamo v današnjem »Dnevniku* o tem škodljivcu članek. VPRAŠANJE: Prosil vi vas, da mi svetujete, kako se uniči ena izmed najhujših golazni, katera se skoti po naših stanovanjih. Gre namreč za — stenico. (A. M. Trst). ODGOVOR: Za uničevani« te golazni je najboljše sredstvo snaga v hiši. Od sredstev, katere imamo na razpolago, pride v poštev predvsem eno najbolj radikalnih in učinkovitih, hud strup cianovodik, s katerim razkužujejo po Trstu stanovanja. Razkužitev pa s tem sistemom preveč stane in je zelo nevarna in komplicirana. Pri razkuževanju s to kislino, ka. tera se spremeni v zelo strupen plin, moramo bilti opremljeni s posebnimi napravami, katera pa imajo na razpolago edino posebni higienski zavodi. Izmed drugih sredstev se uporablja živo srebro in petrolej. V Jugoslaviji je dalo ministrstvo za narodno zdravje na razpolago vsem okrožjem poseben amerikanski preparat, ki se imenuje D D T. Uporablja se v tekočem s‘anju, tako da se enostavno vbrizga z navadnimi brizgalkami za uničevanje muh v razne razpoke, kjer tiči in se koti ta golazen. tna, vendar jih lahko uporabimo (kuhane) za krmo ž.vine. Zdrava zrna ločimo od napadenih na ta način, da vse razkuženo "zlto vsipamo v plitvo posodo z vodo. Izjedena zrna pridejo na površje in se lahko ločijo od zdravih, ki kot težja padejo na dno posode. Dr. F. J. Kako uničujemo žitnega žužka in molja Žitni žužek (calandra grana-ria) je majhen hročček (rilčkar). Samica vleži 100-200 jajčec v notranjost žitnega zrna. Iz jajc se zvalijo ličinke, ki dolbejo in razjedajo notranjost zrnja. V enem letii imamo 3 do 5 generacij tega škodljivca. Žitni molj je nežen metuljček. Po dnevi sedi mimo po stenah in po skritih kotičkih, krilca diži zganjena v podobi strehe. Prikaže se navadno meseca julija. Samica poišče žitne kupe in prilepi na vsako zrno eno ali dve jajci. Iz jajc se zvalijo ličinke, ki dolbejo in razjedajo notranjost zrnja. Ko je ličinka z enim zrnom gotova, se loti drugega Itd. Vsa zrna se drž? skupaj, ker jih je gosenica prepredla in zvezala z nitmi. V jesen; se ličinka zabubi, spomladi zleze iz bube nov metuljček. Moljeva samica. napade žito že v klasju in tako pride v žitne shrambe. Kako uničujemo te škodljivce? Žitnega žužka in metuljčka uničujemo na dva načina: s toploto ali z ogljikovim žveplecem (solluro di carbonio). S toploto uničujemo zajedavca na ta način, da se vreče, do polovice napolnjene z žitom, vložijo v gorko krušno peč. Pri toploti 55 stop. C. v približno eni uri poginejo ne sa- mo ličinke, ampak tudi bube in jajčka od škodljivcev. To bi morali opraviti vsi naši kmetje, preden vložijo žito v shrambe, kjer bo žito ostalo delj časai Žito pa, katero smo na ta način razkužji, ni priporočljivo uporabiti za seme, ker vročina res uniči škodljivce a obenem tudi kali v žitu. V, kmetijstvu se danes spolšno rabi he samo za uničevanje molja in žužka nego tudi za fižolarja in druge škodljivce ogljikov žve-plec (solfuro di carbonio). Ogljikov žveplec je brezbarvna ali rumenkasta strupena tekočina katera na