8 5 84 60100200 PRI OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppc Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 17 (9625) TRST, torek, 25. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KAKO IZ KRIZE V LETOŠNJEM LETU /’'* ospodarsko leto, ki se je prav-v/ kar poslovilo, je pustilo za se-boj kopico nerešenih proble-"*oi) in ie mai0 navodH' kako rav-7™ za premostitev splošne krize, 1 že dalj časa pesti Italijo, še J". časom so iz raznih virov pri-flfliala poročila, da se splošno go-Podarsko stanje v državi v zad-jem času vendarle izboljšuje, da unonji pritisk na liro ponehava, a je industrijska proizvodnja po-°V"° v porastu in podobno. Po-0c‘la o zadnjem lanskem trimesečji' oziroma o stanju na dan 31. eeembra pa kažejo, da se težave tnova kopičijo. Opazovalci na primer navajajo, P° začasnih cenitvah, da se je ',sJHati narodni dohodek lani po-, za 4.5% (-3,5% v primeri letom 1975), da je industrijska Proizvodnja narastla za 9% (—7% primeri z letom 1975) in da so osrnate naložbe narastle za 10% '—23% v .primeri z letom 1975). ,u Pa je še kopica drugih podat-ov• ki dopolnjujejo sliko še z 'latno temnejšimi barvami. Zadnji pregled Osrednjega zavoro za statistiko na primer navaja. ®a se je skupno število delovnih r. opravljenih v trimesečju okto-■*r - december 1976, sicer povečalo, o Pa se je istočasno zmanjšalo šte-1,0 delavcev, zaposlenih v tej pa-in sicer za okrog 75.000 enot. ®r se v tem razdobju ni bistve-spremenil obseg zaposlenosti v /u0ih panogah (v kmetijstvu, ta-S(°i lrnen°vanih terciarnih dejavno-Lj m v javni upravi), so delavci, s° šli iz industrijskih obratov, Pečini primerov prešli na sez-aHe brezposelnih. Glede nadalj-n'e9a razim ja na tem področju se .e smemo in ne moremo vdati iluzi-če se gospodarski trend v Jmodnjih mesecih ne bo bistve-0 izboljšal — in trenutno takih ‘Pkov ni _ se (j0 število brezpo-jen* ljudi v Italiji v letošnjem 11 povečalo po vsej verjetnosti a "adaljniih 400.000 enot (minister i“ "fi astri jo Uonat Cattin meni ce-0 600.000). iivljenjski stroški so v decembru ojUstli v nekoliko... manjši meri r v prejšnjih mesecih in to je ' ° gospodarskim opazovalce?? no-J* optimizma. Toda primerjava i e“ stanjem konec lanskega leta slonjem konec leta 1975 nas po-hnr-0 °P°zarja. da se je življenje v Ju» v zadnjih dvanajstih mese-Podražilo kar za 21,8%. To lftieni, da smo za isto količirjo bla-n 1,1 storitev, za katero smo ko-lj*c lfta 1975 odrinili denimo 100.000 .' moral i ob koncu zadnjega lan-l.e?P leta odšteti 121.800 lir. (Dra-v *iska doklada se bo v februarju .JOnilo za (jgVet točk; s tem bodo • °>emalci približno na istem ka-Prej, vendar bodo v vsakem cP.n>eru na škod’ za čas, ko so bile m že višje, njihove plače pa od-riene še po starem). j se notranje gospodarstvo bori „j 'ePtajhnimi težavami, nič boljši t Položaj v gospodarskih odnosih je ,.n°\ na trgovinski bilanci se On i enajstih mesecih lanske-m Jeta (podatkov za december še (iiaivi nabralo za 4.751 mi- ne rrt primanjkljaja, pri čemer 8a ®re Pozabiti, da je uvoz surove-Jfj Petr°!eja občutno pripomogel k do m,rcjnju omenjenega deficita, a t>i je tudi prebitek pri izmenja-Prst blaga s tujimi dr-mil;■nl, znatno zmanjšal (z 2.393 v letu 1975 na 1.219 mili- jard v letu 1976). ^ Panji pritisk na liro se je v ne,e/em času dejansko nekoliko u-rqžt ' ',l sicer predvsem iz dveh je ctJi >V: Slavni nal špekulacije se 9°vou1710 Preusmeril drugam, nje-»kU kinetično energijo ob italijan-ki ‘ rPejab pa zadržuje zasilni jez, krenj 9® Postavili znani vladni u-*epto °i? lanski *povodnjt». Konec *Panna 1976 ie vlada- fcafco.r v r ’ usedla brezobrestni depozit Valuj meriu 60% ob nakupu tujih uVo‘ Poravnavo obveznosti ob drUoi alaga inozemskega izvora. V la L ilovici oktobra pa je uved-2% * Poseben davek v razmerju ZoVa a, nakup tujih valut. Oba je-kulnj,:- sia doslej zadrževala špe-Por> , na Uro — ob aktivni pod-*daj op°da Banca d'Italia — se depo,;.. 9°™ a nižata. Brezobrestni Ha c., le bil 15. oktobra zmanjšan ■Sitar”’ novembra na 40%, 15. k (v, w.letos na 25%. 28. februar-Oa b0^an na 10%, 15. aprila pa Ha f,n?° Povsem odpravili. Davek brQ j^JP valut je bil 27. decem-3,5% 'jan na polovico, to je na j° Pa a zaoetka letošnjega januar-ločke ?a Postopno znižujejo za pol Toe teden. PriboiSteni. da bo italijansko liro .Pjititj P. mesec branil pred zuna-k-origtR.ski praktično samo še Pa sg^jii brezobrestni depozit, ki Ofado 7 Podstavlja le šibko pre-•Ploino £r,ano je tudi, da uvozniki Valut h - lajajo z nakupom tujih na a* trenutka, ko bodo ustrez-°Jiro«C,atna bremena čim manjša 6 kral^h odpravljena. Zato je Laščan *'1 Pričakovati skokovito Palutahn.5e PovPraševanja po tujih Hostj v m tem ndbo krčenje vred-{'vahnne,v. zunanjem svetu. Odtod ■ e°ttiin ■ javnost predsednika An-*' » r0ri 'H njegovih sodelavcev, ki nM tednih s stalnim poto- vanjem po raznih tujih državah prizadevajo, da bi zagotovili novo o-poro domači valuti. Predsednik vlade Andreotti se je pred kratkim razgovarjal s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada v prizadevanju, da bi sklad čim prej dovolil Italiji posojilo v višini 500 milijonov dolarjev. Slika domačega gospodarstva in napoved nove «austerity» v Italiji, ki ju je predočil mednarodnim finančnikom, očitno nista bili še dovolj prepričljivi. Zato je Andreotti poiskal zaslombo tudi pri zahodnonemškem kanclerju Schmidtu. Vsota 500 milijonov dolarjev ni posebno velika in prav gotovo ne more predstavljati rešitve za italijansko liro (kljub revalviranim rezervam zavoda Batiča d'Italia). Kakor hitro bi se Mednarodni denarni sklad odločil za priznanje posojila Italiji — to se je izkazalo tudi na nedavnem primeru z Anglijo — bi pa tudi druge mednarodne organizacije (od Evropske gospodarske skupnosti do Banke za mednarodne poravnave) odprle mošnjo in dovolile Italiji dodatna posojila. Mednarodni denarni sklad pa postavlja Italiji (kakor že Angliji) vrsto zahtev, in sicer predvsem zahtevo po krčenju notranje potrošnje in remuneracije dela. Med vlado, sindikati in predstavniki indu-strijcev se vodijo prav v teh dneh pogajanja za dosego ustreznega sporazuma. Sindikati so pripravljeni sprejeti nove žrtve, seveda pod pogojem, da bodo žrtve namenske, se pravi pod pogojem, da bodo ustrezna finančna sredstva namenjena novim proizvodnim naložbam in splošnemu razvoju gospodarstva. Nikakor pa niso sindikati pripravljeni sprejeti drastičnih posegov na račun *premične lestvice*, saj se slednja le marginalno lahko krivi za naraščajočo inflacijo v državi. Toda tudi v primeru, da bodo Denarni sklad in druge mednarodne ustanove res priskočile na pomoč italijanski liri, bo vprašanje njene trdnosti v zunanjem svetu le začasno odloženo in nikakor ne rešeno. V tem pogledu bi v mnogo večji meri lahko koristil uspeh novih stikov, ki jih v zadnjem času navezujejo z raznimi tujimi državami voditelji velikih državnih družb in še zlasti minister za zunanjo trgovino Ossola. ki se zavzema za povečanje italijanskega izvoza na tuja tržišča. Kajti ugodne posledice teh uspehov bi bile trajnejše narave in bi hkrati pospešile tudi druge oblike gospodarskega sodelovanja, čeprav je tudi ta dejavnost vezana na okrepitev notranje proizvixlnje na osnovi novih razvojnih smernic, za katere se zavzemajo napredne stranke in sindikalne organizacije v državi. ELIO FORNAZARIČ Zaradi stavkovnega gibanja tiskarjev na pokrajinski ravni so današnje meduarodne in krajevne vesti morda pomanjkljive. Čitatclje prosimo za razumevanje. DANES PONOVNO SREČANJE SINDIKATI - CONFINDUSTRIA Zelo težavna pogajanja za znižanje cene dela Vlada zanikala vesti, da Andreotti pripravlja dokument o delovnih stroških - Pogovori o zaposlitvi na sedežu proračunskega ministrstva RIM. 24. — Sindikalna federacija in Confindustria Rosta jutri nadaljevali pogajanju o znižanju cene dela, ki so jih začeli pretekli petek. Ozračje je zelo napeto zaradi trmoglavega stališča industrijcev, ki so zavrnili osnovne predloge sindikalnih organizacij o poetičnem uvodu sporazuma. Glede cene dela in storilnosti so se že v petek in soboto dejansko dogovorili. Težave so nastale, ko je bilo treba sestaviti uvod k sporazumu. Zato se tudi za jutri pričakujejo dolga in težavna pogajanja. Spor je nastal to-ej okrog »političnega* dela dogovora. Gre predvsem za določiti, če dosežen sporazum o zmanjšanju delovnih stroškov zadostuje ali ne zadostuje, da bodo postali italijansk1 industrijski proizvodi bolj kompetitivni na tujih tržiščih. Gre torej za to. ali bo dogovor med sindikati in Confindustrio zadostoval za rešitev tega perečega vprašanja, ali pa bo morala vlada posredovati z zakonskimi ukrepi, da »dopolni* sporazum med socialnimi silami. Sindikalna federacija je že večkrat poudarila, da je vprašanje cene dela. vprašanje sindikatov in delodajalcev. Zato nasprotuje kateremu koli upravnemu ukrepu ali odločanju »od zgoraj*. Zaradi tega predlaga Confindustrii, da se v sporazum vključi tudi ugotovitev, da bodo sprejeti ukrepi sindikatov in Confindu-strie zadostovali za nižje delovne stroške in da ne bo treba na nobeni drugi ravni sprejemati posebnih zakonskih ukrepov. Industrijci pa menijo, da tega ne morejo sprejeti, češ da ne morejo vnaprej obvezovati vlade, »ki je edina odgovorna za vo denje državnega gospodarstva* in da zato »je njena dolžnost in dolžnost parlamenta, da ocenita, kaj je treba pravzaprav narediti v splošnem okviru sprejemanja ukrepov v boju preti inflaciji*. Vlada je danes uradno zanikala vesli, da bi predsednik Andreotti pripravljal dokument o ceni dela. Gre za potočilo, ki so ga objavili po radiu, češ da je predsednik vlade Andreotti že proučil obširno gradivo o ceni dela v industriji. Radio je govoril tudi o nekaterih konkretnih ugotovitvah, se pravi, da predvideva predsednik vlade z nekaterimi ukrepi zmanjšati ceno dela od 6,5 do 11,7 od sto, da predvideva tudi. da se industrijska proizvodnja letos ne bo povečala, temveč da se bo za malenkost zmanjšala. Predstavniki sindikalne federacije so se danes sestali z nekaterimi ministri in začeli proučevati vprašanja, ki so tesno povezana s pobudami za večje zaposlitev. Proračunski minister Morlino je v začetku poudaril važnost teh sestankov, ki se bodo nadaljevali in katerih namen je sestaviti načrt za letošnje leto, ki naj omogoči nadzorstvo nad zaposlitvijo, povečanje naložb in novo gospodar- sko rast. Danes so začeli razpravljati v glavnem o javnih delih, za katera se je minister Gullotti obvezal, da bodo dali na razpolago vsa sredstva, ki so Jih že prejšnja leta nakazali in niso bila izkoriščena. V tem okviru je postavil tudi vprašanje obnovlve porušenih krajev v Furlaniji, (sl.) Delegacija fK ZKJ na obisku pri KPI RIM, 24. — Na povabilo CK KPI je dopotovala v Italijo^ delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi član predsedstva CK ZKJ Josip Vrhovec. Spremljata ga Emil Rojc, član izvršnega odbora CK ZK Slove- nije in Zvonko Graher, podpredsednik komisije za _ mednarodne odnose ZKJ. Namen-obiska delegacije ZKJ je poglobljeno spoznavanji italijanske stvarnosti. Delegacija se bo pogovarjala s predstavniki CK KPI in obiskala pokrajinski federaciji v Perugii in Aciuili. Prvega srečanja z jugoslovanskimi komunisti se je u-delcžil član tajništva KPI Gianni Cervetti, ki so ga spremljali Mario Birardi, Giuseppe De Felice, Lino Milani, Bruno Bertini in Antonio Rubbi, člani komisije za mednarodne stike. RIM. * 24. — Dosedanji ameriški veleposlanik v Rimu John Volpe je danes odpotoval v domovino. PO ARETACIJI TAJNIKA NSKS FILIPA WARASCHA Policijska provokacija poskus pritiska na koroške Slovence VVarascha brez dokazov obtožujejo, da je slaboumnega upokojenca nagovarjal k terorizmu - Ogorčenje osrednjih koroških organizacij in SZDL Slovenije CELOVEC, 24. — Avstrijska policija še vedno ni izpustila osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa VVarascha. Oblasti vodijo preiskavo na osnovi prijave šestdesetletnega Korošca Guetlerja, ki je brez zaposlitve, češ da mu je VVarasch pred štetjem manjšin predal eksploziv za miniranje električnega transformatorja v Celovcu. V zvezi s tem del dunajskega tiska piše, da je to težko sumničenje in mračna afera, del pa izraža mnenje, da bo to pripeljalo do raz cepitve /nanjšine. Pada v oči, da so VVarascha zaprli prav tisti dan ko so politične stranke znova raz pravljale o novih manjšinskih ukrepih. Komisija za manjšinska in iz seljenska vprašanja ter narodnosti pri republiški konferenci SZDL Slovenije je na današnji seji obravnavala tudi vest o aretaciji osrednje- ga tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa VVarscha. Na osnovi razpoložljivih podatkov komisija meni. da je prišlo do aretacije v času ponovnega stopnjevanja pritiska na slovensko narodnostno skupnost v Avstriji, v času, ko avstrijske oblasti poskušajo za vsako ceno vsiliti koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom zakone, sprejete 7. julija lani. Ti zakoni temeljijo na pogojevanju manjšinskih pravic s številčno močjo manjšine in vsebujejo vrsto drugih določb, ki nasprotujejo duhu in črki čl. 7 av strijske državne pogodbe. Aretacija osrednjega tajnika NS KS Filipa \Varascha je vzbudila med koroškimi Slovenci globoko ogorčenje. Kot je danes izjavil predstavnik narodnega sveta Karel Smolle, niso mogle oblasti najti niti v- hišni preiskavi v Celovcu niti na nje- OBISK AMERIŠKEGA PODPREDSEDNIKA V ZAHODNI EVROPI Mondale zagotovil evropskim zaveznikom tesno sodelovanje na gospodarskem področju V Bruslja se je udeležil seje sveta Atlantske zveze - Poudaril je prizadevanja Carterja za razorožitev - Mondale bo prispel jutri v Rim Podpredsednik ZDA Mondale (levoj Tindemansom. predsednikom belgijske vlade (Telefoto ANSA) MLADENIČ IN DEKLE UBITA MED MANIFESTACIJAMI ZA AMNESTIJO Naraščajoča napetost v Španiji Ugrabljen višji vojaški sodnik general Villaescusa Quillis MADRID, 24. — Špansko glavno mesto doživlja trenutke visoke napetosti po ponovnih incidentih, v katerih je izgubila življenje mlada študentka Maria Jesus Julian. U-deležila se je protestne demonstra cije zaradi primerov nasilja prejšnjih dni. v katerih so desničarski skrajneži ubili mladega Artura Ruiz Garcio, ki so ga danes pokopali. Mladi študentki so razbili glavo in je izdihnila v bolnišnici, kamor so jo prepeljali. Napetost je začela naraščati potem. ko so tisoči pristašev demo kratične opozicije priredili v Madridu manifestacijo za hitrejšo demokratizacijo in splošno amnestijo. Demonstrante je napadla policija, v incidentih pa je bil ubit Garcia. Preiskovalci domnevajo, da gre za zločin zloglasnih fašističnih skupin «vcjščakov Kristusa Kralja*, katere vodi Mariano Sanchez Covi sa. Tega so zaslišali, vendar je skoraj ob istem času neka doslej neznana »Španska protikomunistična organizacija* izjavila, da je odgovorna za umor mladega Garcie in da se bo fašizem vrnil v Španiji na oblast še pred letom dni. Napetost narašča in mnenje dc mokratičnih sil je, da skuša desnica s pravo »strategijo napetosti* izzvati doslej nevtralne oborožene sile. naj priredijo državni udar. preko katerega bi se lahko »bunker* starega režima vrnil na oblast. Demokratična opozicija sc je po incidentih spet srečala s predsednikom vlade Adolfom Suarezom ki je obljubil, da bo poročal skijnščln, «cortes» o stanju javnega reda Incidente ter umor dveh mladih demokratov obsojajo vse stranke, od desničarske »Alianca popular*. ki jo sestavljajo zmerni frankisti, do izvršnega odbora KP Španije, ki poziva delavce, naj ne nasedajo provokacijam desnice, obenem pa opozarja na dejstvo, da samo pospešitev procesa demokratizacije v Španiji lahko odstrani sence, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Istega mnenja so socialisti vseh tendenc (PSOE, PSE in drugi) ter krščanskodemokratske stranke. Medtem pa je naraščanje napetosti in izzivanje v smeri ohoro-žehih sil doseglo svoj višek z ugra bitvijo najvišjega vojaškega sodnika, generalpolkovnika Emilia Vil-laescuso Quillisa. Ugrabila ga je četverica neznanih teroristov in odpeljala proti jugu dežele. Domne vajo, da si bo odgovornost za ugra bitev prilastila organizacija GRA PO. Ime organizacije naj t>i pomenilo »oborožene protifašistične skupine 1. oktober*, vendar so mnogi mnenja, da gre za pojav kamuflaže skrajne desnice, ki bi rada iz poja vov terorizma kovala svoj politični kapital. GRAPO je, kot znano, ugranila pred dobrim mesecem dni tudi biv šega pravosodnega ministra Ormla in ga še ni izpustila. Villaescusa Quillis je pred kratkim dosegel vrh svoje kariere, po tem ko se je v španski državljan ski vojni bojeval v falangističnih vrstah, med drugo svetovno vojno pa v »modri diviziji* na ruski fronti. Odbor demokratične opozicije je obsodil ugrabitev generala Villae scuse Quiljisa ter .uboj dveh mla- dih demonstrantov ter obenem opozarja na dejstvo, da se sedaj pojavljajo »nenadzorovane skupine te roristov* tudj na javnih demonstracijah. Stranke demokratične o-pozicije končujejo svojo izjavo s pozivom oblastem, naj podelijo čim-prej amnestijo političnim jetnikom. (st.s.) Pred normalizacijo odnosov' med Španijo in Jugoslavijo MADRID, 24. — španski zunanji minister Marcelino Oreja je izjavil, da bo Španija v kratkem normalizirala diplomatske stike z vsemi socialističnimi državami. V madridskih uradnih krogih in v časopisju pričakujejo, da bo veleposlaništvo v Madridu kmalu odprla tudi Jugoslavija. Časniki opozarjajo na srečanje zunanjega ministra Oreje s pomočnikom jugoslovanskega tajnika za zunanje zadeve Draganom Bernardičem prejšnji teden v Madridu in poudarjajo, da sta se državi že sporazumeli za normaliza cijo diplomatskih odnosov. Pri tem podčrtujejo, da se je španska vlada obvezala, da bo preprečila vsakršno dejavnost ustaških teroristov na ozemlju Španije. Minic v Etiopiji ADIS ABEBA, 24. — Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic danes končuje tridnevni uradni in prijatelj- ski obisk v Etiopiji. Po izčrpnih pogovorih o dvostranskem sodelovanju in pomembnih mednarodnih vprašanjih, ki jih je Minic imel s šefom etiopske diplomacije Kiflejem Vodadjom, ga je danes sprejel predsednik etiopskega revolucionarnega sveta Teferi Bente. Tudi na tem srečanju je tekla beseda o poglabljanju jugoslovansko-etiopskih odnosov in sodelovanja ter o mednarodnih vprašanjih, zlasti o uresničevanju sklepov konference voditeljev neuvrščenih držav v Colombu. Minič je Benteju posredoval tudi ustno poslanico predsednika Tita, vendar o tem niso sporočili nobenih podrobnosti. Tiskarji nadaljujejo boj za novo delovno pogodbo RIM. 24. — Tajništvo sindikalne federacije tiskarskih delavcev je proučilo stanje po razbitju pogajanj z založniki za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe tiskarjev dnevnikov in časnikarskih agencij. Sklenilo je sklicati za 27. januarja vsedržavni odbor Fskarjev dnevnikov. Proučili bodo pobude za nadaljevanje boja za obnovitev delovne pogodbe tudi v luči zakonodajnih pobud o reformi dnevnega časopisja. Obenem je vse-d-žavno vodstvo tiskarskih delavcev sklenilo, da ne bo prekinilo boja in je zato pooblastilo krajevne sindikalne organizacije, naj nadaljujejo s sindikalnimi pobudami na krajevni ravni. BRUSELJ. 24. - Prvi Carterjev odposlanec je danes prispel v Evropo. Podpredsednik ZDA Walter Mondale se je ustavil najprej v Bruslju, kjer se je srečal s predsednikom belgijske vlade Tindemansom. V Bruslju je tudi sedež evropske gospodarske skupnosti in Atlantske zveze. Ob prihodu je Mondale iz.-javil, da je bilo njegovo srečanje z predsednikom belgijske vlade »v znamenju odnosov sodelovanja med ZDA in vladami zahodne Evrope*. Med današnjimi pogovori sta Mondale in Tindemans govorila predvsem o sklicanju nove gospodarske konference industrializiranih držav, ki naj bi bila prihodnjega maja v Rimu ali v I^ndonu, morda pa celo v Tokiu. Tindemans je izjavil, da mu je ameriški gost zagotovil, da si bo novi predsednik ZDA Carter prizadeval sprejeti doma gospodarske ukrepe, ki naj povečajo gospodarsko rast ZDA, da se omogoči najširša zamenjava blaga tako z. zahodnimi industrijskimi državami, kot z ostalim svetom. Prihodnja gospodarska konferenca pa naj bi služila za sestavo načrta svetovne gospodarske politike, da se odpravijo dosedanja gospodarska neravnovesja. Tindemans in Mondale sta nadalje govorila o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o dialogu med Severom in Jugom, ki ga danes pogojujejo neugodne gospodarske razmere v svetu, zlasti pa še prevelika razlika v gospodarski rasti med gospodarsko razvitim delom sveta in gospodarsko zaostalim delom. Podpredsednik ZDA se je danes udeležil seje sveta Atlantske zveze, ki ima sedež v Bruslju. V pogovoru je poudaril obveznosti ZDA v okviru NATO in dejal, da predsednik Carter daje veliko važnost izboljšanju odnosov in sodelovanja »z našimi starimi prijatelji v okviru zaščite narodov io novih skupnih pobud*. . Ko je govoril o gospodarskem po ložaju v ZDA in v svetu .je sporočil, da se Carter ne bo zavzel samo za krepitev gospodarstva v Severni Ameriki in prijateljskih industrializiranih deželah temveč tu1 di za želje in pričakovanja narodov držav v razvoju. Glede odnosov »s potencialnimi nasprotniki* je Mondale dejal, da se je »hladna vojna končala in da je sedaj možno razpravljati. medtem ko poprej ni bilo druge poti kot sovražno soočenje*. Mondale je govoril tudi o »poveča nju sovjetske vojaške moči* in v tej zvezi pozval ostale članice NA TU. naj si prizadevajc za »izboljšanje in posodobljenje svoje o-brambe * Zagotovil je, da bodo ZDA še naprej obdržale svoje oboro/e ne sile v Evropi in da Carterjeve napovedi, da bodo zmanjšali proračun za obrambo, ni mogoče tolmačiti za zmanjšanje naložb za o-brambo v okviru atlantske zveze. Kmalu nato je Carter poudaril važnost pogovorov z vzhodnoevropskimi državami za zmanjšanje o-borožitve in izrazil prepričanje, da se bo zmanjšanje napetost; nada ljevalo s pogajanji za zrhanjšanje oboroženih sil v Evropi in za orne jitev jedrskega orožja. Dej-;! pa je. da se bo Carter pred vsako pobudo v tej zvezi posvetoval s svoji mi zavezniki. Ob zaključku ie Mondale zagotovil, da bodo ZDA najtesneje sodelovale z evropskimi prija telji in zavezniki tudi pri reševanju kočljivih vprašanj mednarodne politike, kot so na primer žarišča na Bližnjem vzhodu, v južni Afriki in na Cipru. Mondale bo v prihodnjih dneh o biskal London, Pariz, Bonn, v sredo pa bo prispel v Rim. od koder bo nadaljeval pot ca Japonsko. .Sporočajo, da bo ameriški podpred sodnik prispel v Rim v sredo, ob 19.30 in da ga bo takoj po prihodu sprejel predsodnik republike Leone. Pozneje bo imel Mondal« priložnost. da se na večerji na Kvi-rinalu sstane z ostalimi italijanski mi državniki (sl.) 5 mrtvih in 30 ranjenih na avtocesti Turin-Milan NOV ARA. 24. — Na avtocesti Turin - Milan je prišlo do verižnega trčenja, ki je zahtevalo peč- člove ških žrtev. Nadaljnjih 30 oseb je bilo ranjenih Nesreča se je pripetila zaradi izredno goste megle. Najprej sta silovito trčila tovor govem domu v Djekšah ničesar, kar bi moglo kakorkoli potrjevati izmišljeno pretvezo o takem početju e-nega izmed vidnih predstavnikov koroških Slovencev. Kljub vsem zahtevam obeh osrednjih organizacij, naj oblasti nemudoma spuste Wara-scha na svobodo, ga še vedno drže v priporu. Razlogi za tak postopek celovških oblasti proti slovenskemu predstavniku so več kot očitni Povsem očitno je tudi, da so njegovo aretacijo spodbudile tiste sile ni Koroškem, ki so se zarotile proti vsemu, kar je na Koroškem slovenskega. Očiten je tudi načrtovan trenutek. v katerem so izpeljali to grobo protislovensko provokacijo. Vtem ko avstrijska vlada kljub vsem neuspehom, ki jih je doživela lanskega novembra z zloglasnim preštevanjem manjšine, še vedno vztraja pri odkrito protimanjšinski politiki in pri reviziji določil državne pogodbe, ki jamči koroškim Slovencem njihove pravice, to izpričuje odločitev vlade in vseh treh v parlamentu zastopanih strank, ki kljub jasno izraženemu odporu slovenske manjšine izpeljujejo protimanjšinske zakone ter med drugim ustanove tako imenovane sosvete, ki jih koroški Slovenci odločno zavračajo. Hkrati pa vlada ukinja edino mrž-no obliko, s katero bi bilo mogrče voditi dialog med vlado in manjšino, kontaktni komite. Težka protislovenska prvokacija, ki jo pomeni aretacija enega izmed voditeljev koroških Slovencev, ima zato zelo prozoren in očiten namen v javnosti očniti obstoječe slovenske organizacije, ki so se prav ob preštevanju vnovič potrdile kot edine predstavnice slovenskega življa, jih prikazati kot spodbudnike terorističnih dejanj in jim tako odvzeti legitimacijo dejanskih političnih zastopnikov koroških Slovencev. Aretacija osrednjega tajnika NSKS o-čitno ni uperjena samo proti organizaciji pač pa proti slovenski manjšini kot celoti. Prav zato je'tudi Zve1 za slovenskih organizacij davi na posebni seji njenega osrednjega odbora najostreje obsodila ukrep proti Filipu Waras:hu, zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev. Postopek proti slovenskim predstavnikom prav gotovo ne bo mogel zastrašiti koroških Slnvenre' jn jih odvrniti od njihovega cilja. To pa je in ostane odločen boj za izpolnitev mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz sed-m-rea člena avstrijske državne pogodbe. DRAGO KOŠMRLJ njaka s prikolico; oba voznika sta f'(Ivri zdravem človeku pride na dan njegova doslej sekundama, a vendar bistvena značilnost: emarginacija. Ob koncu leta 1973 je v bolnišnici približno 300 gostov. V tem letu se je začela zanimati za tržaško, psihiatrično bolnišnico tudi mednarodna organizacija za zdravstvo, ki je določila Trst za poskusno področje v okviru mednarodne raziskave, ki je še vedno v teku. Leto 1974 je bilo namenjeno predvsem iskanju različnih možnosti za vključevanje emarginiranih ♦gostov* v zunanje življenje, v redno delovno razmerje. Ustanovljena je bila ♦Zadruga združenih delavcev*, ki jo sestavlja približno 70 gostov in kateri je tržaška pokrajina poverila nekatera dela, kot je čiščenje in raznašanje hrane, ki jih je seveda primerno plačevala, število prisilno hospitaliziranih je stalno padalo, naraščalo pa je število gostov. V letu 1974 je bilo v tržaški psihiatrični bolnišnici le še 820 bolnikov, od teh samo 130 prisilno hospitaliziranih. Istočasno pa je stekla akcija, ki naj bi seznanila mesto z dejavnostjo v psihiatrični bolnišnici. Praznik ♦Konja Marka*, kinoforum, koncerti in srečanja s konzultami so samo nekatere pobude, ki so vzbudile zanimanje ne le v Trstu-, ampak tudi v drugih mestih, odkoder so pri. hajali na prakso številni študenti, pa tudi psihiatri. V letu 1975 so začeli ustanavljati prve centre za umsko zdravje: v Nabrežini, v Barkovljah, v Miljah in v Ul. Gambini. To niso več tra dicionalni centri, ki bi morali po zakonu nuditi samo ambulatorijsko oskrbo, ampak nudijb popolno o-skrbo, od prehrane in prenočišča do zdravstvene oskrbe. Namen te decentralizacije je dvojnega pomena: vključiti bolnike v življenje in v dogajanje kraja, kjer je živel, preden je zbolet, obenem pa odpraviti predsodke pred umsko bolnimi: za številne Tržačane je bil svetoi-vanski komprenzorij tabu, z ustanovitvijo zunanjih centrov pa se ti predsodki niso prenesli. Kijub številnim nasprotovanjem, tako na populistični ravni s pisanjem tržaškega konservativnega tiska, kot tudi na pravni ravni s sodnim pregonom Basaglie- in njegovih sodelavcev. so se zunanje centri uveljavili in predstavljajo darjgš sestavni del življenja krajev, v katerih delujejo. Tako smo prišli do leta 1976. ki je predstavljalo izpopolnitev dotlej o-pravljenega dela. Izpopolnjujejo se zunanji centri in nadaljuje se postopek hospitalizacije. V ogromnem komprenzoriju pri Sv. Ivanu delujejo sedaj le še trije oddelki, ki bi jih lahko vključili v tradicionalno pojmovanje bolnišnic: sprejemni oddelek, ambulanta in oddelek za rehabilitacijo. (Nadaljevanje na zadnji strani) NATEČAJ ACEGAT — TRST Obveščamo, da je na občinski o-glasni deski v Trstu obvestilo o natečaju v smislu predpisov odstavka a) člena 1 zakona štev. 14 z dne 2.2.1973 za zasebno dražbo za popravljanje puščajočih vodovodnih cevi. ki so jih ugotovili na vodovodni mreži z ustrezno obnovo cestnega tlaka. Osnovni dražbeni znesek 100 milijonov lir. ( GENERALNI DIREKTOR (dr. inž. Mario Častaldl) Mali oglasi NA KHAali najamem hišico ah kmečko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tel. 755926. SLUŽBO v Rimu dobi slovensko dekle vešča strežbe v restavraciji. Stanovanje in hrana zagotovljeni. Ponudbe pismene ali telefonske na: Hotel Bled via S.C. in Gerusalemme 40 - 00185 Roma, tel. 06/777102. PD V. VODNIK - DOLINA vabi na KONCERT PEVSKEGA ZBORA V. VODNIK ob 20-letnici dingi lanja Ignacija Ote ki bo v soboto, 29. t.m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. ^ Gledališča VERDI Drevi ob 20. uri (reda B in E) tretja ponovitev «Adriane Lecouvreur* Francesca Cilee. AVDITORIJ - TEATRO STABILE Od jutri, 26. t.m. Compagnia il Centra di Roma predstavlja ♦Uomini e no* Elia Vittorinija. Igra Carlo Hin-termann, režija Roberto Marcucci. Veljavni so odrezki ♦Rassegna*. LABORATORIO (Ul. Crispi 58). Ob 20.30 VIII Incontro: «Documenti». Vstop s 'članskimi izkaznicami. ROSSETTI Danes, izven abonmaja La Coopera-tiva Teatra Mobile predstavlja «Sei personaggi in cerca dautore* Luigija Pirandella. Abonentom 30% popusta za prvi dve predstavi, 20% za naslednje. Za študente (danes ob 20.30 in v soboto ob 16. uri) parter 2.000, galerija 1.200 lir. Rezervacija za vse predstave p*ri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Carsten Kriiger • Ludwig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi ing. arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK Danes, 25. t.m., in v petek, 28. t.m., ob 15.30. Z včerajšnjega razgovotn v psihiatrični bolnišnici STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANONIMO VENEZIANO BENEČANKA (La Venexiana) Prvič Prevod Scena Glasba Kostumi v slovenščini Ciril Kosmač Demetrij Cej Ivan Mignozzi Marija Vidau Režija MARIO URŠIČ Jutri, 26. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D •’ mladinski v sredo V četrtek, 27. t.m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek V soboto. 29. t.m, ob 20.30 ABONMA RED F • sindikalni GLASBENA MATICA TRST NEMŠKI KULTURNI INŠTITUT 28. januarja ob 20.30 Koncert ansambla za nove tendence — Zagreb ACEZANTES Umetniški vodja Dubravko Detoni Dvorana Nemškega kulturnega inštituta — Ulica Coroneo 15 PD KRAŠKI DOM REPENTABOR priredi s sodelovanjem osnovne šole, združenja staršev in občinske uprave danes, 25. t.m , ob 20. uri v občinski kopalnici v Repnu -4. posvet o problemih šoloobveznih otrok Vabljeni starši in prijatelji mladine. Izleti Za enodnevni izlet v Kavascletto v nedeljo, 30. t.m., je na razpolago še nekaj mest. Informacije in prijave pri združenje UNION v Ul. Valdirivo 30 (tel. 64459) od 17.30 do 19.30. DNEVNA SLUŽBA LEKARN Danes, TOREK, 25. januarja PAVEL Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01. — Dolžina dneva 9.27. — Luna vzide ob 10.13 in zatone ob 23.42. Jutri, SREDA, 26. januarja PAVLA / Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10.7 stopinje, najnižja 8,6, ob 19. uri 9,2 stdpinje. zračni tlatf 1011.3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI 1N POROKE Dne 22., 23. in 24. januarja 1977 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 28 oseb. UMRLI SO: 79-letna Luigia Filipčič por. Komac, 65 letni Dioni-sio Sabbadin, 82 letna Antonia Škabar vd. Sossi, 91-letna Maria Gu-strincich vd. Pirtot, 90-lctna Giorgi-na Bauch vd. Cividino, 52-letni Carlo Cartago, 54-letni Arialdo Moraš-si, 53-letni Remigio Mariom, 88-let-na Carmela Murlo vd. Micali, 74-letna Cornelia Gerolini, 67 letni Vio-lando Bossi, 76 letna Giuscppina Suša vd. Bolzan, 54-letna Anna Ra-gionieri por. Appendino, 80-letna Včeraj - danes Pasqua Denicoloi, 63-letni Virgilio Batti, 77-letna Francesca Šuligoj vd. Trost, 47-letni Giovanni Russignan, 39-letni Urnberto Krismanic, 83-letna Lucia Quala vd. Fiocchi, 81-letna Giuseppina Carli, 91-letna Maria Gulič vd. Seriani, 36-letni Mario Sperne, 64-letni Mario Zerbo, 84-let-ni Giacomo Biekar, 69-letni Massi-miliano Divis, 67-letni Giovanni Ric-cardi, 56 letni Santo Serberi, 74 letna Elisabetta Carnielli. OKLICI: delavec Antonio Forza-le in delavka Milena Fiorot, učitelj Marino Giraldi in tolthač Luigia Murador, stavec' Franco Gherlizza in prodajalka Serena Milella, uradnik Giorgio Radivo in gospodinja Lucia Grappini, inženir Daribor Zupan in uradnica Maria Padovan, delavec Dario Abbresria in študentka Daniela Davanzo, upokojenec Salvrtore Mcssina in gospodinja Laura Ramilli, delavec Marino Tan zl in uradnica Marina Verzegnassi, delavec Antonio Cemporeale in r.e-lavka Silvana Tuli, elektrotehnik Giorgio Ferluga in prodajalka Flo- riana Mauro, uradnik Franco Chio-dini in uradnica Emanuela Pec-chiar, kuhar Salvatore Fontanella in gospodinja Livia Matticchio, inštalater Giovanni Bobicchio in gospodinja Elda Canziani, uradnik Ro-lando Cavallini in gospodinja Emanuela Domenghini, trg. predstavnik Vittorio Schifflin in upokojenka II-degarda Maestri, agent javne varnosti Deni Cozzi in prodajalka An gelica Tapacino, točaj Franco Biem in točajka Daniela Ravalico, delavec Ferruccio . Žagar in uradnica Marina Kurinčič, špedizioner Ferruccio Nessi in bolničarka Rita Ga-lasso, šofer Lucio Troha in otroška vrtnarica Silvia Ragazzo, natakar Franco Marino in gospodinja Maria Grazia Golob, stave: Walter Bortolosso in bolničarka Susanna Radin, uradnik Maurizio ,Donnini iri uradnica Maita Vernerin. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627. / (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4. Trg Libertš 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 45 18 38 46 78 CAGLIARI 69 27 23 72 45 FIRENCE 64 21 47 69 51 GENOVA 5 52 7 59 67 MILAN 82 61 32 28 42 NEAPELJ 89 47 68 50 84 PALERMO 90 76 28 29 16 RIM 64 89 75 39 54 TURIN 50 38 10 87 89 BENETKE 63 67 39 12 5 E N A L O T ! O X 2 2 12 2 2 2 X 2X2 Kino iVIovie Club 77. Danes v Domu štu denta «A» (Ul. F. Severa 158 18.00 in 20.30 dva Pasolinijeva po litična filma: «La rabbia* in «12 dicembre*. Fo večerni predstavi presenečenje: Fantastična mojstrovina Povvella in Pressburgerja. Ariston 16.30—22.00 Zadnji dan «Pro vaci aneora Sam*. Woody Allen Bravni film. Mignon 15.30 *La scarpetta e la ro sa». Barvni film. Nazionale 16.00 «Mark colpisce an cora*. F. Gasparri in John Saxon Prepovedano mladini pod 14. letom, Gratlacieio 16.30 «La gang delfanno santo*, Jean Gabin, Jean Claude Brialy. Barvni film. Fenlce 16.00 ♦La fuga di Logan*. Michael York, Jenny Agutter in Peter Ustinov. Barvni film. Excelsior 15.30 «11 maratoneta*. Du-stin Hoffman in Lawrence Olivier. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.30 «La lunga notte di Enteb-be», Helmut Berger, Kirk Douglas, B. Lancaster, L. Blair. Barvni film. Rltz 15.30 «11 corsaro nero*. Kabir Bedi, Carole Andrč. Barvni film. Aurora 16.00 ♦Novecento* I. del. Robert De Niro. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 ♦Dimmi che fai tutto per me*. Johnny Dorelli. Barvni film. Cristallo 16.00 ♦Mimi Bluette*. Monica Vitti, Shelley Winters, Gianrico Tedeschi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Lo sparviero*, Jean Paul Belmondo. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Le viziosette*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «La vendetta delFuomo chiamato Cavallo*. Barvni film. Vittorio Veneto 15.45 ♦Missouri*, Mar-lon Brando in Jack Nicholson. Barvni film.1 Ideale 16.00 ^La preda*, Zeudi Araya, Franco Gasparri, Micheline Prešle. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Niagara», Marylin Monroe. Barvni film. Radio 16.00 ♦Emrranuelle*, Sylvia Kri-stel. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.00 ♦! giustizieri del west». Prosveta SPD Tabor sklicuje jutri, 26. t.m., ob 20. uri (drugo skliednje pol ure kasneje) redni občni zbor. PD S. Škamperle pri Sv. Ivanu prireja v sredo, 2. februarja, ob 20.30 v svojih prostorih na'štadioritf ♦Pi*vi maj* aktualno predavanje o političnih in gospodarskih plateh osimskega sporazuma in njegovih prednostih za slovensko narodnostno skupnost. Predavala bosta Boris Race in dr. Vito Svetina. SLOVENSKI KLUB sporoča, da nocojšnji večer odpade zaradi obolelosti predavatelja. Prosvetno društvo IVAN GRBEC v Skednju priredi dne 27. januarja, t.l. ob 20. uri v počastitev 150-let-nice rojstva Frana Cegnarja zgo-dovinsko-prosvetno lepljenko ŠKEDENJ SKOZI STO LET Pri izvajanju pestrega programa bodo sodelovali: oktet Majnica, pevski zbor Doma Jakoba Ukmarja ter recitatorji. K udeležbi vljudno vabljeni PD LIPA - BAZOVICA priredi v sredo, 26. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje Maria Magajne POTOVANJE PO IRSKI ob spremljavi barvnih diapozitivov VABLJENI! V nedeljo, 30. januarja 1977, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah večer Mladina poje in igra Nastopajo ansambli NAJMLAJŠI, ZVEZDE in GALEBI ter DEKLIŠKI TRIO. Prisrčno vabljeni! Razna obvestila SPDT obvešča, da bo 23. red® občni zbor društva v ponedeljek, 3l-januarja, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Greg#r' čičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trst#- Ob smrti dr. RUDOLFA MARCA izrekamo družini pokojnika, predvse#1 pa njegovemu sinu, našemu delov#*-mu iovarlšu Tomu, iskreno sožalje Časnikarji in nameščeni Primorskega dnevnika Ob smrti prof. RUDOLFA MARCA našega dolgoletnega predstavnika * pokrajinskem nadzornem odboru ** krajevne uprave, Slovenska skup#0*1 v Trstu Izreka globoko sožalje pri**' deti družini. Ob smrti dr. Rudolfa Marca, d°' goletnega člana nadzornega odbora 1‘-reka Slovensko gospodarsko združettJ* iskreno sožalje hudo prizadeti druži#1- Za vselej nas je zapustil naš dragi RUDOLF MARC Pogreb bo jutri, 26. januarja, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočalo žena Giorgina Dragoilovich, hčerka Marica s Friderikom in Tanjo, sin Tom s Rossano In Ingrid, sestri Mila In Ljuba ter drugo sorodstvo Trst, 25. januarja 1976 Zapustil nas je dr. RUDOLF MARC dolgoletni tajnik Slovenske demokratske zveze v Trstu, odgovorni u-rednik zadnjih letnikov ♦Demokracije*, soustanovitelj Slovenske prosvetne matice in kandidat naših list na volitvah v Trstu. Vnetega narodnjaka in pogumnega bojevnika slovenskega demokratičnega gibanja na Tržaškem ohranjamo v častnem spominu. Njegovi sodelavci in prijatelji v SDZ, v uredništvu «Demokracije» in v Slovenski prosvetni matici Trst, 25. januarja 1977 Umrl nam je dr. RUDOLF MARC predsednik Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu. Plemenitega in požrtvovalnega zaščitnika potrebnih in nenadomestljivega pobudnika našega delovanja bomo ohranili v trajne## spominu. Odbor Slovenskega dobrodelnega drnštv# TRST Trst, 25. januarja 1977 ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega ALOJZIJA PETAR0SA se iskreno zahvaljujemo darovalcem, cvetja, vsem ki so z nami sočustvovali in ki so ga spremili na zadnji poti. 1 Svojci Trst, 25. januarja 1977 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Resolucija o odobritvi osimskega sporazuma Občinski svet Devina - Nabrežine. zbran na seji dne 21.1.1977, potrjuje svojo globalno pozitivno ocene. ki jo je že izrekel 14.101975 v zvezi z italijansko-jugoslovanski-nii dogovori "ter pozdravlja z zadovoljstvom ratifikacijo državnega sporazuma, do katere je prišlo prejšnji teden v sklopu poslanske zbornice ter si obeta, da bo tudi senat nemudoma izvršil omenjeno obveznost; ugotavlja da končna določitev gotovih in stalnih meja, ki dejansko sankcionira, kar se je bolestno dovršilo pred tridesetimi leti, prispeva k popuščanju napetosti v svetu in k okrepitvi pozitivnih odnosov vzajemnega spoštovanja in sodelovanja med sosednima državama; , — da bi morebitna ponovna pogajanja, kakorkoli utemeljena in predložena. o omenjeni problematiki tvegala sprožitev ponovne razprave 0 odnosih med dvema državama: ~ da predstavljajo novi pogoji, ki jih omogoča in ustvarja osimski sporazum, izredno pomembni oinitelj za prenovitveno in ojačeno tnednarodno vlogo Trsta. Vsled tega je treba primerno izkoristiti vse nakazane perspektivne zmožnosti v Prid gospodarskega razcveta mesta. Podčrtuje dalje potrebo, da se krajevne uprave, gospodarske ustanove . -, politične in družbene sile, sindikalne organizacije in proizvajalne kategorije vključijo v polni •nori skupaj z organi dežele F-JK v pobude in odločitve za čimboljše Uresničevanje sporazumov in še posebno tistega dela, ko govori o niedsebojnem gospodarskem sodelo-Vanju na industrijskem, cestno prometnem, energetskem in hidrološkem področju ter o preventivnem ukrepanju za onemogočenje onesnaženja. V zvezi z industrijsko prosto co-u° ob meji poudarja, da dopušča ustanovitev omenjene cone — ob upoštevanju pred videnih finančnih nakazil, — reali-2ac>jo bistvenih infrastruktur za povezavo Trsta z ostalim delom države po eni strani, z zaledjem po urugi strani ter posledično poten-ciranje luke in gospodarskih dejavnosti; ~~ da priznanje luškega normativa industrijski prosti coni na Kra ®u daje Trstu priliko, da postane vezna točka med EGS, vzhodnoevropskimi državami ter državami tretjega sveta, na katere je bil Vedno naravno usmerjen. Izpričuje dalje nujnost, da se za Ugotovitev aktivne vloge krajevne zaupnosti, ki ne sme biti pasivni Predmet drugod dozorelih izbir, vsebinsko in metodološko začrta način Upravljanja omenjene pobude, tako ba se zavrne vsak poskus tehnokratskega in birokratskega vodenjb ]u da se izognemo poseganju gos-P°darskih grupacij, ki se tamle .naprava jo naseliti, s tem da se v Posameznih primerih izpodbijajo ryi-•juva stremljenja. Na tej podlagi se u°do ob spoštovanju ekološkega ravnovesja in naravnega okolja Kra-uveljavile industrijske dejavno-— dosledne z razvojno politiko uržave — dopolnilne z ozirom na b'e.)ansko stvarnost dežele in povsem funkcionalne za pozitivno vpeljavo U°vih dejavnosti. Spričo tega meni, aa se mora s takojšnjo proučitvijo Preveriti dokončna izbira ustreznih P°vršin ter določiti modalitete za ?bkup zemljišč, lego, razsežnost ir kakovost stanovanjskih naselbin in tozadevnih storitev. Poudarja, da industrijska dejav U°st in nove naselbine znotraj pro-industrijske cone in v njeni nevredni bližini nikakor ne smejo 1 škodovati posebnim koristim tam ‘lvečega slovenskega prebivalstva, °a se na ta način zaščiti celovitost slovenske manjšine znotraj in v neposredni okolici industrijske proste cone. V ta namen .je bistvene važnosti, da se vsi predlogi in načrti, ki jih bodo izdelali italijansko-jugoslovanski organizmi predvideni po sporazumu, dajo v pretres krajevnim upravam, ki bodo morale igrati glavno vlogo v vsaki odločitvi glede urbanističnega planiranja, glede nadzorstva zoper onesnaženje okolja ter glede varstva karakterističnih svojstev zainteresiranega pod ročja. Opozarja parlament in vlado, da se takoj po ratifikaciji sporazuma: — Čim prej izdajo v smislu čl. 6 Ustave, čl. 3 posebnega statuta Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in v duhu 4. odstavka uvoda v italijansko-jugosiovansko pogodbo, primerni zakonski ukrepi za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Takšne zakonske u-krepe mod drugim predvidevata re soluciji, ki sta bili1 odobreni ali sprejeti kot priporočilo vladi med izglasovanjem zakona za ratifikacijo osimskih sporazumov v poslanski zbornici; — sprožijo ustrezne pobude v prid italijanski etnični skupnosti v Jugoslaviji za pospešitev kulturnih izmenjav in za ohranitev pričevanj, ki so (»vezane z zgodovino in italijansko prisotnostjo v Istri: — poskrbi za priznanje odškod ninskih pristojbin po sedanji odkupni ceni za zapuščeno imovino. Končno meni, da morajo biti financiranja predvidena po ratifikacijskem zakonu, ki ga sedaj obrav- nava parlament, dodeljena za rea lizacijo infrastruktur in objektov avtocestnega, luškega in železniškega sektorja, namenjena torej potenciranju gospodarskih dejavnosti na obmejnem področju. A. S. PD KRAŠKI DOM REPENTABOR priredi v četrtek, 27. trn., ob 20.30 v občinski kopalnici v Repnu predavanje BORISA RA-CETA, predsednika SKGZ OSIMSKI SPORAZUM IN SLOVENSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V ITALIJI Za zanimivo in aktualno predavanje je zaželena polnoštevilna udeležba. MLADINA IZ GROČANE priredi v četrtek, 27. t.m., ob 20.30 v srenjski hiši v Gročani razgovor na temo OSIMSKI SPORAZUM IN SLOVENSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V ITALIJI Uvodno besedo bo imel član izvršnega odbora SKGZ BOGO SAMSA. Sledi razprava. VABLJENI! OPOZORILO SOZ ZAPADLOSTI IVA OB KONCU LETA SS®5 °AhCA Dl CREDITO .Dl TRIESTE T9ŽAŠKAKREDITNA banka Slovensko gospodarsko združenje obvešča podjetnike, ki so dolžni ob, koncu sončnega leta izpolniti vrsto obveznosti, ki jih predvideva zakon IVA, da so letos zapadlosti tako določene: Do 31. januarja je treba predložiti sledeče prijave; • Decembrska prijava IVA za podjetja, ki presegajo 120 milijonov lir prometa • Izjava o opredelitvi za normalni način računanja podjetnikov, ki so pod 2 milijona lir prometa in imajo možnost plačevati davek forletarno • Izjava o staležu običajnega izvoznika za leto 1977 • Izjava ' o podvrženosti davku IVA za prehode med člani in kmetijskimi zadrugami. Letne prijave IVA, za vse obve zance, pa je treba predložiti do 25. februarja skupno z anagrafsko '.DBS10& iri potrdilom, da je bil davek IVA plačan v banki, ki ima ustrezno dovoljenje. Banke bodo plačila davKov iVA sprejemala po 1. februarju, seveda če bodo dobile pravočasno ustrezne formularje. cah, ter dovoljenja, ki jih imajo nekatere gostilne in bari za prodajo blaga, ki ga klienti odnašajo na domove. Taksa znaša 25.000 lir in jo je treba plačati najkasneje do 31. januarja letos na poštni tekoči račun št. 11/46000 (concessioni governative — Rim). Kot vzrok plačila je treba navesti številko trgovskega dovoljenja (za občino Trst: protocollo ca-tastale), datum izdaje s strani občine in sedež podjetja, na katerega se dovoljenje nanaša. Kdor je lastnik več dovoljenj, plača toliko taks kolikor ima dovoljenj. Od poštne položnice ostaneta dva odrezka, od katerih je treba enega pripeti na dovoljenje, drugega, ki nosi naziv «po-trdilo - attestazione« pa bodo verjetno zahtevale občine v potrditev plačanega davka. Tak sklep je že sprejel urad za izdajo trgovskih dovoljenj tržaške občine, kateremu bodo verjetno sledile vse okoliške občine. 31. januarja zapadejo še sledeče letne takse: na dovoljenja za prodajo mesa, odprtje kampingov, uporabo hladilnikov v trgovinah ali gostilnah in drugih obratih, ter vrsta drugih, ki se nanašajo, na dejavno- PRIPRAVE ZA REVIZIJO REGULACIJSKEGA NAČRTA Tovorno postajališče naj se zgradi na državni zemlji pri letališču Prostor na Jeromitišču je premajhen in slabo povezan s komunikatijami VValter Reščič V letu 1977 bo treba tildi vsa s(_j_ za katere je predpisana taksa ostala plačila IvA - mesečna za podjetja, ki presegajo 180 milijonov prometa (letošnja novost), trimesečna za podjetja od 36 do 180 milijonov prometa in šestmesečna za podjetja od 12 do 36 milijonov prometa izvršiti do 25 v mesecu in eoSDodarskeea združenia ne do zadnjega, kot je bil mogoče uiTcerone^ doslej. Prijav se ne bo izvršilo več »concessioni governative». Opozarjamo, da so vse navedene takse povišane od 1. 1. 1977 za 30. odst. Trgovce, gostince in druge podjetnike obveščamo, da so za vse usluge na razpolago uradi Slovenskega v Trstu, S P \ Tc48T - ui.ICTA P.-FlLZl 10 - 61-440 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 24. 1. 1977 Ameriški dolar: debeli ,, drobni unt šterling “vicarski frank francoski frank “e|gijski frank ^emška marka Avstrijski šiling jT^adski dolar f*°iandski florint ganska krona švedska krona f*°rveška krona Urahma: debeli . ^ drobni “■"ar: debeli drobni 883.25 845.- 1512,50 350,50 176.25 23.50 365.75 51.50 845,-349,-147.— 204.-164,- 20,- 20,— 44,- 44,- med letom, temveč samo zaključe vanja računov in odnosna plačila j v bankah. Uprava IVA se ni že izrekla če so podjetniki oproščeni predložitve 4. trimesečne, oziroma druge šestmesečne prijave, vendar so nam na uradu IVA zagotovili, da je to samo po sebi umevno in da za torej menijo, da je zadnja trimesečna, oziroma šestmesečna, pri-! java integrirana v letni prijavi, j Podjetnikom so, kot vsako leto, I za vse potrebne informacije ali u-sluge na razpolago uradi Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu, Ul. Cicerone, 8/b vsak dan v uradnih urah. Za plačila v bankah pa se zainteresirani lahko obrnejo na Tržaško kreditno banko v Ul. Filzi, ki ima ustrezno dovoljenje za sprejemanje plačil IVA. K. V. Pismo uredništvu Menjalnica vseh tujih valut Obvestilo posestnikom trgovskih dovoljenj Kot je znano, je vlada z zakonskim odlokom št. 854 z dne 23. 12. 1976 določila, oziroma povišala številne takse in pristojbine na vladna in drdga dovoljenja ali koncesije. Največja novost je brez dvoma nova taksa na trgovska dovoljenja, ki jih izdajajo občine na podlagi zakona št. 426 z dne 11. 6. 1971. To so pravzaprav vsa dovoljenja za prodajo blaga na drobno tako v trgovinah, kot tudi na premičnih stojni- S-.-kštovar.o uredništvo «Primorski dnevnik« TRST V vestniku »NAŠA OBČINA«, ki ga je kot enkratno številko izdala dolinska občinska uprava v začetku ja. nuarja letos, sta iz izjave podpisanega občinskega svetovalca iz nerazumljivih razlogov izpadla v slovenskem izvirnem besedilu dva kratka stavka, zaradi česar je smisel celotnega zadevnega mesta nelogičen in nerazumljiv. Zadevni okrnjeni stavek se pravilno glasi: ... «Prav zaradi tega upa, da bo novi objekt (kulturni dom v Boljuncu) preprečeval asimilacijske težnje, saj je bil prav v ta namen zgrajen. Zaradi takšnega zadržanja se (skupina SSk) ne misli ponašati, ker to ni v njenem pojmovanju dela za javno korist, ki je prva dolžnost vseh javnih upraviteljev od večine do manjšine.» V italijanskem prevodu pa* je smisel popolnoma obrnjen, kjer pravi: ... «Speriamo quindi che la časa di cultura serva ad tendenze di assimi-lazione, essendo questo il fine per cui č stata costruita.»(!) Da bi bralci čimprej poznali točno besedilo izjave, prosim uredništva slovenskih časopisov, da objavijo to poiasnilo. S spoštovanjem! Alojz Tul načelnik svetovalske skupine SSk Trst, 21. 1. 1977 PULICASA DREVORED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336 Moderni urad, gostejši promet, novi materiali za obloge zahtevajo vedno popolnejše znan|e v vseh najmodernejših tehnikah čiščenja. Podjetje PULICASA vedno med vodilnimi pri uporabi strojev, pripomočkov, Izdelkov, predstavlja nov In hiter način čiščenja. Revizija splošnega regulacijskega načrta je bila predmet pogovora, ki sta ga v prosvetnem domu Andreja Budala v Štandrežu priredili krajevni skupščini Štandrež in Rojce. Poleg članov obeh demokra tičnih teles so se sestanka udeležili občinski odbornik za javna dela Zucalli ter sestavljalec sprememb regulacijskega načrta inž. Costa s sodelavci. Sejo_ je vodil nredsednik štandreško skupščine Walter Reščič, ki je v svojem obsežnem poročilu analiziral razvojne smernice Gorice ter jame posege ga nadaljnje izvrševanje vloge Gorice kot obmejnega mesta. Pri tem je izhajal predvsem iz ugotovitve, da fe-šitve, ki jih nakazuje občinska u-prava, niso v splošno korist, kadar mora en del občanov, Slovencev v Štandrežu, zanje toliko žrtvovati. Na tem srečanju sta spregovorila tudi dr. Mirko Primožič in arhitekt Jože Cej. Kot člana slovenske konzulte in kot sodelavca. Slovenskega raziskovalnega, inštituta sta osvetlila sociogospodarske in prostorske probleme, ki nastajajo Štandrežu. O njih sta nekai dni poprej govorila na sestanku, ki ga je sklicala krajevna skupščina. Na taistem sestanku je o številčnosti prebivalstva, njegovem narodnostnem sestavu in priseljevanja govorila sociolog Mirjam Koren. Pri na vajanju številk o priseljevanju se nam je vrinila neljuba pomota: v 15 letih se je namreč priselilo v Štandrež 400 oseb, ne pa 600 družin. Občinski svetovalec dr. Damijan Paulin je nato prikazal nekatere narodnostne vidike vprašanja ter zahteval razširitev domačega pokopališča. Na jasno izoblikovane predloge krajevne skupščine o premestitvi tovornega postajališča na državno zemljišče pri letališču .je odbornik Zučalli odgovoril, da ni mogoče več vnašati sprememb v sprejete občinske odločitve, ker bi to pomenilo nadaljnjo izgubo časa in denarja Inž. Costa pa je kot tehnik dopu ščal nekatere nejasnosti glede tovornega (»stajališča ter je kot težave navedel slabo povezavo z železnico in prostorsko omejenost po stajališča zaradi zaprek, ki jih predstavljajo ceste. Zagovorniki štandreških koristi so dokazali, da mejnega prehoda in tovornega postajališča ni mogoče zgraditi na skupnem prostoru, ker ju loči Tržaška cesta, zato je prav vseeno, če sta narazen 200 metrov ali en kilometer. Z razliko, da bi imelo tovorno postajališče na državnem zemljišču izvrstne povezave z železnico in z avtocesto. Pa še to: tovorno postajališče na lokaciji pri letališču bo mogoče ši- riti. na Jeremitišču pa ne. Za občino po Zucallijevih besedah to ni problem: ko bo čas za to. Dodo na desnem bregu Soče zgradili drugi avtoport. Zares dalekovidno ravnanje! Verdijev Korzo zaprt za promet Ves teden bo zaprt za ves promet odsek Verdijevega Krvza, od Ulice Mameli do Semeniške ulice. Zapora je nujna zaradi del za ureditev kanalizacije. Delo goriškega občinskega odbora Goriški občinski odborniki so se v petek zvečer seznanili z delom arhitekta Roberta Coste, ki pripravlja revizijo splošnega regulacijskega načrta. Arhitekt se v teh dneh seznanja s predlogi članov rajonskih konzult in ima s tem v zvezi sestanke s temi konzultami. Ti sestanki naj bi se zaključil; do sredine februarja. Na sestanku odbora je bil tudi govor o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z novimi navodili na področju občinskih financ. Kar se tiče najemanja novih uslužbencev bo goriška občina vzela v službo le tiste, ki so zares nujni za izvrševanje raznih služb. Kar se tiče pomanjkanja denarja v blagajni se je položaj deloma izboljšal in goriška občina lahko mirno, čeprav brez velikih izdatkov, izplačuje najnujnejše, t. j. plače osebja, prehrambeno blago za o-troške vrtce in za dom starčkov. Večurne stavke v tovarni ATI V goriški tekstilni tovarni ATI se nadaljuje sindikalno gibanje, da bi opozorili na položaj v tem obratu ter s temi akcijami prispevali, da bi ravnateljstvo sprejelo predloge delavcev glede povišanja letne proizvodne nagrade. V okviru teh akcij je sindikat FULCTA oklical za danes, sredo in četrtek dveumo stavko. V petek bodo uslužbenci tovarne ATI stavkali ves dan. V jutranjih urah bodo na Travniku pripravili javno zborovanje. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini Korzo Verdi 57 tel. 2879. V OKVIRU GLASBENEGA ABONMAJA Gostovanje okteta Gallus v goriški palači Attems Gostje so se nam predstavili z izključno slovensko glasbeno vsebino Oktet Gallus ni pri nas nov gost. Zadnjič se je pri nas oglasil pred par leti. Pri petkovem koncertu v palači Attems se tuim je predstavil z izključno slovensko glasbeno vsebino: izbor te je potekal od tzaščit-nika* Gallusa pa prav do današnjih dni. Če človek tolmači razpoloženje izključno po ploskanju, potem bi zgle-dalo, da je občinstvo oktet nagradilo ne tam, kjer bi si najbolj pričakovali, se pravi v «poglavju» Foerster-Ipavec, ampak pri tistem, ki je najbolj zahtevno in za povprečno uho «neprijazno», to je ob Kogoj - Gabrijelčičem »Barčici«, Merkuje vi «Ekspresionistični pesmi*, Vrabče-vem tTolminu* in pa ob Lebičevem «Pesku». Na več načinov bi si lahko tolmačili to razpoloženje: ali da je občinstvo zahtevalo, ali da je novost že sama po sebi zanimiva, ali pa da je oktet ostale *odstavke» odpel brez posebne prodornosti. Najbrž bo držalo prav slednje, kajti v petih Gallusovih skladbah, katere je oktet izvajal uj začetku, ni bilo mogoče zaznati kaj posebno svojskega, še posebno v zvočnem pogledu ne. Če je res. da si je oktet izbral ime Gallus «ne samo zaradi spoštovanja do njegovega opusa, temveč tudi zaradi svoje posebne afinitete do renesančne glasbe», mu to radi priznamo, vendar ne moremo mimo občutka, da je bilo izvajanje Gallusovih pesmi nekam pogreto. ■lllllllltllllllllllllllllllllllllllHIllItHIIIimilllllllMIOiSllllllltllllllllllillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllfllllll PO GLASOVANJU V PETEK V OBČINSKEM SVETU Tržiška kriza prikipela do vrha: župan in odborniki podajo ostavko Koalicija KPI-PSI ne sprejema odločilnega glasa fašističnega svetovalca - Morda že ta teden pogovori med strankami Župan in odborniki levičarske občinske uprave v Tržiču bodo te dni podali ostavko. Tako so sklenila vodstva KPI, PSI in PSDI, ki so se sestala v nedeljo zjutraj v Tržiču. Sklepi vodstev treh levičarskih strank so bili sprejeti po petkovem glasovanju v občinskem svetu, ko je bil predlog urbanizacije rajona La crose-a, kjer naj bi zgradil: nekaj sto ljudskih stanovanj, odobren z glasovi leve koalicije in z odločilnim glasom fašističnega svetovalca Ritosse.' Demokristjani in neodvisni Lable niso glasovali za ta sklep in ker' Je bil fašistični glas (šestnajsti) odločilen, so ga levičarske stranke odklonile in ugotovile, da ni moč vladati z relativno večino. Verjetno odločilni sestanek med županom ir odborniki bo že danes, sinoči so se že enkrat sestala krajevna vodstva levičarskih strank. Včeraj je pokrajinski tajnik PSI Trombetta že posla! pismo pokrajinskim tajnikom demokratični' strank, s katerim jih poziva na skupni sestanek. Na njem naj bi preučili položaj pokrajinske uprave in občin v Tržiču in Gradežu. Videti bo treba, če bodo vsi zastopniki strank ugodili socialističnemu tajniku. Petkova seja občinskega sveta v Tržiču (o njej nismo doslej poročali zaradi pomanjkanja prostora in tudi ker ni v nedeljo naš list izšel) je bila zelo burna. Demokristjani so bili zelo napadalni do župana in komunističnih in socialističnih odbornikov. Ko je govoril svetovalec Lon-go, ki je tudi pokrajinski tajnik KD, ga je neznanec med občinstvom ozmerjal, nakar je župan Maiani prekinil sejo in kasneje izrazil solidarnost z Longom. Po glasovanju, o :aterem poročamo v začetku tega članka, pa je župan prekinil sejo. V nedeljo dopoldne je bil v Tržiču tudi sestane’ pokrajinskega vodstva krščanske demok-ac;je. Tudi na tem sestanku so preučili položaj v tržiški občini in dejali, da se bodo vsedli k pogajanjem za skJpno, rpizo s socialisti in komunisti, ko bodo župan in odborniki v Tržiču, podali.ostavko. Kot vidimo je,, rešitev političnih vprašanj precej zapletena stvar. Ni videti hitrega izhoda iz krize, čeprav lahko že sedaj menimo, da bodo demokristjani morali nekoliko po-pusthi v Tržiču zato da ohranijo svoj enobarvni odbor v pokrajinski upravi. Zapleten pa je tudi položaj v Gradežu, kjer je na vladi koalicija KD-PSI. Pokrajinsko vodstvo sociaTstič-ne stranke se nagiba k temu, da bi socialisti v Gradožu izstopili iz odbora in prepustili vodstvo občine demokristjanovi -'n drugim strankam sredinske koalicije. V Gorici tečaj za nosečnice Tudi letos bodo na sedežu goriške-ga zelenega križa pripravili poseben tečaj za nosečnice, ki ga bo vodila diplomirana babca Anna Maria Bu-so. Vpisovanje je že v teku. zaklju- NA POBUDO PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA Od jutri do 7. februarja v Nl Gorici gledališko srečanje malih odrov V prvem delu bodo nastopila slovenska gledališča, v drugem pa iz drugih republik in iz tujine . V Verdijevem gledališču bo 7. februarja Teatro slabile prikazal Idealista Jutri, v sredo, 26. januarja, prične v Novi Gorici že tradicionalno srečanje malih odrov, v priredbi domačega Primorskega dramskega gledališča. Za to pobudo so se v novogoriški gledališki niši odločili pred leti, premagali so začetne te žave in sedaj se je njihova revija, v kateri nastopajo gledališke skupine iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije in inozemstva, lepo uveljavila in jugoslovanska gledališka kritika jo visoko ceni. Na prejšnjih revijah so že nastopila gledališča iz zamejstva in drugih dežel. Nastopilo je Stalno slo vensko gledališče iz Trsta, pred le ti je nastopila tudi gledališka skupina iz Parme. Tudi letos majo v pačrtu nastop dveh skupin iz inozemstva in sicer ene iz Beljaka, druge pa iz Trsta. Iz glavnega me sta naše dežele bo naši opilo tria ški Teatro stabile s Cankar-Tomiz-zovim Idealistom. Predstava bo zaključila srečanje in bo izjemoma v Gorici, v Verdijevem gledališču. 7. februarja. Vsi drugi nastopi pa bodo v ve liki dvorani PDG v Solkanu, priče tek vseh predstav bo ob 20. uri. ' Začetna predstava bo jutri, v sredo, 26. januarja, z nastopom Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora, z igro Jovana Kesa■ rja »Ali je mogoče, tovariši, da smo mi vsi voli*. V četrtek, 27. januarja, je na vrsti Slovensko narodno gledališče Urama iz Ljubljane z delom Rudija Kosmača, Mirana Herzoga, Primoža Kozaka Moje izbe*. Na vrsti je isti večer tudi vrsta samogovorov Ivana Cankarja v izvedbi Rudija Kosmača. V petek, 28. januarja, bo nastopilo domače Primorsko dramsko gledališče z Martinom Kačurjem Ivana Cankarja-Janeza Povšela. V soboto, 29. januarja, je na vrsti Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z igro Franza Xaverja Kroelza Moška zadeva*, v nedeljo pa gledališče Pekarna iz Ljubljane s Pavla Zidarja igro «Jaz sem gospa Marija*. Eksperimentalno gle dališče Glej iz Ljubljane pa bo na vrsti v ponedeljek, 31. januarja, z Milana Jesiha igro «Brucka ali obdobje prilaganjanja*. Po dvodnevnem odmoru bo v četrtek, 3. februarja, na vrsti nastop Teatra ITD iz Zagreba s Tomislava Durbešiča igro «Rasputin in vsi o-stali al va banc/ue*. Komorna scena rAtelie 212* iz Beograda bo na vrsti v petek, 4. februarja, z igro *Na neumnem belem kamnu* Bori-slava Pekiča. Narodno kazal ište alvan Zajc* z Reke nastopi v sobo to, 5. februarja, z Milana Grgiča igro tJimrng odhaja*, v nedeljo, 6. februarja, pa bo gostovalo Studio Buehne iz Beljaka s «Kitajskim zidom* Maia Frischa. Predstava bo seveda v nemškem jeziku. Kot zaključek, v ponedeljek, 7. februarja, pa bo z Idealistom Ivana Cankarja v priredbi Fulvia To-mizze nastopil Teatro Stabile iz Trsta v Verdijevem gledališču v Gorici. Uprava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice že li s tem delom v italijanski priredbi seznaniti slovensko publiko, tudi ono v goriškem zamejstvu. Zaradi tega vabi tudi goriške ljubitelje gledališke umetnosti, da pridejo na to prireditev, ki je namenjena slovenski publiki. Zato vabi uprava PDG goriške Slovence, da si že sedaj rezervirajo prostore v Verdijevem gledališču. Vabila, bodo veljala kot vstop, so na razpolago na Slovepski prosvetni zvezi v Gorici, Ul. Malta 2. tel. 2495. čeprav bo Teatro Stabile iz Trsta nastopilo z istim delom v Gorici nekaj dni kasneje, v okviru italijanske gledališke abonmajske sezone, vabimo goriške Slovence, da si ogledajo i-talijansko priredbo slovenskega dela na tej predstavi, ki je izrecno namenjena slovenski publiki. Delo je tako v Trstu, kot e drugih krajih Italije doživelo izreden spre jem pri italijanski publiki, ki je tako počastila našega Ivana Canka rja ob stoletnici njegovega rojstva. čilo pa se bo, ko se bo prijavilo zadostno število bodočih mamic. Začetek tečaja je predviden prve dni prihodnjega meseca. Zakaj so ukinili avtobusne vozovnice za upokojence Precej negodovanja je med gori-škrini upokojenci vzbudila vest, da so v pisarni mestnega avtobusnega podjetja prekinili izdajanje abonmajskih kart za upokojence, ki so stale 500 lir na mesec. S to karto so se upokojenci, starejši od 65 let, lahko nemoteno posluževali vseh avtobusov v našem mestu. Tozadevni sklep je sprejel goriški občinski svet lanskega 7. oktobra, ko so odobrili poviške vseh drugih listkov in abonmajev. To kljub temu, da je mestno avtobusno podjetje in tudi del svetovalce/ predlagala, da bi lahko tak abonma imeli le upokojenci z minimalno socialno pokojnino. Nesmiselno je namreč, da se tako cenenega abonmaja poslužujejo upokojenci z več sto tisoč lirami mesečne pokojnine. Nekaj dni po sklepu goriškega občinskega sveta pa je pristojno deželno odbomištvo za prevoze poslalo vsem občinam, avtobusnim podjetjem in tudi pokrajinskim nadzornim odborom okrožnico, v kateri je dajalo navodila za uvedbo enotnih cen za navadne in abonmajske vožnje na avtobusih. Sredi decembra je pokrajinski nadzorni odbor v Gorici razveljavil tisti del sklepa goriškega občinskega sveta, kjer je govor o abonmajih za upokojence, Z občir ne so obvestili mestno podjetje, ki je zaradi tega ustavilo izdajo abonmajev za upokojence. Ti se morajo sedaj posluževati navadnih listkov (sto lir za vsako vožnjo), dokler občinski svet ne sprejme nove tarife. Spremembe v voznem redu avtobusov Z uvedbo enotnega dopoldanskega urnika na nižji srednji šoli «Ivan Trinko* v Gorici je bilo treba uskladiti tudi vozni red avtobusov. Občinski upravi iz Doberdoba in Sovodenj sta se z ravnateljstvom pokrajinskega prevoznega .podjetja (APT) domenili za naslednjo rešitev. Dijaki, ki končajo pouk ob 13.30 se morajo obvezno posluževati že obstoječih zvez. Za tiste ki končajo uk šele ob 14. uri pa so na razpolago posebni avtobusi. Za dijake iz Sovodenj, Peči, Rupe in Gabrij, od pelje avtobus ob 14.15 iz Ulice Alvia- no. Smer vožnje: Sovodnje, Peč, Rupa, Gabrje, Gorica. Vrhovski o-troci imajo na razpolago avtobus ob 14.05, ki odpelje direktno na Vrh, od tam pa v Martinščino in dalje proti Gorici. Nekaj sprememb je tudi za jutranje z.eze. Tako bodo otroci iz Peči od zdaj naprej lahko stopili na avtobus že na Kržadi pri pokopališču, medtem, ko so morali do zdaj hoditi do gostilne Ožbot v Rupi. Umrl kolesar Iz Gradišča Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila v Gradišču 16. t.m. je v nedeljo zvečer umrl v goriški bolnišnici 83-letai Antonio Ballaben. Drugi del koncerta je bil posvečen slovenski romantiki in pa slovenski glasbeni folklori. Bolj kot romantike je občinstvo upoštevalo tfolklo-riste*. Vse bolj prepričljiva je bila izvedba pesmi v izboru od impresionizma dalje, in še prav posebno tistih, ki so Me ekspresionistično razglašene. Novost za nas je bila priredba Kogojeve «Barčice* za moški zbor. Priznati je treba, da je M. Gabrijelčič izvrstno poustvaril skladbo. Merkujevo «Ekspresionistič- no pesem* smo že slišali zadnjič in nas je ob sedanji izvedbi prav tako presenetila, prav tako Vrabče v »Tolmin«. Najbolj pa nas je iznenadil Lebičev cPesek*: skladba spada v a-vantgardno poglavje naše zborovske literature in že sama po sebi priča o možnosti živahnega presnavljanja naše zborovske tradicije. Občinstvo je pri tem koncertu pokazalo, da živo spremlja, čeprav na obrobju, dogajanje naše zborovske literature. m.r. Velika udeležba na Beneškem večeru» Veliko Goričanov je prejšnjo nedeljo prisluhnilo *Beneškemu večeru* v Katoliškem domu. V gosteh jš bilo mlado beneško gledališče in pevci zbora Rečan z Les. Mladi i-gralci, ki jih je v Gorico povabilo SKPD Mirko Filej, so pod vodstvom Adrijana Rustje prepričljivo podali v beneškčm narečju napisano socialno igro Emigrant Izidorja Predana. Delo prikazuje žalostno usodo beneške družine, ki ji nista prizanesli niti vojska niti emigracija, obenem pa nakazujs današnja politična in družbena vrenja, ko se nekdanji zastareli pogledi vse bolj umikajo novim, ko je vedno več posameznikov in političnih sil. ki se trudijo za družbeni in narodni prerod teh revnih krajem Za vrsto slovenskih ljudskih in beneških narodnih pesmi je poskrbel zbor Rečan z Les. Odvetnik Battcllo o petoveljskem procesu Kino Tržit EXCELS10R 16.30-22.00 »Grizzly, l’orso che uccide«. Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Per le anti-che scale«. Barvni film. Nnva (ioriva in okolica Včeraj-danes DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je t Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ulica Romana, tel.’40-497. Goriški odvetnik Nereo Battello bo v četrtek, 27. t.m., gost Mladinskega krožka, ki je pripravil predavanje o petoveljskem atentatu, oziroma o sodnem postopku zaradi u-boja treh karabinjerjev v vasici ob levem bregu Soče. Battello, ki je bil branilec enega od šestih obtožencev, bo osvetli o-zadje petoveljskega procesa. Dotaknil se bo tudi vprašanja fašističnega rovarjenja, s katerim je povezan tudi tragičen dogodek v Petovljah. Gorica VERDI 17.00—22.00 «La dottoressa del distretto militare«. E. Fenech in M. Carotenuto Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 «La ragazza del riformatorio«. L. Bleir. in J. Miles. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. MCDERNISSIMo 17.00-22.00 »La clas-se operaia va in paradiso«. G. M. Volonte in M. Melato. Barvni film. CENTRALE 16.30-21.30 «1 sette aghi d'oro». S. Eaker in E. Ashley. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTOR1A 17 00-22.00 »Le deportate della sezione specia'e SS» J. Steiner in L. Polito. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. SOČA »Mož po imenu Genon«, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Umazana Mary-Nori La-ry». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Peklenska stolpnica«, ameriški film ob 19.30. Iz goriškega matičnega urada Rodili so se: Enrico Bressan, Roberto del Ciello, Katja Paravano, Silvia Puntin, Lisa Stacul, Michela Vellico, Roberta lob, Giovanni Marsana, Lorenzo DOsualdo, Christian Bidin. Marzia Cocolin. Umrli so; 72-letni upokojenec Gi-rolamo Gerin, 86 letna gospodinja Marija Škubin vdova Reja, 82-let-na gospodinja Luigia Morgut por. Marizza, 65 letni upokojenec Er-manno Gregori. 67 letni upokojenec Guido Sivocci, H7-letni upokojenec Francesco Micheloni, 69-letna upokojenka Nives Zutioni, 76 letna u-pokojenka Maria Carmela Perco, 72-let.ni upokojenec Arduino Pre-viato. Oklici-^ časnikar Vincenzo Com-pagnone in univerzitetna študentka Giuliana Liviero. uradnik Enrico Ortombina in učiteljica Graziana Fain. pismonoša Eros Gianni Gen-tile in delavka Laura Fanzutti, zidar Virgilio Marega in delavka Marina Marcosig, vajenec Marco Sinicco in uradnica Anna Bertin, uradnik Carlo Cresta in učiteljica Lucina Milocco. AVTOMOBILIZEM VN BRAZILIJE Slavje ferrarija in C. Reutemanna Svetovni prvak James Hunt je bil drugi SAO PAOLO, 24. — Argentinski avtomobilski dirkač Carlos Reute-mann je zmagovalec dirke za VN Brazilije in je, L. ko tudi na 'vrhu lestvice za svetovno prvenstvo po dveh dirkah. S to zmago je uspelo italijanski avtomobilski hiši Ferrari iz Maranella osvojiti pomembno zmago in to še posebej po slabem uspehu za VN Argentine. Če k temu prvemu mestu dodamo še tretje mesto b všega svetovnega prvaka Laude je uspeh popoln. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti, da je bila ta dirka izredno zahtevna, saj je pcoga Inter-lagos ena najbolj zahtevnih na svetu. Samo dirko je uspešno končalo sedem dirkačev in vsi ostali so bili prisiljeni iz raznih razlogov prenehati. ker so forsirali in največ jih je končalo izven proge. Najprej je Mass prisilil k predaji Regazzooija, na ovinku številka tri pa so končali iz dirkališča Pete~son, Lafitte, Bram-billa in Binder. Nesrečna sta bila Regazzoni in Watson. Prvi, ker se ni mogel pri tako veliki hitrosti izogniti Massu, drugi pa se je zaletel v Depaillera. Slednjega so morali celo prepeljati v bolnišnico, ker si je zlomil desno nogo. Zmagovalec Reutemann j bil kronan z uspehopi, ker je vozil izredno prisebno od samega začetka pa do konca. Potem, ko je p-ibližno na polovici dirke, prevzel vodstvo je njegova prednost stalno naraščala in drugi na c:lju Hunt je zaostal za več kot deset sekuna. Vsi ostali pa so imeli še večje zaostanke, zadnje-uvrščeni Hoffman pa je zaostal celo za dva kroga. ročajo, pošteno obdelal s pestmi nekega domačega novinarja, ker so Angležu očitali, da se ni preveč pohvalno izrazil o dveh mladih brazilski drkačih Hoffmannu in Ribeiru. KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Tržačani zopet zmagali doma Goričani v Benetkah izgubili Izredno pomembna zmaga Xeroxa v Varcseju - Krili presenetil v Rimu 79:74 KOŠARKA Brest državni prvak ČAČAK, 24. — Na državnem prvenstvu kadetov je zasluženo zmagala peterka Bresta iz Ljubljane, ki je z odlično igro premagala vse nasprotnike. Premoč slovenskih kadetov je v naj večji meri prišla do izraza v sklepnem spopadu. REZULTATI SKUPINA A: Radnički FOB -Brest 68:86, Jugoplastika - Brest 73:86, Industromontaža - Brest 76:89. FINALE Partizan - Brest 79:97 (35:51). A-2 LIGA Pall. TS — GBC (38:45) PALLACANESTRO TRIESTE: De Vries 28, Baiguera 24, Meneghel 9, Ocser 6, Ferza 10, Jacuzzo 2, Poz-zecco, Ritossa, Pirovano. Scolini. GBC: Corno 15, Manzotti 14, Me lillo 23. Rossi 14. Santoro 4, Sfor za 2, Tassi 2 in Folgori. Trener: SODNIKA: Sidoli iz Reggio Emi lie in Soavi iz Bologne. PROSTI METI: Pallacanest.o TS 17:21, GBC 10:22. ON: Pahecariestro TS 19, GBC 20. PON: Santoro (3C). Forza (37). Kljub slabi igri je tokrat tržaški ekipi uspelo premagati sicer močno okrnjene (manjkali so namreč A-meričan Cozelko, ki je v ZDA na •HIIIIIIMIIIIIItllllHHIIIIMIIIHIIIUIf minHIIIHUllllllllllllllltinilllllllHIIIIIlIlHIIIII lili lili IIIIIIIIMIIIIUIIIIIIII NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI VRSTNI RED VN BRAZILIJE 1. Reutemann - fervari, ki je prevozil 40 krogov s skupnimi 318,400 km v 1.45'7"72, 2. Hunt mclaren 10"71 zaostanka, 3. Lauda - ferrari 47"51. 4. Fittipaldi - cope-sucaP — zaostanek en krog, 6. Zorz. - slia-dow — 1 krog zaostanka. 7. Hoffman — copersucar — 2 kroga zaostanka. LESTVICA ZA SP PO DVEH DIRKAH 1. Reutemaro — ferrari 13 2. Scheckter — wolf 9 3. F ttipaldi — copersucar, Hunt — mclaren in Pace—brabhanalfa 6 6. Lauda — ferra-i 4 7. Andretti — lotus in Nilsson — lolus 2 9. Regazzoni — ensign in Zorzi — shadow 1 Hunt tud! dober boksar SAO PAOLO, 24. — Po končani dirki za veliko nagrado Brazilije je angleški dirkač James Hunt, kot po- tllllltlllllllHMIIIHIIHIIIIimiMllllllllllflMII Tržačani in gostje zadovoljni s točko V vrstah Triestine je bil najboljši Lucchetta i. 3. - 4. - 1. Decretone ,2. Levižzano 1. Tricia 2. Chiza 1. Garcia 2. Matto Che Sei 1. Vakayama 2. Monet Cris L Torre Mare 2. Zante 1. Mec 2. Raspberry Ripple KVOTE ) 11 - 898.600 lir 10 — 62.500 lir 5. - 6. - 1 X X 2 1 2 2 1 2 2 2 2 TRIESTIN A — LECCO 0:0 TRIESTINA: Bartolini, Lucchetta, Zanini, Berti, De Luca, lVion-ticolo, Andreis, Politli, Dri, Fontana, Trainini. LECCO: Navazzotti, Bonini, San-ti, r ilacchione, Halli. Volpi, Marčni, Pozzou, Skoglund (Uanfora), Pota, Zandegu. SODNIK: dallerini (M. Carrara). GlEuauCEV: 9.UU). kuti: 12:3 Prvič v letošnji sezoni ni Trie-si.nu uspelo na domačem igrišču zatresli naspi ounkovo mrežo. Razlog pa ne moremo pripisali sicer nerazpoloženim trzasKirn napadalcem, pač pa pazljivi in učinkoviti obrambi gostov, ki so na Grezarju zapustili zelo dober vtis. Rezultat je torej pravilen, saj je Triestina imela terensko premoč, nogometaši Lecea pa so bili bolj nevarni. Kljub lepi in tekoči igri pa je bilo priložnosti za zedetek bolj malo. Napadalci obeh ekip so večkrat streljali, večina strelov pa je sla mimo gola ali pa so bili lahek, plen obeh zelo doorih vratarjev. V prvem delu tekme je srednji napadalec Skoglund (katerega je Triestina nameravala kupiti pred pričetkom prvenstva) nekajkrat zadel z glavo, žogo pa poslal vedno prek vratnice. Triestina je bila nevarna le proti koncu, dosegla pa je le veliko število kolov V drugem polčasu so domačini pritisnili, ombramba gostov, ki so sicer pred vajali odprto igro, pa je elegantno prestregla vse akcije. V tem delu je bila Triestina premalo točna in izid je bil tako zapečaten. Rezultat je vsekakor pozitiven, saj je Lecco poleg Udineseja pokazal v Trstu najboljši nogomet. Pri Triestini si vsi igralci zaslužijo pozitivno oceno, razen Drija, ki je ponovno začel igtati precej medlo. Med najboljšimi je bil tokrat Lucchetta, ki je dobro pokrival nevarnega napadalca Zandegtt-ja, ki je že dosegel osem zadetkov. Dobro sta zaigrala tudi Politti in Trainini, v napadu pa je požrtvovalno igral Andreis. Triestina je tokrat nastopila z enako postavo kot v Cremoni. Ta gliavinijeva poteza je precej čud na, saj je na igrišče poslal branil ca več, to je Zaninija. ki sicer lahko igra tudi na sredini. Morda bi bilo bolje, če bi trener ohranil isto postavo, ki je doma zmagala štiri krat zaporedoma, namesto Peressi-na pa bi lahko izkoristil' Goffija ali mladega Rossija. Verjetno pa se je tržaški trener današnjega nasprotnika upravičeno bal. Vsekakor je točka proti I.eccu dragocena, saj so tako Tržačani dosegli 20 točk in nadvse t spesno zaključili prvi del prvenstva. A. K. zdravljenju in kar trije standardni igralci, ki so se ponesrečil; z avtom), a solidne košarkarje GBC Uganka trenerja Lombardija je bila kako zaustaviti «oriunrla» Me-lilla. ki prav gotovo sodi med najboljše igralce v italijanskem prten-stvu. Dokler je tega izrednega igralca kril Oaser. je Melillo zadeval iz vseh poicžajev, ko pa ga je vzel v varstvo Forza. je le bilo riako-liko bolje Vseeno pa ni uspelo Tržačanom prehiteti nasprotnika, saj so v napanu delali napako za napako. Šele proti koncu se je razigral Baiguera, kateremu je uspelo privesti svojo ekipo da zmage. IZIDI 19. KOLA Cinzano - Lib. Brindisi 127:82 Brina - Chinamartini 92:90 Scavolini - Vidal 78:84 Cosatto - Fernet Tonic 75:91 Pall. Trieste - GBC 79:74 Emerson - Roller 97:71 LESTVICA Cinzano 32, Fernet Tonic in Emerson 30. Brina 26. Chinamartini in GBC 20, Vidal 18. Pallacanestru Trieste in Scavolini 16. Cosatto 10, Roller 8. Lib. Brindisi 2. . PRIHODNJE KOLO (30.1.) GBC - Vidal, Fernet Tonic Emerson, Lib. Brindisi - Cosatto. Cinzano - Roller, Brina - Scavolini, Chinamartini - Pall. Trieste. 