zraku naglo hlapi in proizvaja zelo strupen plin. Na vsak m3 prostornine (10 hi), ne glede na to ali je polna ali prazna, uporabimo 30 dkg ogljikovega ivcpl®00. Tekočino vlijemo v posodo (najboljše so škatle s preluknjanim pokrovom), katero namestimo takoj pod vrhi žita, fižola ali drugega semena. Posode, skrinje ali druge shrambe morajo biti hermetično (nepredušno) zaprte IH-2 dni. Z ogljikovim žveplecem moramo pravilno ravnati ker je plin strupen in gorljiv. V prostoru, kjer se Je razkuževalo, ne smemo kaditi, dokler ga.nismo dobro prezračili. Napadena zrna niso užl- Rutabaga - dobra krma Rutabaga je pri nas malo poznana ktmska rastlina, ki pa zaradi njenih dobrih lastnosti nedvomno zasluži, da jo preizkusimo in da jo pridelujemo v večjem obsegu. Znano nam je, da se je v sosednji videmski pokrajini v zadnjih letih dobro obnesla, ker se je na površini ene njjve pridelalo 70 do 80 stotov korenin in razen tega le precej listov. Zato priporočamo njeno pridelovanje tudi pri nas. Dodajamo še kratek opis rastline in kako se prideluje. Rutabaga je križnica, ki ima podolgovate ali okrogle, rumene in bele korenine ki se razvijajo kakor krmska pesa deloma nad zemljo, so pa bolj redilne od nje. Ta rastlina je proti mrazu zelo odporna in se razvija tudi pri zelo nizki toploti. Zato jo lahko spravljamo sproti, kadar Jo potrebujemo. Sejemo jo lahko od junija do avgusta meseca s tem, da pomešamo seme, ker je zelo drobno, med posek. Na en hektar površine rabimo 5 do 6 kg semena. Dobro uspe tudi setev v luknjice oddaljene 25 do 30 cm v vrsti in v 50 do 60 cm oddaljenih vrstah. Ta rastlina se najbolj razvija oh prvem mrazu in jo zato začenjamo navadno spravljati decembra mo. seča. Novi predpisi o bolniškem zava-r jvanju za polje elske elavce Z nedavno objavljenim ukazom so izvedli nekaj sprememb v predpisih za bolniško zavarovanje poljedelskih delavcev. V smislu novih predpisov so doličill prispevke za bolniško zavarovanje za poljske delavce s stalno mezdo, za obveznike, soudeležence in dninarje v odstotku letnega zaslužka, razdeljenega v dnevne kvote. Prispevke kolonov in polovičarjev nad 12 let starih, ki delajo običajno na kmetiji, so določili glede na letni zaslužek, deljen na dnevne kvote. Vsak prispevek bosta morala plačati v dveh enakih delih delavec ln delodajalec. Delavce s stalno plačo, katerih pogodba poteče pred enim letom, bodo imeli za težake ln jih uvrstili v ustrezajočo vrsto Ko sem izpolnil petnajst let, sem napravil prvi poskus, da bi se naučil plavati. Prijatelji so tne slekli in vrgli v vodo nekaj metrov stran od obale. Niso pa imeli onega zadovoljstva, na katerega so s pravico računali. Jaz sem se mirno začel potapljati in ni- ii bom preplaval, kjer je bolj plitko». Videti pa je bilo, da ni hotel rt-shirali, in moral sem se pokoriti ukazu. Od trenutka, ko sem se odrinil od zidu v bazenu, sem stalno mislil na pravilno koordinacijo gi- sem rritt s prstom mignil da bi ^ KriH, s6m g rQkami in obra. me mogli izvleči. Joj, koliko muke sem jih stal. čez tri