91:78 A-1 LIGA Canon — Pagnossin (38:33) CANON BENETKE: Carraro 15, Suttle- 27. Dordei 18, Pieric 10, Gor ghetto 13, La Corte 8, Ceron, Ta-vasani, Pujatti, Traina. PAGNOSSIN GORICA: Savio 10. Garrett 27, Ardessi 13. Flebus 8, Beretta 2, Soro, Fortunato 10. Ca luri. Bruni 8. Furlan. SODNIKA: Pinto in Bianchi iz Rima. PROSTI METI: Canon 11:13, Pagnossin 1316, Benečani so se morali pošteno namučiti, da so premagali Goričane. ki so presenetili zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti, žal. pa je dober nastop goriške peterke skvaril trener Benvenuti, ki se je na klopi dokaj nešportno vedel in je seVeda prejel tudi tehnično napako. IZIDI 19. KOLA IBP - Brili 66:68 Alco - Forst 98:77 Sapori - Jolly 86:74 Canon - Pagnossin 91:78 Snaidero - Sinudyne 79-90 Mobilgirgi - Xerox 79:85 LESTVICA Sinud.vne 34, Mobilgirgi in Forst 28, Alco 24, Brili in Xerox 20 Canon 18, IBP 16, Sapori 14, Pagnossin 10. Snaidero, Jollycolombani 8. PRIHODNJE KOLO (30.1.) Jollvcolombani - Alco, Canon -Brili, Sinudyne - IBP, Sapori - Mobilgirgi, Pagnossin - Snaidero in Forst - Xerox. V tej skupini smo imeli torej izredno pomembno zmago Xeroxa kur sredi Vareseja. Rezultat je ■ zelo presenetljiv, čeprav je jasno, da evropski prvaki so zaigrali brez vsakršne motivacije. Važna je tudi zrnata Brilla v Rimu proti nepo srednemu konkurentu za vstop v elitno skupino, ki se bo borila za državni naslov. Marko S PETKOVEGA OBČNEGA ZBORA V OBČINSKEM GLEDALIŠČU »F. PREŠEREN> SD Breg lahko letos že računa na preko 200 aktivnih športnikov Sodelovanje s šolo in starši je bilo doslej, žal, pomanjkljivo V petek, 21. januarja, je bil v prostorih novega občinskega gledališča «F. Prešeren* v Boljuncu 11. redni občni zbor ŠD Breg. Prisotnost članov je bila sicer zadovoljiva, vendar pa moramo ugotoviti, da jih je bilo premalo za tako društvo. Med drugimi so bili prisotni tudi podžupan občine Dolina Marino Pečenik, ki je predstavljal občinsko upravo, predsednik ZSŠD1 Vojko Kocman, predsednik prosvetnega društva F. Prešeren i/. Bo-ljunca Vojko Slavec, in predstavnik Prosvetnega društva Valentin Vodnik iz Doline Vojko Kocjančič. Po odprtju in po izvolitvi za predsednika občnega zbora prof. Stojana Sancina je dosedanji predsednik Silvan Klabjan podal predsedniško poročilo. Iz poročila smo povzeli sledeče: «Ker je že minilo dve leti od prejšnjega občnega zbora, je bil skrajni čas, da se zopet zoeremo in pogieuamo ter analiziramo u-spehe in neuspehe našega .društva. Začelo se je drugo desetletje ŠD Breg. Če se ozremo nazaj na tisti spomladanski april leta 1965, lanko rečemo, da smo takrat zaorali neizbrisno sled v naši občini. Obdobje prvega desetletja je za nami. Začelo se je drugo desetletje. Delovanje in angažiranost naših aktivnih članov sta v vseh panogah, ki jih gojimo, znatno večja. Pomisliti moramo, ima danes Breg približno 200 aktivnih mladincev, ki branijo barve društva. Kaj je to za društvo, mislim, da se vsak član in simpatizer zaveda, če kolikor toliko pozna današnje razmere v športu pri nas. S SOBOTNEGA OBČNEGA ZBORA V PROSTORIH PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH ŠD Polet je tudi v tej sezoni želo vrsto pomembnih uspehov Letos bo opensko društvo proslavljalo 10-Ietnieo svojega delovanja V soboto zvečer je odbor športnega društva Bolet podal letni obračun delovanja društva. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število domačinov, ki skozi vse leto sledijo delovanju domačega dru štva. Občni zbor je odprl predsednik društva Egon Kraus, ki sc je najprej zahvalil vsem za številno ude ležbo, nato pa je še pozdravil go ste: konzula SFRJ V(ada Plečaša, predsednika ZSŠDI in ŠK Kras Vojka Kocmana, predsednika PD »Tabor* Stanko Hrovatin, predsednika ŠZ Zarja Ivana Brasa, Nori Jelinčičevo, ki je zastopala RMV in Jožka Morelja predstavnika komisije za mladino pri SKGZ. Nato je začel s čitanjem svojega poročila. Najprej se je dotaknil ne gativnih strani delovanja društva v preteklem letu. V prvi vrsti se je dotaknil problema o sodelovanju med društvom in združenjem staršev na openskih šolah kot tudi ne •iiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiitiiiiiiiriiiiiiiiiMiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiii»iiiMiiiiiiiiiii»miiiMiiiiiiiiiMiiM»?miiiiiiiiMiiiiiMimi»ni»}n«jimii»iMii»iiMiiiiiiiiiii»iiiiim»iiiiiiiiiMiiii»»» KOŠARKA V MLADINSKEM PRVENSTVU Borovci namučili Sidertecnico Poletovci premagali Mobilcaso Komentar Mirka Novosela Cosiča niso dočakali štirinajsto kolo prve jugoslovanske košarkarske lige je prineslo več razburljivih tekem. Kolo se je pričelo z mestnim derbijem v Beogradu med Crveno zvezdo in Partizanom. Glede na dejstvo, da je Partizan igral brez Kičanoviča, ki je bil izključen zaradi izgredov v tekmi z Bekom, je kazalo, da bo Crvena zvezda le prišla do dveh dragocenih točk. Razpleti na igrišču pa so pokazali, da je Partizan tudi brez svojega reprezentanta boljši tekmec od Crvene zvezde. Junak srečanja je zopet bil Dalipagič, ki je dosegel kar 45 točk. Ljubljanski Brest je brez večjih težav odpravil zagrebško Industromontažo. S tem so Ljubljančani tudi pospravili predragoceni par točk v borbi pred izpadom. Preseneča tudi visoka zmaga Jugoplastike na nevtralnem igrišču v Pančevu proti Beku. Spličani so namreč premagali Rajači-čeve varovance kar s 129:90. Zanimivo je, tudi, da kljub zadnjim uspehom Jugoplastike, je trener Skansi dal ostavko in vse kaže, da ne bo več sedel na trenerski klopi Spličanov. V tem kolu je bilo tudi več izredno'dramatičnih srečanj. Izredno razburljivo je bilo na Reki, kjer je vodeča Bosna zmagala le z dvema točkama razlike. Odločilen koš je v zadnji sekundi dal Djogič. Podobna slika je bila tudi v Zagrebu, kjer je Cibona s Knegom v zadnjih sekundah dosegla zmagoviti koš. V Zagrebu so pričakovali. da bo z Zadrom spet zaigral čosič. Košarkarji Gibone so to tudi nestrpno pričakovali. Ko pa čosiča ni bilo na igrišču, so mladi Zagrebčani nezbrano igrali, kar bi jih pa lahko tudi drago stalo. Tudi Rabotnički je na podoben način izbojeval izredno dragoceni točki na račun beograjskega Radničkega. IZIDI 14. KOLA NA REKI: Kvamer — Bosna Sarajevo V ZAGREBU: Cibona — Zadar V BEOGRADU: Crvena zvezda — Partizan Beograd V LJUBLJANI: Brest — Industromontaža Zagreb V PANČEVU: Beko — Jugoplastika Split V SKOPJU: Rabotnički — Radnički FOB Beograd V SARAJEVU: Igman — Metalac Valjevo LESTVICA Bosna Sarajevo 26: Partizan Beograd 24; Jugoplastika Split 22: Cibona Zagreb 18; Crvena zvezda Beograd. Beko Beograd in Metalac Valjevo 16; Radnički FOB Beograd in Kvarner Reka 14; Rabotnički Skopje 10: Brest Ljubljana 8; Industromontaža Zagreb in Zadar 6; Igman Ilidža 0. PRIHODNJE KOLO (29. L) Igman - Kvamer: Metalac - Cibona: Zadar - Beko: Jugoplastika - Crvena zvezda: Partizan - Rabotnički; Radnički FOB - Brest; Industromontaža - Zagreb. 118:120 79: 78 89: 92 111: 78 90:129 92: 90 60: 69 V promocijskem prvenstvu Jadran ni igral zaradi slabega vremena Bor — ITC Sidertecn. 64:65 (33:39) BOR: W. Ukmar 6, Parovel 2, K. Ražem 15, Perco (k) 5, Lukša 10, R. Kneipp 2, Fontanot 22, Volk, Marassi 2. 1 PM: Bor 12:18, ITC 10:20. SODNIK: Gorjan iz . Trsta. Bor je ponovno potrdil svoj dober trenutek: izgubil je le s točko razlike proti Sidertecnici, ki je na vrhu lestvice. «Plavi» bi lahko celo zmagali. Proti koncu so pa Dopustili, minuto pred koncem so jih Tržičani dohiteli in so tako zmagali s piko razlike. Celotno moštvo je igralo najbolje, kljub odsotnosti Žerjala, ki je tokrat moral nastopati z Jadranom. Čeprav borovci igrajo zadnje čase še kar zadovoljivo, niso prišli do zmage saj so se srečali le s favoriti tega prvenstva. Sedaj bodo prišle na vrsto »lažje* tekme in lahko upamo, da se bodo povzpeli na lestvici. Žal. to ekipo sestavljajo v glavnem trenerji, ki se morajo večkrat odreči tekmam; občasno pa morata Ražem in Žerjal priskočiti k Jadranu. Lahko vidimo, torej, da je delo, ki ga njihov trener Lakovič opravlja, izredno težavno in zapleteno. V Borovih vrstah je v napadu najbolje zaigral Fontanot, ki je polnil koš iz vseh položajev. ' fp Polet — Mobilcasa Krmin 75:62 (47:18) POLET: Danev 7 (3:5), Kalin. Berdon 1 (1:3), Taučer (k) 17 (5:7), Sosič 14, Vitez 30 (2:3), Ferluga 6 (0:3). SODNIK: Fornasari iz Trsta. V openski telovadnici so Poletovi mladinski slavili prepričljivo zmago s peterko Albe iz Krmina, ki jih je v prvem delu prvenstva premagala za dve točki razlike. Tekma se je odvijala dokaj čudno: Polet je začel s strahovitim tem pom in z bleščečo, hitro in učinkovito igro naravnost pregazil nasprotnike v prvem polčasu in na začetku drugega. V deveti minuti drugega polčasa so namreč Openci vodili s kar 34 (!) točkami razlike (65:31). Takrat pa je moral z igri šča zaradi nujnih osebnih obveznosti najboljši poletovec Boris Vitez, ki .je dotlej dosegel kar 30 točk in odtlej se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Poletovci so naravnost izgubili glavo in so do konca tekme skoraj popolnoma za- pravili ogromno prednost, ki so si jo tako zasluženo priigrali. Škoda za zadnje mučne minute, sicer bi lahko označili tekmo poletovcev kot zdaleč najboljšo letos. Poleg neustavljivega Viteza bi pohvalili še kapetana Rudija Tau-čerja, ki je edini ohranil mirne živce do konca tekme. Sergij Tavčar PROMOCIJSKO PRVENSTVO Villesse — Jadran n.o. V osmem kolu promocijskega košarkarskega prvenstva bi moral Jadran igrati v Vilešah, in ta na odprtem igrišču. Tekme niso odigrali zaradi slabega vremena. 98:63 NARAŠČAJNIKI Servolana — Breg (47:34) BREG: Meneghetti (k) 6, Deber-nardi 2, Barut 23, Pertot 17, Pa sinato, Labianj 4,, Korošec in Slavec 11. PROSTI METI: Breg 3:13. Kot je bilo predvidevati, so Brežani v Škednju ostali praznih rok. Servolana. ki uvršča najvišjega centra tega prvenstva, Rossija, je bila za Brežane premočna. Rossi je namreč dal kar 40 točk in zaman je bil Barutov trud, da bi Škedenjca lahko zaustavil. Poleg Baruta je dobro zaigral tudi Boris Slavec. n.o. Polet — Inter 1904 Tekme med Poletom in Interjem 1904 niso odigrali zaradi spolzkega igrišča na Opčinah. 80:118 Bor — Don Bosco (41:60) BOR: Bajc 4, Canciani (k) 30, Kerpan 28, A. Pegah 16, M. Ražem 2, Kalc, Štavar, Aghemo. PM: Bor 8:20, Don Bosco 8:12. SODNIK: Puopolo iz Trsta. Po treh zaporednih prvenstvenih tekmah, ki so izrazito kazale, da je bil Bor v globoki krizi, so »plavi* končno dobili nekaj elana; presenetili so vse (tudi svojega trenerja) s tem da so zaigrali svojo daleč najboljšo sezonsko tekmo pro ti Don Boscu, ki je z Interjem 1901 vodilna ekipa tega prvenstva. Na polniti nasprotnikov koš z 80 pikami, proti zelo učinKovitemu presin gu, ki ga italijansko moštvo običajno izvaja, ni lahka stvar. Bo rovci so izkoristili svoje atletska zmožnosti, tako da so višjega na sprotnika često spravljali v težave s hitrimi protinapadi in s točnimi meti iz razdalje. Poleg Pegana in Cancianija je treba pohvaliti še Walterja Ker-pana. fp KADETI Bor — Pall. Trieste 38:112 (9:56) BOR: Koren 12, Jančar, Dovgan 4, Gombač 4, Mazzucca 7, Slcbec 7, Brana 4, Pegan, Farnetti, Zu-balič. SODNIK: Stefi iz Trsta. V zadnjem kolu tega prvenstva so borovci igrali proti prvemu na lestvici, proti ekipi Pallaeanestro Trieste. Kot sam izid zgovorno kaže, so bili gostje znatno boljši od naš’h zastopnikov, ki so igrali brez Marka Mesesnela. Če so borovci bili v prvem polčasu skoraj brez moči, pa so se nekoliko le opomogli v drugem delu tekme in so tudi dosegli 29 točk. kar proti tako močnemu nasprotniku res rti malo. z vodstvi teh šol. Druga negativna točka pa je so delovanje s prosvetnim društvom «Tabor», s, katerim športno društvo Polet gostuje pod isto streho. Zaradi tega bo morala bili ena osnovnih dolžnosti novega odbora, da v bližnji prihodhosti naveže boljše stike bodisi s šolama, kot tudi z domačim prosvetnim društvom. Med drugim se je predsednik Kraus dotaknil tudi desetletn.ee društva in takole dejal; «Lelos poteka' 11) let, odkar je bilo ustanov ljcno naše športno društvo. No vembra letos bomo to obletnico pri merno proslavili, vendar menim, da bi moralo biti vso laše delovanje v tem letu posvečeno tej pomembni obletnici. Novi odbor bo moral takoj v Začetku sestavili program prireditev, srečanj in tek rnovahj, ki naj na poseben način obeležijo 10 let delovanja našega športnega društva*. Svoj govor je zaključil z zahvalo gospe Lojzki, ki je lani zapustila svojo hišico na dvorišču Prosvetnega doma, ki je bilg yse o:l za 'cetka delovanja društva najtesneje povezana z njim in tudi z mladino, ki se je neprenehoma podila gor in dol po dvorišču Prosvetnega doma. 'Za predsedniškim poročilom je sledilo tajniško, katerega je podal tajnik društva Robi Hrovatin. Le ta je najprej ugotovil, da so bile smernice in obsežen program, ki si ga je odbor zastavil v glavnem j izpolnjeni. Nato je nadaljeval: »Če gremo za enkrat preko nekaterih izvrstnih rezultatov, k* so jih naši atleti dosegli, in to ne samo v državnem merilu, je bila najvidnejša točka omenjenega programa gotovo realizacija novega športnega o-bjekta na Pikelcu. Kot veste je to 25x50 m široka kotalkarska ploščad, ob kateri so skoraj dokončane slačilnice, zgrajena z namenom, da našim kotalkarjem omogoča boljšo pripravo, obenem pa razbremeni ploščad Prosvetnega doma, na kateri so se, od pomladi do jeseni neprenehoma vrstili kotalkarski in košarkarski treningi*. Za tem je Hrovatin orisal glavne točke delovanja društva v leku leta. Zaključil pa je tako: »Svoje poročilo bi rad zaključil z ugotovitvijo, da je Polet uresničil v prete-l:lem letu obsežen program. Ugled, ki si ga je društvo pridobilo, bo minibasket Visintlni — Sokol 60:2 (20:2) SOKOL: Della Schiava 2, Job, Ter čon. Ret, Bertocchi, Virgilio, Vigi-ni, Caharija. V svoji prvi uradni tekmi so mladi Nabrežine! visoko podlegli močni ekipi Visintini. Sokolove najmlajše predstavnike je zajela razumljiva trema, saj je bil to zanje pravzaprav prvi nastop po šele štirih mesecih, odkar so pričeli trenirati. Poleg tega je treba upoštevati, da so bili naši košarkarji skoro vsi za leto ali celo za dve mlajši od nasprotnikov, ki so bili tudi mnogo višji. Kot zadnjo olajševalno okoliščino naj omenimo, da je kaj kmalu odšel iz igrišča zaradi osebnih napak Sokolov kapetan in strelec edinega koša Martin Dhlla Schiava. Marko moral novi odbor še bolj utrditi*. Nakar so sledila poročila šahov site, balinarske, košarkarske, kotal-karske in telovadne sekcije, ki so jih podali odgovorni za sekcije: Božo Filipovič, Pavel Morpurgo, Anton Feri, Eriča Sedmak in Ivan Peterlin. Zanimivo poročilo je podal tudi predsednik tehnična komisije Pavel Milič, saj je mnoge poslušalce posebno zanimalo stanje dela pri plo ščadi na Pikelcu, ter izdatki, ki jih društvo mora nositi ob graditvi tega zahtevnega objekta. Milič se je dotaknil tudi prostovoljnega djela domačinov in ugoto vil. da je bilo na ta način opravljenega veliko dela z minimalnimi stroški. Nakar je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal gospod Suhadole, ki je svoje poročilo tako zaključil: »Nadzorni odbor z zadovoljstvom predlaga, da se da n pravnemu odboru razrešnica z za služenim 'prizhahjem ih "pOliValo, Novemu odboru, ki ga boste sedaj izvolili, pa žcluTio.^a'1 bi\v/.lrajfti.d nadaljeval dosedanje delo in vodil Polet do novih uspehov v letu 1977». Po zelo kratki diskusiji so bile volitve za novi odbor. Soglasno je bil spet sprejet sklep, da se potrdi dosedanji odbor in da v njega stopi tudi Josip Gorkič. EKR V Černivcu je bilo v neueljo na sporedu 32. republiško prvenstvo v smučarskih tekih za člane. 15 km dolgo progo je prvi pretekel Filip Kalan. Med njim in lanskim prvakom Jelencem se je bil ogorčen boj in le proti koncu tekmovanja se je Kalan prebil na čelo in osvo jil prvo mesto s 17 sekundami pred nosti. TENIS Jaušovčeva izgubila Jugoslovanska teniška igralka Mirna Jaušovec je v polfinalu medna rodnega turnirja v Hustonu izgubila z 2:6 in 1:6 z glavno favoritinjo tega tekmovanja Nevratilovo. Mlada Jaušovčeva. ki je v četrtfinalu istega tekmovanja prepričlji v.) premagala Avstralko Fromh .it zevo, je bila tako izločena iz na daljnjega tekmovanja. «Fran Lcvstik» tudi z atletiko Domače športno gibanje sc je obogatilo še z eno tekmovalno enoto, ki je tokrat atletska. Na Proseku je bil prejšnji teden tildi formalno osnovan Atletski klub «Fran )a:v-stik», ki bo kot reden član a-tlctske zveze tudi uradno zastopal veliko zanimanje prose-ške šole za to športno panogo. Atletski klub «Fran Levstik* bo po Boru in Adrii tretje domače društvo, ki se bo bavi-lo z atletiko. Pobuda za ustanovitev atletskega kluba je prišla dokaj logično, saj se je proseška šola redno in masovno udeležila vseli tekmovanj za naše nižje srednje šole in zaradi svoje prizadevnosti in resnosti v zadnjih časih v glavnem osvajala prva mesta v e-kipnili lestvicah. Predsednik novega kluba je ravnatelj proseške šole prof. Humbert Mamulo, treningi pa redno že nekaj časa putekajo v okviru šolskega športnega krožka. Naj omenimo, da se je lani proseška šola, ki zemljepisno pokriva tudi zgoniško občino in Križ, udeležila dveh tekmovanj v krosih z 42, oziroma 28 dijakinjami in dijaki, letos pa je na prvi prireditvi v Nabrežini predstavila na startu kar 68 dijakinj in dijakov, ki so bili tudi prvi v ekipni lestvici. SMUČARSKI TEK Tako je tudi problem prisotnosti staršev pri delovanju ŠD Breg. Na zadnjih občnih zborih se je že večkrat govorilo o sodelovanju med šolo. Bregom in starši. Nekaj se je prav v zadnjem času premaknilo, a še vedno ne v tistih mejah in o-koliščinah. ki bi res pripomogle, da se ta prisotnost poveča. Vseeno pa se zahvaljujemo tistim redkim staršem, ki so nam ob vsaki priliki priskočili na pomoč. To velja /a starše, katerih otroci obiskujejo treninge in tekme odbojke in košarke. Ostali naj bi se zavedali, da bi s tem pomagali in vzgajali svoje otroke. V zadnjih dveh letih je prišlo do večjega in plodnejšega sodelovanja med občinsko upravo in našim društvom. Naj omenimo tu izlet v Kočevje in štafeto po vaseh dolinske občine ob priliki odkritja občinskega spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi. Na raznih srečanjih smo skušali skupno reševati probleme ŠD Breg, oziroma probleme, ki se tičejo občinskega športnega centra v Dolini. Če naj zaključim to svoje poročilo, naj predvsem poudarim, da ne smemo gledati izključno na številke in tekmovalne uspehe, ampak predvsem vlagati dosti truda za vzgajanje naše mladine v pravem narodnoobrambnem duhu^in skupnosti. kateri pripadamo in naj bo šport tisti činitelj. ki naj bi v tej moderni dobi pripomogel k večji družabnosti in povezanosti med vsemi nami.* Poleg tega je predsednik Klabjan omenil še da' je polegel tisti elan, ki je bil značilen za prva leta delovanja društva. Opaziti je. da so se v zadnjih letih nekateri ljudje oddaljili od društva. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal Boris Žerjal, ki je pojasnil delovanje društva v zadnjih dveh letih. Poglavitna panoga društva je nogomet, ki združuje največje število aktivnih članov. Prva nogometna ekipa je med drugim v pretekli sezoni napredovala v višjo ligo. V zadnjih letih sta se v dolinski občini razširila tudi minibasKet in košarka. Predvsem po zaslugi trenerja Lakoviča se v dolinski telovadnici redno zbira skoraj 60 mladih Košarkarjev, ki nastopajo v štirih prvenstvih. V okviru delova nja društva spada poleg odbojke še rekreacija za mlajše in odrasle ter .organizacija izletov ter športnih praznikov. Ato poročilu, ki ga je podal blagajnik Igor Petaros, je sledila d o La ,ijt plodna diskusija, v katero so ,posegli! številni prisotni. Padci je tudi predlog, ki ga je občni zbor tudi potrdil, da se ustanovi društvo podpornih članov. Na koncu so sledile še volitve novega odbora. Izvoljeni so bili ti le novi odborniki: Igor čuk, Mano Grizonič, Zoran Hrvatič, Viljem Kermac, Silvan Klabjan, Silvester Koren, Jordan Kralj, Milan Kuret, Bino Kuret, Valter Mokor, Marino Pečenik, Igor Petaros, Luciano A-rancio, Pavel Povit, Franko Samec, Tatjana Sancin. Egidij Ster-nad, Boris Žerjal. Danilo žepjd!. Valter Žerjal, Jurij Zonta, Ilarjo Cej, Pavel Bandi. M. V. mn iiiiimi m mu m im m im m m m limit iMiiimiiini Ascoh — Ternana Avellino — Taranto Catania -- Modena LR Vicenza - Spal Lecce — Atalanta Monza — Brescia Novara — Como Pescara — Palermo Rimini — Sambenedettcse Varese — Cagliari Triestina — Lecco Massese ■— Parma Pro Vasto — Reggiana KVOTE 13 - 1.237.600 lir 12 — 36.600 lir 1 1 1 1 1 1 2 1 2 1 X X X BOKS V PORDENONU Tjaversaro ohranil naslov V nedeljo je v Pordenonu Aldo Traversaro ohranil naslov italijanskega prvaka v srednjetežki katego' riji z zmggo nad Oneliom Grandom. Ta dva boksarja sta se spoprijela že pred približno enim letom, ko je Traversaro premagal svojega na; sprotnika v petem krogu s k.o. Tudi nedeljsko srečanje se je končalo v petem kiogu. ko je Grando moral zapustiti ring. V ostalih srečanjih je v kategoriji superwelter Bomben premagal Sa-lamoneja, v superlahki kategoriji pa Ambrosio Cianconija. Gost manifestacije je bil jugoslovanski boksar Mate Parlov, ki bo v kratkem boksal za evropski na--slov v srednjetežki kategoriji s Špancem Fiolom. lll«llllllltl«llB||(|||iai||(||||||||||fgailiaV|taiaaV|ll|Slltai,|1>ia|,|,|||||av||,|||aa|aav|||||||ava|||a|a|a|||aavaf|y>s|aasava||taVf B LIGA IZIDI-17. KOI.A Ternana - Ascoli Taranto - Avellino Modena - Catania Spal - L. Vicenza Atalanta Lecce Brescia - Monza Como - Novara Palermo - Pescara Sambenedettese - Rimini Cagliari - Varese (1:2 0:1 0:1 1:3 0:2 0:2 1U) 1:3 1:0 1:2 LESTVICA Como, Monza. Pescara in Vicenza 23, Cagliari 20, Atalanta, Lecce, Ascoli 19, Varese, Catania 18, Td-ranto, Sambenedettese 16, Palermo, Avellino 15, Brescia 14, Modena 13, Rimini, Novara 12, Spal in Ter narta 11. PRIHODNJE KOLO (30.1.) Atalanta - Pescara, Brescia • Va rese, Cagliari - Monza, Como Rimini. Modcpa - Avellino, Palermo -Lecce, Sambenedettese L. Vicen za, Spal Novara. Taranto - Asco Li, Ternana - Catania. C LIGA IZIDI 19. KOLA • Treviso - Bolzano Cremonese - Jutiiorčasale S. Angelo Lodig. - Padova Udinese - Pergocrema Biellese - Mantova Seregno - Piacenza Clodiasottam. - Pro Patria Albese Pro Vercelli Alessandt io - Venezia 1:1 0:0 0:1 • 0:0 1:0 t 1:1 0:1 0:2 2:1 LESTVICA Cremonese 29, Udinese 28, Lecc® 26, Treviso, P, Vercelli 23, J. Ca-sale, Piacenza 22, Triestina 20, Mantova 19, Bolzano, Biellese, Pergo-crema 18, Alessandria 17, S. Angelo Lodigiano 16. Albese in Pro Patri* 15, Seregno, Padova 13, Clodia 12. 1 Venezia 9, PRIHODNJE KOLO (30.1.) Clodiasoliomarina - Alessandri*' Udinese Bolzano, Treviso - Mantova, Seregno - Padova, Piacenza ' Pergocrema, Bielleše - Pro Patri*' Cremonese Pro Vercelli, Lecco -S. Angelo Lodigiano, Juniorcasale * Triestina, Albese - Venezia. primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 25. januarja 197? nogomet V DRUGI AMATERSKI LIGI Po zasluženi zmagi nad enajsterico Vesne Trebenski Primorec zmagal že enajstkrat zaporedoma Koristen remi Mladosti v Starancanu - Gaja tekme ni odigrala do konca Primorje osvojilo naslov zimskega prvaka Juventina je v Morarii potrdila, da je trenutno v res odlični formi - Zarja odnesla S. Sergiu ves izkupiček - Enajsterica Brega v nedeljo ni igrala Vesna — Primorje 0:2 (0:1) Bogateč, Verzier, B. Ten-Vecchio (S. Tence), Zucca H., '■'erniani, Russignan, Bortolotti, Ger-Ple‘> Kelemenič, Zucca I. 12 Košu-t*. M Visintin. PRIMORJE: Štoka, Cimolino, To-J™18 19 20 21 22?. Angileri, Race, Visintin, Ma-8ssi, Valenti - Clari, Lanza, Bar-"aba' Rustia. 12 Kapun, 13 G. Hu-Su' 14 Bizin. STRELCA: Lanza in Boris Tence Uvtogol). Tehnično boljši Prosečani, so v iz-*vono hitri in korektni tekmi prelagali požrtvovalne domačine, v £j?tah katerih sta bila zaradi izklju-l^ve odsotna standardna igralca »Di-1 *n Skrem. Prosečani so doka-, *'> da so gotovo najboljši v tej JJ“Wni prvenstva 2. amaterske lige, nedtem ko se bodo morali »plavi* Nogometno prvenstvo 2. a-rioterske lige ie prišlo do po-loy;ce. y nedeljo so namreč o-“jorali pare zadnjega kola zim-skega dela prvenstva. Zaradi vrste odgodenih tekem v zcd-nl'h nedeljah je lestvica nepo-Popolna. Tudi tokrat so morali Zaradi blatnega dolinskega i-Orišča odgod ti tekmo Breg — Lostalunga in s tem se je se-*nam odgodenih tekem povišal na devet. , Naslov zimskega prvaka si je (kljub zaostali tekmi) zagotovilo proseško Primorje, ki je v 9osteh zanesljivo premagalo vesno. Prosečani so s prvič v prvenstvu 2. amaterske lige zanotovili ta naslov Drugouvrščena Opicina ie Proti Flaminiu le izenači1 a. "tedteni je Op. Supercajfe docela poraz proti Zautam in s ton so Openci potrdili, da predajo krizo. Dobro se je v nedeljo o-orezala Zarja, ki je v gosteh Premagala S. Sergio in s tem Uspehom so se Bazovci vovzoe-lt ha Višje mesto lestvice. Med ostalimi izidi bi lahko fPtenili pomembno zmago S. vthrca nad Pro Farm ir. zla-la vredno točko Aurisme v Poboju s sol dno Rosandro. , IZIDI 15. KOLA f.aule - Op. Supercaffe 2:1 «e»na ~ Primorje ,, 0:2 M^rco — Pro Farra 1:1 AUtisina — Rosandra K'a ?ergio ~ Zarja Adriatica — -S- Marco Devin ^picina — Flaminio reR — Costa lunga . LESTVICA ritnorje -picina Sup. Zarja Adriatica ^sandra Marco D. flaminio Vesna 4°stalunga ' ,urlsina Zaule O Marco Breg p Sejeio r° Farra 0:0 0:1 0:0 0:0 (odg) 14 9 3 2 23 7 21 15 7 5 3 18 13 19 15 6 6 3 19 14 18 14 7 2 5 18 14 16 14 4 7 3 15 7 15 13 5 5 3 12 8 15 14 4 6 4 19 18 14 15 3 8 4 7 8 14 15 2 10 3 21 25 14 12 4 5 3 13 9 13 15 4 56 10 17 13 12 4 3 4 13M6 11 12 3 5*4 13 15 11 13 3 5 5 8 12 11 14 1 7 6 10 19 9 15 1 6 8 11 27 8 Costalunga, S. Marco in Zau- e tri tekme manj. “osandra in Breg dve tekmi Manj. .. Primorje, Zarja, Edile Adna-S»a • Marco Devin in S. Jgio eno tekmo manj. £Rihodnje kolo (30.1.1977) Rosandra — Primorje Urisina — Costalunga esna Qp Supercaffe Farra — S. Sergio oaule - Edile Adriatica 2. Marco ~ Zarja pPlcma— Breg ,atoinio — s. Marco Devin B. R. pošteno potruditi, da ne bodo zašli v nevarne vode. Vseeno so Finotto- vi varovanci pokazali mnogo dobre volje, zato upamo, da jim bo v prihodnjih tekmah vendarle uspelo preboleti hudo krizo. Tekma se je začela z enominutnim molkom v počastitev nedavno umrlega vaškega športnega delavca Josipa Košute. Takoj ko je sodnik zažvižgal začetek igre so se «rume-ni» pognali v napad in so večkrat nevarno ogrožali požrtvovalnega Bo-gatca, ki je bil (kljub porazu) tudi v nedeljo med najboljšimi na igrišču. Rustia in tovariši so kratkoma-lo obstreljevali domača vrata in zaradi kriške obrambe tudi zasluženo povedli. Prvi del igre se je tako končal' z vodstvom Prosečanov, ki so brez težav nadzorovali igro na sredini igrišča, medtem ko so se igralci Vesne omejevali le na redke protinapade, pri katerih se je izkazal le borbeni Bortolotti. V drugem delu tekme se stvari na kriškem pravokotniku niso bistveno spremenile, le da so domačini zaigrali nekoliko bolj borbeno in so nekajkrat tudi nevarno ogrožali solidnega Štoko. Prav v trenutku, ko so Križani skoraj potisnili goste v njihov kazenski prostor, so ti nepričakovano podvojili z avtogolom Borisa Tenceja, ki se je nekaj minut kasneje poškodoval in je bil primoran pomakniti se v napad. Naj omenimo, da je nekaj minut pred koncem Valenti Clari zadel prečko, potem ko je bil Bogateč že premagan. Torej zaslužena zmaga Primorja, pri katerem sta bila najboljša Štoka in Valenti - Clari, med domačini pa moramo pohvaliti odlično igro Germanija. S. T. Moraro — Juventina 0:2 MORARO: Rigonat, Ostanel, Don-da II , Spazzali, Perusin, CoccHi, Donda I., Scatena, Battistutta (Furlan), Calliggris. JUVENTINA: Plesničar, Marson (Zin), Tomažič, E. Tabaj, Mikluš, Lorenzon, Uras, Russo, Marvin, Monden, Gomišček. SODNIK: Olivo iz Lntisane. STRELCA: v 11. min. d.p. Uras, v 25. min. Montico. Jyver)tina je v M or aru, pripravila svojini navijačem prijefrjo presenečenje. Z zmago je obenem potrdila ‘svojo Sedanjo odlično formo. Obračun štandreške ekipe po prvem delu prvenstva je torej brez dvoma zelo dober, saj zasedajo Borghesovi varovanci tretje mesto lestvice, kar je preseglo tudi najboljša pričaka vanja. Drugo važno, dejstvo je, da Juven tina razpolaga trenutno z vsemi i-gralci, ki sestavljajo prvo ekipo. Manika le branilec Čevdek, ki si je v predprvenstveni tekmi zlomil roko. Prav številne poškodbe, ki so doletele nekatere igralce Juventine, so prispevale, da je štandreška ekipa nezadovoljivo pričete prvenstvo. Z vključitvijo standardnih igralcev pa se je Igra Juventine znatno izboljšala in tudi rezultati so bili boljši. V zvezi z nedeljskim srečanjem je treba poudariti, da so Štandrežci v večjem delu tekme vodili igro. Le v prvih 20 minutah so domačini zaigrali bolje in so nekajkrat ogrožali štandreško obrambo. Ob izteku polčasa so gostje zaigrali odločneje in prevzeli «oblast» na sredini igrišča. Srečanje se je odločilo v drugem polčasu, ko sta Uras in Montico zatresla Morarovo mrežo. Zaslugo za oba gola nosi predvsem Gomišček, ki je bil prav gotovo med najboljšimi na igrišču. P. R. S. Sergio — Zarja 0:1 S. SERGIO: Karlič, Bertocchi, Cer-nivani, Delise, Braico, Palermo, Saksida (Femicola), Zucca, Varch, Orsini, Saule, 12 Papandrea. ZARJA: Pucar, Žagar, Ivo Grgič, Tarčon, Trampuš, Križmančič, Jakopino, Messi, Metlika, Husu (Pe-roša), Ražem. SODNIK: Pizzamilio iz Krmina. • STRELEC: v 20. min. d.p. Ražem. V 38. min. d.p. je bil izključen Eterpicola, zaradi oporekanja. Glavno vlogo v tej tekmi je imelo izredno blatno igrišče, ki je onemo- Deželni odbor nogometne zveze je v svojem zadnjem uradnem obvestilu sporočil, da ne namerava prekiniti nogometnih prvenstev, da bi odigrali zaostale tekme. Glede nogometnega prvenstva 2. amaterske lige — skupina F — kjer igrajo naše enajsterice, je deželni odbor sklenil sledeče: 30.1. naj se odigra 1. povratno kolo 6. 2. naj se odigra 2. povratno kolo 13. 2. naj se od'gra 3. povratno kolo 20. 2. naj bi odigrali prvo serijo zaostalih tekem, in sicer Zaule - S. Marco, Rosandra - Zarja, San Sergio - S. Marco Devin in Edile Adriatica -Breg. 27. 2. naj 1>1 odigrali drugo serijo zaostalih tekem: Co-staiunga - S. Marco in Zaule - Primorje. 6. 3. naj se od:gra četrto povratno kolo in nato nadaljuje. Za zaostale tekme Costalunga - Zaule, Rosandra - S. Marco in Breg - Costalunga še ni določen datum. S temi sklepi deželnega odbora pa se društva v glavnem ne strinjajo, kajti vsi se bojijo, da bi sc s lem prvenstvo precej zavleklo. Zato so se društva že začela pogajati, da bi te zaostale tekme odigrali med tednom, morda v večernih urah. O tem pa bomo verjetno kaj več zvedeli v prihodnjih dneh. Poleg tega bi veljalo še o-menit:, da Je deželni odbor opozori! vsa društva, da se bodo na p-'dlagi pravil vse tekme od 1. februarja začele ob 15. uri. B. R. gočalo normalno igro. Bazovci so prišli na gostovanje z namenom, da si izborijo vsaj remi. a so zasluženo odnesli ves izkupiček. Že po začetnem žvižgu so se zarjani podali v napad in so kljub blatu dosegli nekaj izrednih priložnosti za gol. Tržačani so se spuščali le redkokdaj v protinapade in niso nikakor ogrožali vrat Pucerja. V drugem polčasu je Zarja spet začela pritiskati na vrata S. Sergia, a vratar Kraljiček je bil vedno na mestu. V 20. min. je Ražem (po strelu iz kota) poslal žogo v vratnico in se je odbila v vrata. Po zadetku je S. Sergio skušal reagirati, a podvigi Vercha in Fernicole niso uspeli, ker so Bazovci ustvarili pred lastnim kazenskim prostorom pravi živi zid. Zarja je na napade odgovarjala s protinapadi, ki bi kmalu prinesli drugi gol. Deset minut pred koncem je S. Sergio začel močno pritiskati na vrata Bazovcev, ki so vzdržali vse do sodnikovega žvižga. Zarjani so se tako povzpeli na višje mesto lestvice. Moramo reči, da je Zarja kljub odsotnosti Kralja zaigrala, čeprav so ji manjkali napotki trenerja Sof-tiča, katerega je nadomestova) trener kadetov Vidos. Pohvaliti moramo požrtvovalnega mladinca Husu-ja, ki se je dobro odrezal. Soliden je bil tudi Žagar. „ Kaal Tridnevni smučarski tečaj Turistični krožek Dimcnsione A, član ARCI, bo priredil v nasled- njih treh nedeljah smučarski tečaj na Zancolanu in v Ravasclet-tu. Interesenti se lahko odločijo za vse tri dni, ali pa tudi le za en, oz. dva dni tečaja. Prijave sprejemajo na sedežu krožka v Trstu, Ul. del Toro 12 OBVESTILA ZSŠDt obvešča, da iz tehničnih razlogov danes odpade plavalni tečaj v Lipici. * # * Športno društvo Kontovel sklicuje redni letni ČBCNIZBOR ki bo v soboto, 29. januarja ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega društva Prosek - Kontovel. NOGOMET V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE ODBOJKA Novalinea — Gargcno 3:0 (15:7, 15:2, 15:8) V drugi tei.mi tekmovanj za zvezni pokal je tržaška Novalinea brez težav premagala genovsko ekipo. Gar-gano nikoli ni bil dorasel tržaški e-kipi. ki je zmago osvojila v rekordno kratkem času. OMA — Marzotto 3:0 (15:12, 15:7, 16:14) Po nepričakovanem porazu iz prvega kola je OMA v soboto premagala Marzotto iz Valdagna s prepričljivim izidom. Kljub čistemu izidu pa je bla tekma posebno v prvem in zadnjem nizu izredno izenačena in gostujoča ekipa bi si za svojo prizadevnost zaslužila vsaj niz. Primorec — Esperia Pio XII 3:1 (2:0) PRIMOREC: Vladimir Kralj, Angel Milkovič, Perič, čuk, Sosič, Husu, Valter Milkovič, Valdi Možina, Mauro Karlj II., Pavel Kralj (v 30. min. d.p. Stojkovič) in Mauro Kralj I. ESPERIA: Tasso, Predanzan, Che-rin, Česen, Luglio, Viniali, Ventura, Braviri, Causi, Race, Farfolia. STRELCI: v 20. min. p.p. Pavel Kralj, v 27. min. p.p. Mauro Kralj I, v 19. min. d.p. Causi in 24. min. d.p. Mauro Kralj I. SODNIK: Krašovec. Primorec je proti Esperii Pio XII dosegel svojo enajsto zaporedno zma. go. Čeprav sta manjkala Pavatič in Štoka (zaradi bolezni), sta ju uspešno zamenjala Vladimir Kralj in Perič, ki je prvič igral v tem prvenstvu. Trebenci so tudi tokratne nasprotnike odpravili s precejšnjo lahkoto. 