leta sem naredil drugi poskus. Odigralo se je v pristanišču. Vse, kar sem imel na sebi so bile hlačke in plutovinast pas. Tak sem skočil z glavo naprej vodo. Toda pas sem si pripel, kakor je kazalo preveč nizko in je zdrknil čez noge. S seboj je potegnil seveda tudi hlačke. Z veščo, energično kretnjo sem odvrgel pas, kateri se mi je opletal med nogami in potegnil hlačice nazaj. Medtem me je voda odnesla ie stran od obale (n ko sem rešil hlačke, se je pokazalo, da se morajo zopet potopiti, to pot skupaj z menoj. Uporno sem krilil z ro-Icami, da bi prišel na površje, toda vse je bilo zaman. Zmučen, a umirjen sem odprl oči in neprečikovano opazil pred seboj pristanišče in ljudi, ki so se zbirali in zaprepaščeni gledali mojo glavo, ki je štrlela iz vode. »Kaj delaš tam! — so mi kričali — «Zakl j ne greš poti obali f» — Sedaj bom šel — sem odgovoril (n se postavil na noge. Voda mi je bila do kolen. Sramoval sem se za ljudi, ki so me gledali. Pomislite samo, tako ne-, znatna globina, pa so se bali, da mi priskočijo 'na pomoč. Moja, mati je bila zaradi tega dogodka slno ogorčena in se ni mogla dolgo pomiriti. Končno sem napravil tretji in poslednji poskus v plavalnem bazenu. Učitelj je bil mlajši od mene, toda vseeno se je drlal tako kakor je treba. — Nič! Glavno je, da se ne bojite — mi je dejal, trepljaje me po rami in očivdno je pri tem bodril sam sebe. — Res je tako, ne klonite z duhom, sem ga hrabril — čeprav vam bo v resnici teiko, ko me boste reševali, toda upajmo, da bomo dobili ie Se kakšno pomoč. V odgovor se mi je nasmejal (v tem smehu sem občutil njegov nemir) in me vprašal: — Dobro, toda ali ne znate prav nfč plavati T — Prav nič — sem odgovoril — Cim sem v vodi, se skupaj začnemo spuščati na dno. — Skupaj! A kdo je drugi! — je z livim zanimanjem vprašal. — On4, ki me rešuje seveda. — Tako, tako, v tem primeru pa morava začeti vaje na suhem — Učila se bova stil tcrawl». Stopite izpred meje, vidite, takole. Ponavljajte vse moje gibs. Dvignite roko in jo zleknite v krivuljo, obrnite obraz v isto stran in vdihavajte zrak. Nato drugo roko in tako dalje. Priznati vam moram, da sem se močno trudil, vendar se nisem mogel niti primerjati z uiiteliem, ki je tako vešče zavijal oči in krivil usta proti ušesom. Nazadnje mi je dovolil, da grem v bazen. Sta! sem na mestu, kjer mi je voda segala do brade m oprijel sem se vzbočine v zidu: Učitelj, ki je stal zgoraj, je dejal: »Sedajle, he spuščajte rok in dvignite noge. Kako pa se držite na redi*. »Odlično*, sem mu odgovoril. «Toda ul še niste niti dvignili nog. Dvignite jih in zvijte se v hrbtu*. Teie je bilo držati se na vodi z dvignjenimi nogam!. Vendar pa je učitelj zahteval, da ponovim vse one vaje, ki sva se jih učila na kopnem. »Vidita/ sedaj'pa poskušajte, da preplavate bazen povprek*, je dejal. «Vendar nikarte pozabiti na pravilno koordinacijo gibov, in res, bolje bi bilo, da bi šli malo globlje. Tam vam bo laže, da se driite na vodi. »Dobro*, sem odgovoril drzno. »Ni me strah nobenih teikoč. Raj- MAL1 