'Rezultat bi bil lahko višji, a napadalci so bili nekoliko netočni. Do gola je bilo treba lokrat ča- ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Odličen start Borove ekipe v zaključnem delu prvenstva V ženski B ligi so borovke zmagale, Brežanke pa ne Legnago — Bor 0:3 (12:15, 10:15, 11:15) LEGNAGO: Bonaldu, Bosearo, Graziani, Maratello, Moschetta, Pa-dovan, Roman, Testori, Da Veis, Sobrattini, Barbieri. Da Pazzo. BOR: Kralj, Kodrič, Milič, Neubauer, Špacapan, Zadnik. SODNIKA: Cassani in Falami- sehia. Začel se je zaključni del drugo-ligaškega prvenstva in borovci so startali na najboljši način. Gladka zmaga v gosteh je odlična vizitka za naslednja težka srečanja. Borovi odbojkarji so dopotovali v Legnago le v šestih, brez standardnega člana prve postave Požarja. Poleg tega je Kralj prvič zaigra! po poškodbi gležnja, ki ga je prisilila, da je počival cele tri mesece. Kljub vsemu, so «plavi» odigrali skoraj' brezhibno tekmo. Odlično- sc sprejemali nasprotnikove servise in prav to je bila prva važna stopnička na poti k uspehu. Napad je dobival velika Uporabnih žog, ki so jih Zadnik, Špacapan in ostali pridno izkoriščali Predvsem pa so slovenski odbojkarji tokrat presenetili s požrtvovalno igro v polju in dobrim kritjem bloka ter tolksčpv. O nasprotnikih lahko povemo, da predvajajo solidno odbojko, o čemer priča tudi dejstvo, da so se uvrstili v skupino boljših moštev B lige. Prav gotovo vse ekipe ne bodo odnesle poceni kože z vročega igrišča v Legnagu. Kratka kronika: uvodne poteze so bile v korist borovcev, ki so povedli s 5:1 in nato vodili praktično do konca seta, čeprav se je Legnago nekajkrat nevarno približal iu pri stanju 10:10 celo izenačil. Zmaga v uvodnem nizu je dala »plavim* nov polet in nadaljevanje v istem slogu je prineslo Boru tudi uspeh v drugem setu. Naslednji del igre je bil po svojem poteku najbolj presenetljiv. Prerojeni domačini so bili že na pragu dobrega uspeha, vendar so po vodstvu 8:1 bili prisiljeni prepustiti vajeti i-gre našim igralcem, ki so z mirnimi živci nadoknadili zaostanek m zanesljivo osvojili niz in s tem tudi prvi dve točki v prvenstvu. Mig ŽENSKA B LIGA Bor — Bolzano 3:2 (10:15, 16:14, 7:15, 15:11, 16:14) BOR: Bolčink, Batič, Furlanič, Glavina, Jazbec, Jevnikar, Kalan, Kus, Mesesnel, švagelj. BOLZANO: Holzgefhan, Travaini, Belloni, Rossi, Coppari, Zampieri, Battistella, Ussa, Webber. Ta zmaga je spodbudna, in razveseljiva,' posebno če pomislimo, da je bil Bolzano zmagovalec prve skupine v kvalifikacijskem delu prvenstva. Vendar nas igra, ki sta nam jo pokazali obe šesterici, nikakor ni mogla razveseliti in res ne moremo reči, da je bila vredna B lige. Obe ekipi sta zgrešili kar rekordno število sprejemov in je bila vsa igra temu primerna. Poleg tega je bilo vse preveč zgrešenih servisov. Borova ekipa pa je za nameček zaigrala vse prestatično v obrambi. Le od časa do časa se je igra dvignila iznad poprečja. V prvih dveh setih sta si bili e-kipPizanadMi. Naravnost katastrofalen pa je bil za našo šesterko tretji niz, ko niso borovke nikakor mogle organizirati igre. V nadaljevanju so stanje v setih izenačile. V odločilnem setu je vse kazalo, da bo ekipa iz Bočna osvojila zmago, saj je bilo ob menjavi igrišča stanje 8:1 v njeno korist. Borovkam pa je le uspelo reagirati in po več kot dve uri trajajoči tekmi osvojiti prvi dve točki. INKA AGI — Breg 3:0 (15:6, 15:10, 15:12) AGI: Culot, Mauri, Domini, Mal-fatti, Antiči, Raida, Ceretti, Pau-sig, Lempi, Bruschi, Cosatto. BREG: Trenta, Kocijančič, Pre-molin, Prašelj, Olenik,. Meneghetti, Kofol D., Kofol M., Korošec in Klahjan. SODNIKI: Santangelo, Bernot in Totaro. Tudi v prvi tekmi drugega dela prvenstva so morale Brežanke poražene zapustiti igrišče. Takoj pa moramo povedati, da je bila to najslabša tekma, ki so jo dekleta iz dolinske občine odigrala v tej sezoni. Sobotni nasprotnik res ni tako močna ekipa, da se lahko opraviči tak rezultat. Z nekoliko bolj živo in požrtvovalno igro pa bi naša dekleta lahko odnesla iz Gorice tudi pozitiven rezultat. Tekma sama je bila na res nizki ravni. Videli smo polno napak, bodisi na eni, kot tudi na drugi strani mreže. V prvih dveh setih Brežanke skoraj niso nudile odpora doma- činkam. Boljše je bilo šele v tretjem nizu, v katerem so gostje takoj povedle z 10:3, vendar se je nekaj zataknilo; nekaj zgrešenih servisov, nekaj začetniških napak in predvsem nekaj neposrečenih sodnikovih odločitev je Brhžankam preprečilo zmago v tem setu. M. V. MOŠKA C LIGA Kras - Torriana 1:3 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - Sloga 2:3 SMUČANJE SVETOVNI POKAL Stenmark vodi ADELBODEN, 24. — Švicar tovni pokal v Adelbodmu. Lestvica je taka: 1. Hemmi (Švi.) 3'07"94 2. Stenmark (šve.) 3'08'73 3. Heidegger (Av.) 3'10”09 4. Wenzel (Liech.) 3’10”40 5. Hemmi (Švi.) 3'U”08 6. Jakobsson (Šve.) 3’12”70 7. Bieler (It.) 3'12”92 8. Gros (It.) 3'13”58 9. Radiči (It.) 3T4”68 10. Sochor (ČSSR) 3’15”17 Lestvica za svetovni pokal: 1. I. Stenmark (Šve.) 149 2. F. Klammcr (Av.) 133 3. K. Heidegger (Av.) 131 4. G. Thoeni (It.) 108 5. H. Hemmi (švi.) 98 6. P. Gros (It.) 93 7. W. Tresch (švi.) 81 8. B. Russi (Švi.) 67 9. P. Frommelt (Liech.) 66 10. Ph. Mahre (ZDA) Ekipni svetovni pokal: 51 1. Avstrija 1003, 2. Švica 670, 3. Italija 375, 4. Liechtenstein 235, 5. ZRN 182, 6. švedska 157, 7. ZDA 131, R. Francija 102, 9. Kanada 39, 10. Iran 33 itd. » « « V včerajšnjem slalomu v Wengnu je zmagal Šved Stenmark, pred Frommeitom (Liecht.), v sobotnem smuku pa je bil najhitrejši Klam-mer. Jugoslovan Križaj je v nedeljskem slalomu odstopil, prav tako Italijan Gros, medtem ko je bil najboljši italijanski tekmovalec Thoni četrti. V kombinaciji je zmagal domačin Tresch, pred Thonijem. kati 20 minut, ko je Pavel Kralj z izrednim strelom (izven kazenskega prostora) povedel svoje moštvo v vodstvo. Gostje so bili zbegani in niso mogli vzdržati trebenskega pritiska-, tako da je Mauro Kralj I v 27. miniiti podvojil. Domači so ob bo. drenju navijačev še pritisnili, da bi dosegli višjo prednost, a zaman. Niti Možini se ni posrečilo realizirati njegov strel se je namreč odbil od vratnice. Gostje so se branili kot so mogli, večkrat tudi z grobimi prekrški, tako da jim je sodnik pokazal več rumenih kartonov. V drugem polčasu so Trebenci nekoliko popustili, kar so gostje takoj izkoristili in v 19. minuti zmanjšali rezultat po zaslugi Causija. Trebence je ta gol spodbudil in so se z vso vnemo vrgli v napad, da zvišajo rezultat spet na dva gola prednosti. Pet minut kasneje se je Pa vel j Kralj predstavil sam pred vratarjem in preden je streljal so .ga zrušili. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je realiziral Mauro Kralj I. Do konca tekme so domačini zapravili še par stoodstotnih priložnosti, tako da je izjd ostal neizpremenjen. Naj omenimo izvrsten nastop mladega Maura Kralja II. ki se iz tekme v tekmo razvija v izredno dobrega igralca. Bruno Križmančič Staranzano — Mladost 1:1 STARANZANO: Porciari, Rossi, L. Breggian, Baccari, E. Breggian, Boer, Doria, Morganti, Milani, Piz-zin, Giachin. MLADOST: Todon, Marizza, Gel-lini (v 70. min. Cotič), Zampa, Ger-golet, Barbana, G. Ferfolja, K. Fer-folja, Pahor, Ferletič SODNIK: Grassi iz Gorice. STRELCA: v 65. min. Pizzin, v 85. min. Cotič. Doberdobska Mladost je "v štaran-canu remizirala proti domači (vodeči) ekipi. Štarancan je v prvenstvenih tekmah doma vedno zmagal, le na tujem je izgubil eno tekmo. Prejel je le šest golov, od katerih enega samega doma. Kakor je razvidno iz teh podatkov je Mladost naredila svoj največji podvig v letošnjem prvenstvu. Brez dvoma je ta rezultat popolnoma zaslužila, saj je bila nasprotnikom vseskozi popolnoma enakovreden tekmec. Tekma se je začela z lahko terensko premočjo domačinov, ki so v tem delu pokazali izredno dober nogomet, a jim ni uspelo, da bi zgradili kako dobro akcijo, ker je bil vratni’ Todbn izredno zanesljiv in je njihove poskuse vedno ustavil. Bolj in bolj ko so minevale minute, šo naši fantje skušali vsiljevati lastno igro. Najboljšo priložnost so imeli v 29. minuti, ko je Karel Ferfolja lepo podal Gabrielu, ta pa mu je žogo vrnil le za las predolgo. Igra se je tedaj ustalila na sredini igrišča. / : V drugem delu srečanja so domačini odločno pritisnili na slovenska vrata. V 20. minuti smo zabeležili odličen Ferletičev strel, ki pa je šel le za malo v out, ko je bil vratar že premagan. V protinapadu pa so gostje povedli s Pizzinom, ki je na sredi kazenskega prostora popolnoma sam, brez velikih težav, premagal Todona. Od te minute dalje so se gostje umaknili na lastno polovico igrišča. Naši fanaje so zgradili veliko nevarnih akcij, a so prišli do izenačenja le pet minut pred koncem. Sodnik je dosodil izven kazenskega prostora prosti strel zaradi prekrška nad Karlom Ferfoljo. Streljal je sam Karlo, žoga se je odbila v živi zid in nato v kot. Iz kota je streljal zopet Karlo, žogo je dobil Evgen, ki je streljal naravnost. Žoga je zadela prečko in Cotič jo je z glavo poslal v mrežo. Po golu so skušali seveda domačini povesti, a jim ni uspelo, 1 tako da je Mladost odnesla domov zelo koristen remi. Fabio Gergolet S. Vito — Kras 2:1 (0:0) KRAS: Ferfolja, Rebula. V. Milič, Trampuž, Verša. P. Milič (Kocjan), L. Milič, M. Milič, A. Škabar, Čer-njava in Ačbi. Na skoraj neuporabnem igrišču je Kras na Padričah izgubil tekmo s S. Vitom. V prvem polčasu je bila igra povsem izenačena. Kras je bil zelo blizu zadetka, ko je Rebula zadel prečko. Drugih zrelih priložnosti ni bilo. V naslednjih 45 minutah je Kras potisnil nasprotnika v obrapi-bo, kar so Tržačani izkoristili za hitre protinapade in dvakrat tudi presenetili obrambo gostov. Kmalu zatem so «rdeče-beli» znižali razliko. Za gol je poskrbel branilec Rebula, ki je preusmeril predložek z desne strani. V preostalih minutah igre so Krašovci nadaljevali z obleganjem. toda ves trud. da bi izenačili, ni rodil zaželenega sadu. Najboljši v Krasov'h vrstah je bil Rebula, ki se je najbolje znašel na zelo razmočenem igrišču. R B. Gaja — S. Andrea (prekinjeno pri stanju 1:1) GAJA: Kante, Milkovič, Križmančič, Vrše. Vivteni, Rismondo (Stran-ščak), Kalc. Zuzich, Bolcich. I. Grgič, B. Greič. 12 K. Grgič. S. ANDREA: Giugovaz, Gtadrossi, Maurich, Conti, Presta, De Carlo. Pi-stan, Pozzeco, Celant, Purin, Divo, 13 Meniš. STRELCA: v 14. min. p. p. Vrše (avtogol) tn v 36. min, p. p. I. Grgič. SODNIK: Dečan iz Trsta. Tekmo med Gajo in S. Andreo. ki je sodila v nedeljskem kolu 3 AL med važnejše tekme, so igrali le prvih 45 minut, kajti v nadaljevanju (pri stanju 1:1) je sodnik (po sporazumu obeh ekip) tekmo prekinil, ker je bilo padriško igrišče zaradi blata podobno močvirju. čeprav je bilo pričakovati, da ekipi niti ne bosta stopili na igrišče, jo sodnik odloči), da se prične z i-gro in tako je vseh 22 igralcev dalo vse od sebe. da preusmerijo žogi pot proti vratom. Prvo polčas je vsekakor p ipadal Gaji, saj so na nemogočem igrišču popolnoma potisnili Tržačane v kazenski prostor. Toda gostje so že v začetku nepričakovano povedli z avtogolom Vršeta. Od tega trenutka dalje je igra postala vse bolj živčna in napeta, pogosto pa tudi groba, saj je moral sodnik potegniti iz žepa vrsto rumenih kartonov na škodo domačinov, ki bi radi nadoknadili prejeti gol. To jim je proti koncu polčasa uspelo po zaslugi prisebnega Iztoka Grgiča. Toda zadetek je bil zaman, kajti po odmoru je sodnik napeto tekmo prekinil. d. gr. NARAŠČAJNIKI Kras » Rncol 0:9 (0:3) ZAČETNIKI Kras - Campanelle 1:6 (1:4) KADETI CGS - Ve«n« 9:2 t3:0) KOŠARKA 46:84 KADETI Italsider — Kontovel (24:43) KONTOVEL: Čuk 10. Ban 14, Pe-rini 2, I. Starc 22. K Starc 4, Tre-visan 8, Kneipp 12, Danieli, Prašelj 2, Race 10. PROSTI METI: 6:29 SODNIKA: Zucc^ii in Lenardcn. Po zelo slabi igri in z obrambo, ki je gotovo razočarala trenerja Kofola, so Kontovelci premagali šibki Italsider. Morda je bila tokrat kriva zelo zgodnja ura, dejstvo pa je, da proti slabširrt nasprotnikom kon-tovelska peterka vedno zelo razočara. Katastrnfa'ne so bile predvsem prve minute srečanja, ko je Italsider (kljub očitni šibkosti) povedel z 8:2. Nato so Kontovelci začeli i-grati bolj zbrano in so razvili nekaj res lepih protinapadov. Tl protinapadi pa predstavljajo edino pozitivno točko k^ntevelske ekipe v tej nesrečni tekmi. I. S. OBVESTILO * SPDT obvešča, da bo 23. redni občni zbor društva v ponedeljek, 31. januarja, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu. SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj “rimorcev in Istranov »a Sardiniji, _ Koraki in v južni Franciji 13. tacati se je vrnil na Sardinijo seznanjen z glavnimi ... jerni narodnoosvobodilnega boja. Po vojaški kapitulaciji ,‘Je je odšel z divizijo «Sabauda» na Sicilijo in od tam °egnil. v Gravini se je vključil v NOVJ. 18) Nekateri Istrani, ki so odšli na Sardinijo, so že pred ", aktivno sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. . temi je bil tudi Antun Rumac iz vasi Brest. Julija 1942 brat nnvP7»i v aktivistom Matiiem Mačulio. JC Dll luai /\I11UI1 ivuniav, iz. v«ot ^ brat Viktor povezal z aktivistom Matijem Mačuljo. ^Paj z bratom sta iz trgovine Sandal ja poslala partiza-na Planik večjo količirfo hrane in drugega blaga. V ;\l.ku leta 1943 ga je policija aretirala. Poslali so ga na ‘ ainijo. 19) Nekateri naši ljudje, ki so se že rešili s Sardinije, so na otok vračali po zelo čudnih poteh. Tako se je pripetilo n",011 Kljunu iz MisliČ. Mobilizirali so ga aprila J941 in ‘u zatem poslali na Sardinijo. Dodeljen je bil enoti brd-artilerije, ki je bila stacionirana v krajih Ploaghe in Car- seghe. Kljun pripoveduje, da je bilo pri njegovi bateriji 64 Primorcev in Istranov. Da bv bila baterija o političnih dogodkih v svetu in pa o poteku vojne kar najbolj obveščena, je skrbel Edi Žvanut iz Lozic. Njegovega uspešnega dela pa je bilo kmalu konec, ker se je na otoku smrtno ponesrečil Ker je imel Kljun že dva brata pri vojakih, so ga v začetku leta 1942 poslali domov, toda sredi marca so ga že zaprli in obdolžili stika s partizani; s Sardinije pa je prišla ovadba, da je pri kraju Ploaghe sodeloval v sabotažni akciji. Odpeljali so ga v tržaške zapore Coroneo, od tu pa v zapore v Cagliari, ki so jim dali po drevoredu ime Buon Cammino. Kljun jih je opisal tako: «V zaporih Buon Cam-mino sem bil tri mesece v samici. Spal sem na golem cementu. Dnevna hrana: bob na vodi in žemlja. Na zrak so me pošiljali zelo neredno. To pa je zgledalo takole: paznik me je peljal na dvorišče in tam zaprl v železno kletko brez strehe. V tej kletki je bil moj sprehod. Ničesar mi niso mogli dokazati in so me poslali domov.* 20) Se bolj zapletena je bila pot Antona Guštinčiča. Na Sardiniji je težko zbolel. Marca 1942 se mu je posrečilo izvoje-vati bolezenski dopust. Odšel je v rojstno vas Volče pri Postojni. Prav v tistem času pa je v bližini vasi taborila Prva primorska partizanska četa. Guštinčič se je povezal z aktivisti OF in pomagal četi, v kateri je bil tedaj tudi Janko Premrl - Vojko. Fašističnim oblastem je prišlo na uho, da so se njegovi sovaščani povezali s partizani. Guštinčiča so zaprli skupaj s starši. Ker mu v Coroneu (Trst) niso mogli do živega, so ga poslali v internacijo v Pisticci. Kmalu pa so ga prišli vnovič aretirat in odpeljali na zasliševanje v Trst. Ker mu niti tedaj niso mogli dokazati sodelovanja s partizani, so ga poslali nazaj na Sardinijo. Po vojaški kapitulaciji je bila njegova vojaška enota premeščena' na Sicilijo in od tu je Guštinčič z mnogimi rojaki zbežal v Gravino, kjer se je vključil v NOVJ. 21) čeprav so bili naši pregnanci na Sardiniji močno izolirani, si je OF vendarle utrla pot tudi k njim Potlej jih je k večji povezavi in organiziranemu političnemu delu vedno bolj silila misel na boj v domovini in pa stalna ogroženost njihovega življenjskega obstoja. In tako so v nekaterih posebnih delavskih bataljonih leta 1942 vzniknili odbori za boj proti fašizmu. O delovanju teh odborov je Zdravko Smrekar zapisal: «Približno teden dni po moji vrnitvi na otok smo organizirali prvi ožji sestanek v nqki gostilni blizu vasi Quartucciu. Na sestanku so bili: Ivan Sivec, Viktor Lesjak, Rafael Kenda, Ivan Fatur, Mirko Širok, Ivan Matelič in še nekateri. Bili smo iz štirih posebnih delavskih bataljonov iz okolice mesta Cagliari. Prisotnim sem posredoval novice o narodnoosvobodilnem gibanju in pojasnil nalogo Janka Kralja, da moramo organizirano delovati v tujini. Izvolili smo ožji odbor, v katerem sta prišla poleg mene še Ivan Sivec in Ivan Fatur. Naša naloga je bila, da se povežemo z vsemi posebnimi delavskimi bataljoni na otoku 2d konec aprila 1942 smo imeli stike s 13 bataljoni, ki so bili utaborjeni v krajih: Olbia, Sassari, Oristano, Nuoro, Quartu S. Elena, Gonneša, Villacidro, Sinnai, Quartucciu in še v nekaterih krajih.* 22) Odbori so imeli predvsem naslednje naloge: obveščati Primorce in Istrane, pa tudi Italijane, o položaju na otoku, doma in v svetu, se povezovati, z naprednimi Sardinci, organizirati sabotažne akcije, obrambno proti malariji in lakoti, snovati pevske zbore ni jih smoterno uporabljati. Še istega leta je fašistična policija ugotovila, da je Osvobodilna fronta stopila tudi na sardinska tla. To pa nam potrjuje tudi proces proti Ivanu Sivcu in tovarišem pred posebnih sodiščem v Rimu. Organizirano delovanje je našim pregnancem na Sardiniji veliko pripomoglo, da so vzdržali v izredno težkem položaju. Z OTOKA PRED POSEBNO SODIŠČE V RIM Dne 16. februarja 1942 je v mestecu Macomer fašistična policija aretirala Milana Krivca, doma iz Loma pri Tolminu. Vojsko je služil v neki artilerijski enoti Eden od vzrokov aretacije je bila razglednica, ki mu jo je poslal Josip Kofol, pošten in narodno zaveden mož, doma iz Drobočnika pri Mostu na Soči. Na razglednici je bila slika pastirja na cve- točem grebenu skupaj s čredo ovac. Kofol je pisal Krivcu takole: «Dragi Milan, bodi priden in vztrajen! Glej, pomlad se bo kmalu vrnila v naše Kraje. Kukavica se bo oglasila v našem gaju in zopet bo lepo. Zato ne(pozabi: pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce!* Zaradi razglednice je policija a-retirala tudi Kofola. V verigah so ga odpeljali na Sardinijo, kjer se je začela dolga policijska preiskava. Fašistična policija je Kofolove besede tolmačila takole: «pomlad v naših krajih* naj bi pomenila osvoboditev izpod fašističnega jarma, «kukavica» radijsko postajo v Ljubljani, «pasi moja jagnjeta in ovce* pa vodstvo zarotniške organizacije. 1) 18) Antun Macan: Moje uspomene na Sardini ju i odlazak u partizane, str. 3-6, rkp, M-ONPPS-PAK. 19) Antun Rumac: Na Sardiniji i Korzici, str. 1-2, rkp. M-ONPPS-PAK. 20) Franc Kljun: V zaporih na Sardiniji. Zabeležii Srečko Vilhar, str. 1 rkp, M-ONPPS-PAK. 21) Anton Guštinčič: Iz spominov na Sardinijo in zapore, str. 2-3, rkp. M-ONPPS-PAK. 22) Zdravko Smrekar: V »Battaglione S pedale*, str. 3, rkp, M-ONPPS-PAK. 1) Milan Krivec: Iz spominov na Sardinijo in zapore, str. 2, rkp, M-ONPPS-PAK. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poltni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 25. januarja 1977 = Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. l Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveza časopisnih založnikov FIEG Smithova rasistična vlada zavrnila britanski predlog Britanski premier Crosland pozval voditelje rodezijske bele manjšine, naj trezno premislijo o britanskem predlogu TRŽAŠKI DNEVNIK Srečanje predstavnikov italijanskih in jugoslovanskih mest Prve priprave na mednarodno konferenco jadranskih mest Novi predsednik ANCI sen. Ripamonti je obiskal kraje, ki jih je prizadel potres SALISBURY. 24. - Rodezijska rasistična vlada je danes odločno zavrnila britanski predlog za prehod oblasti z bele manjšine v roke afriške večine. Predsednik rodezijske vlade Smith je s tem v zvezi izjavil, da bi britanski načrt prispeval k uveljavitvi marksističnega režima v Rodeziji. Smith je poudaril, da Rodezija ni pripravljena vzeti v poštev britanskega načrta niti kot osnovo za nadaljnja pogajanja ter je s tem v zvezi dejal britanskemu odposlancu Richardu, ki je obenem predsednik ženevske konference, da bi njegovi predlogi popeljali Rodezijo v kaos. Pogovor med Smithom in Richardom je trajal približno 45 minut. Rodezijsko stališče otežkoča morebitno rešitev rodezijske krize ter zavlačuje v nedogled pogajanja na ženevski konferenci o Rodeziji. Predlog Ivora Richarda predvideva med dru. gim imenovanje britanskega visokega komisarja, ki naj bi prevzel posredovalno vlogo v predhodnem obdobju v času. ko naj bi Smithova vlada izročila oblast afriški večini. Richard je v svojem govoru s Smithom večkrat poudaril, da je britanski predlog zgolj osnova za pogajanja in da je mogoče razpravljati o vsaki njegovi točki. Ženevsko konferenco bodo sedaj morali odložiti za nedoločen čas. čeprav je bila prvotna predvidena obnovitev za 17. januarja. Odgovornost za ta hud korak je samo Smithova in njegove rasistične vlade. Britanski zunanji minister Anthony Crosland je naslovil na rodezijskega premiera Smitha še zadnji poziv, naj ne zavrne dokončno britanskega predloga za rešitev rodezijske krize. V teku svoje tiskovne konference, ki jo je imel ob navzočnosti predsednika britanske vlade Jamesa Callaghana in zahodnonemškega kanclerja Schmid';a, je Crosland dodal, da bi trdovratno vztrajanje Jana Smitha pri zavračanju vsakega pogajanja za prehod oblasti na a-friško večino lahko imelo zelo hude posledice za ves afriški Jug. Dodal je, da bo osebno predlagal Smithu, naj si vzame nekaj časa za trezno presojanje o vsej zadevi. Ivor Richard je odpotoval danes zvečer v Južno Afriko, kjer bo imel še zadnje pogovore na svojem afriškem potovanju, nakar se bo vrnil v Veliko Britanijo, (if) « «» Nkomo v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) , BEOGRAD. 