OGLASI MESTO VRATARKE s stanova, njem pri Sv. Justu, zamenjam z večjim stanovanjem. Naslov pri upravi »Prim. dnevnika*. Ob priliki 45 letnice poroke Marije in Ivana Vitez jim želijo obilo aerčnih let sinovi, snahe, vnuki in ostali soredniki. Beograd-Trst (Rojan), 1. sept. 1901. - 1. sept. 1946. TRGOVINA DUJMOVIC ANTON = VIA SETTE FONTANE 62 TEL. 90*802 Se priporoča ŠPECERIJSKA SOLIDNA TRGOVINA POSTREŽBA GORKIČ IVAN • vla C. Rl«mayer B TRST 481 427 Dobro primorsko domačo hrano, prvovrstna sortirana vina dobite dnevno po znižanih cenah v . GOSTILNI „PRI PETELINU" TRST, plazza Oberdan s« pr.p,«,™;« jurca joze 482 Pekarna- Slaščičarna Anton ul. Carducci 39 Sasperi SE PRIPOROČA čal glavo zdaj na eno zdaj na drugo stran tn broal z nogami tako dolgo, dokler nisem s trebuhom zadel na dno. Tedaj sem se dvignil in se skakajoč napoti na Se bolj plitko mesto. Tu sem se ustavil, da se otresem vse vode, ki je dospela, da se zcsvleče vame. »Dobro. Menim, da bo za danes dovolj*, sem mu dejal mirno. «Kaj pa je z vami!* mi je odvrni l. «Ponovila bova to še par-krat, tako da bi učmrstili že dosežene rezultate*. »No, kako je!* vprašal učitelj, ko sem pristopil k njemu. «Tako je torej to!* sem pomi-slil pri sebi in spoznal da me ši-vega ne bo pustil iz bazena. Zato sem se odločil, da sem bom poslužil zvijače. »Prav*, sem dejal. «Vi pa stopite na drugo stran bazena, da me tam pričakate. Plainl bom bolj hrabro. Pojd te, jaz bom pa zouplaval*. Zvijača je sijajno uspela. Čim mi je obrnil hrbet, sem se počasi izvlekel iz bazena in zbežal v garde robo. Ko sem že oblečen korakal proti izhodu, sem postal pozoren na alarm, ki je nastal v bazenu. Vsi so se zbrali na obali prav ob robu, nekoliko ljudi pa se je izmenoma potapljalo in kadar so zopet splavali na površino, so z glavo 1 cimah zanikujoče. Eden izmed njih je begal bolj ko vsi drugi. Pogledal sem ga in prepoznal svojega učitelja. Bil je vznemirjen, kričal je in na koncu koncev, ko je izšel iz bazena, je zahteval, da' se izprazni voda. «Kaj se je zgodilo!* sem vprašal nekega uslužbenca, ki je hitel mimo mene. «Utonil je neki začetnik!* mi je zavpil. «Nikakor ga ne moremo najti*. Ta novica me je tako presunila, da sem se popolnoma pobit vrnil domov in da nisem ves večer črhnil niti besedice. Ce človek samo pomisli, da sem mogel b’ti ta utopljeneo ravno jaz! KULTURA Nastop pevskih zborov okraja Tolmin Dne 18. avgusta so nastopili » Tolminu pevski zbori celega o ki so podali obračun svojega v* mesečnega Titovega tekmovam V okraju samem je 34 Vros ^ društev s samo 12. pevskimi in od teh je nastopilo le e in # ' iz Hude Juline, Slapa, Petin, J , Sv. Lucije ob Soči in Ze po Številkah lahko da je torej prosvetno Življenje W cej razgibano, v pevskem ozira r mečno zaostaja. .» Tudi pri nastopu samem sej pokazalo, da nastopajoči pevovri niso pripravili svojih zborov ' El kot bi bilo potrebno za ■ nje. če izvzamem Tolmin, 1 ^ najštevilnejši pevski zbor, so drugi zbori pravi palčki. *i* * ^ Lucija se ni odrezala tako, ' bilo treba. Ena prvih nalog Črna dela ie. da aktivizirate r tekmore- ve! pevcev, kajti le v vel vilu pevskega zbora zazveni f ^ takoj kot je potrebno. ^ ^ nosti za uslanervitev pevskega • ra, je potrebna združitev vet ^ jev v tem oziru, da doseže najmanj SO pevcev. To bi bilo opravičljivo le za vasi, za vse večje kraje Pa nuI veljalo Število 60. . gj. Druga stvar je izbira Pesmi'mj -.--ima F. ko se moreš lotiti recimo F‘ Se nimaš «Jadransko morje*, ce ....... -«g prvega tenorja! T° le vsem pogrešno. Tudi valček ^ bro jutro* je neresna zadeva bilo bolje, da je izostal. A® enega prvega vsem gramu je bila le ena. jo- pesem in niti ene narodne! r j,,. --------- n 7(7'*® tovitev je dokaj žalostna. ", ^ pevci se ne smeš lotiti st J »oj so pisane za velik zbor, amp I()_ take, ki bodo zvenele tudi v številnem zboru, Narodnih V* mislim, da nam ne anan/fc«-Tretja stvar bi bila P° pesmi. Ker so bili 4 Pe eSoli številčno zelo šibki in izbor f' neprimeren, zato ne moreinJ„Mfh riti o kakem pravilnem pod i . Od Sv. Lucije in pa Tolmm ^ sem pričakoval mnogo ^ I evci ne doživljajo besedila, P1 je prenos občutja na posluša f mogoč. Najprej se mora elttr besedilo pevovodja sam in z " ^ prenesti to vživetje ‘na fc, V r/lTi /»IChC/Oli IKJ " ter obenem poslušalce. Mah ■ ^ rokami gor in dol, je vse H S tem ni mogoče podati v , Potrebno bi bilo, da vsaj m pel* vovodje pridejo na tečaj za j« vodje in si pridobe znanju, nujno potrebno za vodstvo P ^ zborov. Mogoče bo kdo nii'! je to vse pretrdo, kar &efn ,0 p* del. vendar pa mislim, da Je ^ ^ trebno vsem, ki hočejo dv:g'" .(k višino, ki ji Pr'J-MILAN PERT° i N (to <* So pesem na Vsem Sorodnikom, prijateljem in znancem jaV' ljamo tužno vest, da je naša ljubljena ANA BOGATAJ (soproga nadučitelja v pokoju) po kratki bolezni v 84. letu starosti mirno prem1' nula. Kobarid, 30 avgusta 1946. Zalujcčl: FRANC, soprog; dr, MLAN in MIRKO, sinova; VILMA poročena GRUNTAR, hči in ostali sorodniki. s ‘A \ % Vi k MOŠKE OBLEKE Izdelujem po meri, obračam, popravljam najhitreje in naj-cene;e KROJACNICA FRANJO PERTOT IRST. via Valdirivo 35-II nad. Dr. STANKO DODIČ zobozdravnik ul. Romagna 2 (nad kavarno Fabris) ordinira redno zjutraj in popoldne TRST - Telefon 29523 Dr. SONIA MASIRA specialistka za otroške bolezni, ne ordinira od 2. do 22. septembra Dr. G A ETA. zolioz« Izdeluje proteze v jeklu, *,atuč3r*5 čuku In plastiki. NajvečJ® r 4 UKU «11 piaoiiAi, jp i cija. Sprejema od 10. do lnji® 13. do 19. (Govori slov1 TRST, vla Torre Blaoc« U ogal via CarduccOj^ M nuffl sprejema zopet o1 a. 2. septembra dali* od 9. do 12 .ure «»* Opčinah,Via Tvrdka FfailC HupiMl«1 Čampo Belt/edere 4 Zaloga oglja in drv Na drobno in debelo AVTIIPniMETJE CAHAIUJA naznanja otvoritev novih prog Bistrica - PortofU* Vse nadaljnje informacije dobite pri pofovafr) uradu ADRIJA EXPRESS ul. F. Severo 5, - TRST - tel. 29243 Dr. FRANI0 0ELAK zdravnik v Barkovljah, sprejema na domu v ul. Bonafata 9 od 14 do 15.30 ure In P° dogovoru, tel. 29-582 ter v Rojanu, ul. di ■== Roiano 2/1 od 16 do 17 ure *