24. — Na obisku v Jugoslaviji je delegacija afriške ljudske zveze Zimbabve ZAPU. ki jo vodi predsednik te organizacije Joshua Nkomo. Danes so se afriški predstavniki pod vodstvom Nko-ma pogovarjali z zastopniki socialistične zveze Jugoslavije, ki jih je vodil predsednik Dušan Petrovič. V daljšem prijateljskem pogovoru je Petrovič goste seznanil z nekaterimi jugoslovanskimi izkušnjami iz narodnoosvobodilnega boja, zlasti z vlogo ljudske fronte pri organiziranju najširših ljudskih slojev v boju proti okupatorju, govoril pa je tudi o povojnih izkušnjah, med drugim o tistih v zvezi z ohranitvijo izbojevane neodvisnosti. Petrovič je delegacijo ZAPU tudi obvestil o nalogah Socialistične zveze v nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in uresničevanju neuvrščene RIM, 24. — Leteči oddelek rimske policije je spravil danes za rešetke prvih osem članov zloglasne tolpe, ki je v zadnjem času izvršila s pomočjo posebne prebojne ter mične naprave vrsto ropov v Monzi in Lissoneju. Med preiskavo, ki je privedla do aretacij, so agenti odkrili svežnje bankovcev, zlatnino in dragulje, napoleone in zlate funte šterlinge ter celo nekaj zlatih lingotov v skupni vrednosti približno poldruge milijarde lir. Imena aretiranih: Antonio De'Pedis, Etto-re' Maragnoli, Mario Botoni, Eda Proietti, Franceschina Barranca, I-talia Casaragola, Angela Sarcina ter Antonietta Pascali. Preiskava glede odgovornosti za bančne rope, ki jo vodita oziroma usklajata dr. Masone in dr. Viscio-ne, se seveda še ni zaključila, kajti na prostosti je še več hudodel cev. Začela se je s strogim nadzorstvom najbolj znanih prekupčevalcev z ukradenim blagom in specializiranih vlomilcev, tako najprej z nadzorovanjem 43-letnega Ettora Maragnolija iz Verone, bivajočega v Rimu. Na domu ga skoraj nikdar ni bilo, pač pa je motovilil okoli poslopja s hišno številko 40 v Ul. Simeto. V nekem ondotnem stanovanju so preiskovalci odkrili nekaj zlatnine. Maragno-liju je bila vsekakor usodna preiskava v avtomobilu A 112, ki je politike. Raztožil je tudi stališča do proti kolonialnega boja na jugu A-frike in, kot poroča Tanjug, podčrtal jugoslovansko opredelitev za pomoč osvobodilnemu boju Zimbabveja. Ob tem je navedel tudi pomoč, ki jo Jugoslavija daje osvobodilnim gibanjem in narodom, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnost, proti kolonializmu in njegovim ostankom, proti imperializmu, rasizmu in vsem oblikam nadvlade in zatiranja. Joshua Nkomo je gostiteljem spregovoril o sedanjih razmerah na jugu Afrike, zlasti v Zimbabveju (Rodeziji), kjer osvobodilne sile vodijo pravo vojno proti rasističnemu režimu Jana Smitha. Plačanci Smitha po besedah Nkoma pobijajo nedolžno civilno prebivalstvo v Rodeziji in tudi v sosednjem Mozambiku. Nkomo je govoril posebej o odnosih znotraj domoljubne fronte Zimbabveja Iv kateri je poleg ZAPU še Mugabejeva ŽANU) ter o stališčih sosednjih držav do osvobodilnega boja na jugu Afrike. Joshua Nkomo je pojasnil tudi poglede ZAPU na razvoj osvobodilnega boja in način izročitve ob- t NEAPELJ, 24. — Notranji minister Cossiga je pred dnevi zopet odločno poudaril potrebo po čimprejšnji uresničitvi preosnove kaznilniške-ga aparata. Upati je, da do tega res pride v najkrajšem, sicer u-tegne postati položaj v jetnišnicah nevzdržen: ta okoliščina, združena s splošnim naraščanjem hudodelstva, ki dosega višek v ubojih in" ugrabitvah, kot tudi atentatih z izrazito prevratniškim pečatom, pa lahko spravi v resno nevarnost demokracijo. Najvidnejši dokaz neučinkovitosti kaznilniškega sistema pomenijo nenehni pobegi iz zaporov. Zadnji je bil prav danes: iz jetnišnice v Monzi pri Milanu je ušla četverica hudodelcev, ki je čakala na sodno obravnavo pod obtožbo večkratnega oboroženega ropa. Vincenzo Antoninno (29 let) iz Foggie, Ferruccio Tomasi (27) iz Milana, Osvaldo Monopoli (33) iz Paderna Dugnana ter Antoni-no Leanza (26) iz Bovisia Masciaga so jo odkurili po klasičnem sistemu. Nekaj ur po begu je bil Feiruc-cio Tomasi aretiran. Fh-i skoku z visokega zidu med pobegom iz jetnišnice si je zlomil nogo, zato se je kar sam predal policistom. Za omenjeno jetnišnico je to četrti pobeg od 1. 1970. Nič čudnega: v njej je vsega le 20 paznikov, a zapornikov kar 110 proti najvišjemu predvidenemu številu 45. Namesto enega so v vsaki celici najmanj trije jetniki. Tudi lastnega ravnatelja nima kaznilnica, temveč ga nadomešča državni pravdnik Recupero, ki mu pri tem pomagata marešalo in brigadir. Komentar je pač odveč Mimogrede velja omeniti, da je bil ravno v tej jetnišnici zaprt približno last njegove družice Antonie Pascali, 48 let (sam ima luksuzen mercedes): pod dvojnim dnom so agenti našli več 50.000 lirskih bankovcev in vrečko z zlatniki v vrednosti 15 milijonov lir. V nadaljevanju preiskave je bila odkrita tesna vez med Maragno-lijem in 46-letnim Mariom 'Botoni-jem, starim znancem policije, ki biva z ženo Franchino Barranca (35 let) v Ul. Ausonia. V Botoni-jevem vozilu renault, ki je bilo parkirano na letališču Fiumicino (prizadeti je pogosto potoval iz Rima v Milan), so agenti odkrili a-parat za dovajanje kisika uvodoma omenjeni termični napravi; z ace tilenskim plamenom, ki zadobi ravno po zaslugi kisika, izredno prebojno moč, je namreč mogoče preluknjati tudi debele jeklene plošče, iz katerih so zgrajene stene bančnih zakladnic. Hišna preiskava pri Botoniju je pa bila uspešna le, kolikor so znali agenti premeteno nastopati. Botoni-jeva žena je skrila v nedrje hišni pomočnici Angeli Sarcina (51 let) večjo količino draguljev in bankovcev: po aretaciji Franohine so a genti skrivoma sledili Angeli vse do stanovanja 49-letne Italie Časa-regola, ki je ravno tako članica tolpe, kjer so med temeljito preiskavo našli zavojček, ki ga je bila hišna pomočnica najprej skrila v lasti večini v Rodeziji, poudaril pa je, da se njegova organizacija odločno zavzema za politiko neuvrščenosti. Afriški voditelj se je zahvalil socialistični zvezi za pomoč, ki jo Jugoslavija daje osvobodilnemu boju na jugu Afrike sploh in posebej v Zimbabveju, podčrtal pa je tudi pomen podpore, ki jo je njihov osvobodilni boj dobil na peti konferenci neuvrščenih v Colombu in v Združenih narodih. VLADO BARABAs PEKING, 24, — Več skupin mladih Pekinčanov se je odicčilo za svojevrsten politično-športni podvig. Kljub hudemu mrazu in slabemu vremenu, bodo skušali preteči 1700 km dolgo pot od Pekinga do vasi šaošan v južni pokrajini Hunan, kjer se je leta 1893 rodil pred kratkim umrli kitajski predsednik Mao-cetung. Tek se je začel 1. decembra, udeležujejo se ga mladeniči iz tovarn, kmetijskih zadrug in šol. Ker vsak dan pretečejo 20 km, predvidevajo, da se bo tek zaključil tam nekje konec februarja. leto dni fašist Giovanni Ventura, ki sedi na zatožni klopi v Catanzaru pod obtožbo sodelovanja pri strahovi, tem pokolu v milanski Kmečki banki 1. 1969. Medtem se nadaljuje preiskava v zvezi s petkovim pobegom dozdevnih »napistk* Marie Pie Vianale in France Salerno iz kaznUnice v Pozzuoliju. Mililiter ‘žk praVdšddstvo Bonifacio je suspendiral ravnatelja jetnišnice Macaroneja Palmierija, kot tudi tri paznice (same morajo nadzorovati nič manj kot 113 jetnic). Pobeglima so pomagali od zunaj drugi član «o-boroženih proletarskih oddelkov*. Odgovornost za sodelovanje pri njunem begu so javno prevzeli napeti rhed današnjo, osemnajsto sodno obravnavo proti njim v Neaplju, ko je obtoženec Panizzari delno prečital ustrezni proglas; ta vsebuje sicer tudi že običajne napade na sodstvo in državo ter zadoščenje, ker je jetnikom (vsega 14) včeraj uspelo pretepsti in raniti dva odvetnika, «državna kolaboracionista* Pansinija in Tomolilla. Nadaljuje se tudi protestni val jetnišniških paznikov, ki zahtevajo takojšnjo reformo kaznilniškega sistema ter zlasti izboljšanje delovnih pogojev, med drugim z namestitvijo večjega števila jetničarjev po zaporih. Tako v Bologni in Bocnu, kot v Imperii in Sanremu so pazniki sledili zgledu sovrstnikov drugod po Italiji: «zaprli» so se v jetnišnice, kar pomeni, da ne uživajo rednega počitka oziroma ižhoda. Notranji minister Cossiga je o položaju v zaporih razpravljal danes z vsedržavno tajnico nenasilne zveze zapornikov* Babrinijevo, nedrček, nato pa z Italijino pomočjo v zidno vdolbino za ploščicami, s katerimi so obložene kuhinjske stene Casaregolove. Preiskovalci so nato' ugotovili, da ima večina članov vlomilske tolpe v raznih denarnih zavodih zajetne tekoče račune v skupni vrednosti kakih 200 milijonov lir. Prav senzacionalno odkritje pa je čakalo agente letečega oddelka Kvesture v neki središčni banki: v varnostni skrinjici na ime Franchi-ne Barranca je bilo za 100 milijonov 20.000, 50.000 in 2.000-lirskih bankovcev, poleg tega so bili tam vsakovrstni dragoceni kamni, zlati ingoti in funti šterlingi, pa še vrsta dragocenosti. Najdeno blago pomeni plen, ki so ga kriminalci nagrabili vsaj v dveh napadih na banko s termično napravo: 31. oktobra lani med napadom na zavod Banca Comrner-ciale Italiana v Monzi in 9. januarja t.l. med napadom na agencijo Banca' Popolare di Milano v Lis-soneju. Pozneje so bili aretirani, kot rečeno. še Antonietta Pascali, Antonio De Pedis in Eda Proietti. V smislu zapornih nalogov, ki jih je izdal namestnik državnega pravdni-ka dr. DelTAnno, so vsi obtoženi odkupa ukradenega blaga, /v prihodnjih mah pa se bodo obtožbe nedvomno pomnožile. (dg) Kruh in mleko čedalje dražja RIM, 24. — Vrtoglavo naraščanje cen blagu široke porabe, tako zlasti živilom, do katerega je prišlo v 'prvih treh tednih tekočega meseca, ni prizaneslo niti kruhu in mleku, torej dobrinama, brez katerih si vsakdanje prehrane skoraj še zamisliti ne moremo. Cene so jima poskočile tako rekoč v vsej Italiji: mleku za 25 li,r (Apulija) do 50 lir pri litru (Gornje Poadižje), kruhu pa še v večji meri. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da se bosta mleko in kruh v prihodnjih tednih skoraj gotovo znova podražila. Vprašanju posvečajo dokajšnjo pozornost seveda tudi sindikati, ki se jim zdi nekje nerazumljiva pretirana razlika v cenah med posameznimi deželami. Medtem ko mora n.pr. milanska gospod'nja potrošiti za kg kruha/z uradno odmerjeno ceno 566 lir, stane enaka količina podobnega kruha v Trstu komaj 220 lir. Mleko: v Trapaniju velja liter 450, v Kalabriji pa 320 lir. Razlike so nedvomno sad tudi špekulacij na škodo predvsem revnejših slojev. Sindikalisti napovedujejo odločen nastop prot; morebitni novi podražitvi kruha in mleka, vendar bodo mlekarji in peki zanje trd oreh; zatrjujejo namreč, da morajo cene nujno višati zaradi nenehno rastočih stroškov in pripominjajo, da so občasno celo prisiljeni delati z zgubo. Predrago govedino in teletino lahko pri prehrani nadomestimo s cenejšo perutnino Škoda, da nimamo tudi za kruh in mleko ustreznega nadomestka po nižji ceni. .. a tajnica radikalne stranke Agliet-ta in predsednik zveznega sveta iste stranke Spadaccia, ki sta pred 16 dnevi začela gladovno stavko, sta na tiskovni konferenci naglasila, da bosta stavko nadaljevala, dokler ne bo televizija prenašala splošne in poglobljene razprave o položaju v zaporih javnem redu. (dg) Koprska Lipa ponatisnila Maleševe Rdeče lučke Po skoraj petdesetih letih je založba Lipa ponatisnila spopolnjeno izdajo Maleševih Rdečih lučk, ob predstavitvi knjige pa je bila sinoči v galeriji Loža v Kopru otvoritev razstave umetnikovih del. Razstava je v bistvu izbor iz ljubljanske retrospektivne razstave izpred treh let in že samo to dejstvo pomeni, da je pregledna, dovolj izčrpna in zanimiva. Hkrati pa pomeni, da je pred nami pregled petdesetletnega opusa, katerega pomen v slovenskem slikarstvu je precejšen. Tu pa tam sicer opazimo sledove tujih vplivov, ki jih umetniku ni uspelo dovolj pregnesti, vendar je skozi ves lok povsem jasno čutiti tisto, kar je bilo Maleševemu ustvarjanju vodilo: ia-pisanost čisti liniji, kateri je umetnik — z manjšimi odstopi — zvest vse življenje. V programu, ki ga Miha Maleš izpoveduje z uvodom v Rdeče lučke, beremo na samem začetku: »Te risbe so le bežne linije iz tistega lepega življenja, ki ga človek doživi ali v slutnji ali v kakem spoznanju, še svojim najbližjim težko o tem govorimo. In to, kar je zraslo drugim v pesmih, sestavljenih iz črk, se je meni zlilo v linije. . .» Silovitost in strastnost linij, s katerimi izpoveduje predvsem erotiko, hkrati pa njihova čistost in kipenje barv, zavoljo katerega • nekateri štejejo k fovistom, je tisto, kar nas na tej razstavi najbolj prevzame, šibki trenutek v umetnikovem razvoju začutimo morda edinole v fazi poetičnega realizma, se pravi v delih iz poznih tridesetih in medvojnih let. Pozneje je Maleš veliko potoval in se tako iz nuje vrnil k čisti risbi, z njo pa je znova prišla na dan črta. Na tej gradi Maleš tudi svoja najnovejša dela, v katerih upodablja predvsem cvetlice in krajine, čeprav ni več tako jasna in prenekaterikrat podleže barvam, ki so z leti postale temnejše, otožnejše in hladnejše. Razstavo je otvorila Sonja Hojer, umetnostni zgodovinar obalnega zavoda za, spomeniško varstvo v Piranu. Orisala je Malešev slikarski razvoj, ocenila njegov delež v slovenski upodabljajoči umetnosti in poudarila pomembnost njegovih map linorezov, lesorezov in litografij, pri katerih je linija osnova slikarske kompozicije. K Maleševim mapam grafik in ilustracijam se je v svoji predstavitvi knjige Rdeče lučke po vrnil tudi urednik Jože Hočevar, ki je na kratko prikazal, kako se skozi zgodovino pisanje in ilustracija dopolnjujeta, končal pa z ugotovitvijo, da je Miha Maleš prav kot grafik in ilustrator dosegel presenetljive uspehe. Po Prešernovem sonetnem vencu in Rožicah iz Rezijr so Rdeče lučke že tretja Maleševa knjiga, ki jo izšla pri koprski založbi. V kulturnem programi: je sodeloval Primorski študentovski oktet, ki je ubrano zapel številnemu občinstvu. ' Miroslav Košuta Novi predsednik vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI sen. Camillo Ripamonti je včeraj zaključil dvodnevni obisk v naši deželi. V tem okviru se je včeraj sestal v Novi Gorici s predstavniki nekaterih jugoslovanskih mest. Namen tega srečanja, ki je potekalo v nadvse prijateljskem vzdušju, je bila priprava na tretjo konferenco italijansko - jugoslovanskih mest ob Jadranu, ki bo 29. in 30. aprila v Dobrovniku na temo »Kulturna dediščina v današnjem življenju jadranskega območja*. Včerajšnjih razgovorov so se s sen. Ripamon-tiiem udeležili še občinski predstavniki Benetk, Ancone, Pesara, Asco-li Pičena in Trsta, katerega je zastopal odbornik Abate. Sen. Ripamonti se je med svojim obiskom v naši deželi seznanil predvsem s stvarnostjo v krajih, ki jih je prizadel potres. Po ogledu nekaterih krajev se je sestal z župani s potresnega področja, ki so ga seznanili z raznimi problemi ter z izrednim vladnim komisarjem Zam-berlettijem in deželnim predsednikom Comellijem. Njegov obisk v naših krajih se je ^zaključil s srečanjem na tržaškem 'županstvu. Na dau sv. Frančiška Sal. Nadškof msgr. Cocolin tržaškim časnikarjem Včeraj, na dan sv. Frančiška Sal., je za časnikarje maševal nadškof Cocolin, ki je v svoji pridigi opozoril na pomen in vlogo sredstev javnega obveščanja in še posebej na dolžnosti Časnikarjev v sedanji družbi. Predvsem je poudaril nujnost ponovne pridobitve krščanske identitete, kot pogoj in podlaga za resno soočenje z raznimi kulturami sedanje družbe. To se mora razvijati v okviru medsebojnega spoštovanja, valorizacije osebe in skupnosti, kritične ocene dogodkov in mnenj, brez strumentalizacij ir. manipulacij z na meni hegemonije oblasti, tako politične, kot kulturne ali verske. Kako naj torej, na tej osnovi* tolmačimo naloge tistih, ki delujejo na področju javnega obveščanja v našem mestu in v naši družbi? Pri tem je msgr. Cocolin pripomnil, da je Trst središče neizpodbitnih možnosii moralnih, omikalnih, kulturnih in človeških, pa tudi verskih odlik. Tržaško prebivalstvo odločno hoče nadaljevati po poti humane rasti, k' je obenem rast kulture, zgodovine, gospodarstva, odnosov in vrednot. Vsi se zavedamo posebnega zgodovinskega trenutka, ki ga doživljamo, potrebni pa so pogum, intuicija in podjetnost, skupno z bolj trezno in bistro presojo preteklosti in sedanjosti, predvsem pa z večjim zaupanjem. Svoj pogled moramo u-preti v prihodnost, ne da bi pozabili na pridobljene zaklade idej in vrednot, toda z drugačnim zgodovinskim, kulturnim, političnim in ekonomskim V spomin na Ivanko Košuta - Sirk, ob 3. obletnici smrti, daruje nečakinja 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ivana Rebule in Justine Furlan carujeta Stano in Anica Gruden 5.000 lir za ŠK Kras in 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Justine Furlan darujeta Marino in Ljuba Košuta 5.000 lir za šK Kras. Namesto cvetja na grob Antonije Žagar daruje družin^ Joževa 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ivaniče Hrovatin Girotti darujeta Frančiška in Guido Vremec 5.000 lir za SPD Tabor in 5.000 lir za ŠD Polet. Ob otvoritvi nove dvorane darujeta Drago in Majda Daneu 10.000 lir za PD Slovenec,' V spomin na žižko Laharnar daruje Dora Caharija 5.000 lir za društvo I. Trinko iz Čedada. V počastitev spomina Karla Ce-sinija (Česnika) daruje Dora Caha-rija 5.000 lir za sklad Evarista Misigoja. V počastitev spomina Silve Puntar darujejo za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku: Ivan Ban 5.000 lir, Slavko Bukovec 5.000, Mario Černjava 5.000. Ljubo Grilanc 5.000, Srečko Orel 5.000,- Slavko Pieri 5.000. Danilo Pertot 5.000. Marino Puntar 5.000. Mario Verša 5.000 in Slavko Kalc 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Antonije Brce daruje družina Kalc (Padriče 12) 5.000 lir za dom handiicapiranib na Opčinah. V isti namen daruje družina Grgič (Padriče 52) 5.000 lir za Glasbeno matico, V spomin na Silvo Puntar daruje Pepka Guštin 2.500 lir *za Kulturni dom Prosek - Kontovel in v spomin Jušte Milič iz Saleža 2.500 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob Silve Puntar darujeta Danica in Franc Plin tar 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Za Kulturni dom Prosek - Kontovel darujejo: Anica in Miro Blazina pristopom. Le tako bo Trst spet postal, kot je bil v bolj srečnih časih, stična točka, most srečanj in izihe-njav med prebivalci, ki se razlikujejo po jeziku, zgodovini, kulturi, gospodarstvu in običajih. Protagonisti teh novih časov, je še dejal msgr. Cocolin, bodo morali biti središča, v katerih se goji kultura, in ne klepetanje, v katerih se gradijo odlomki skupnega življenja, ne pa absurdne polemike, v katerih se predlagajo nove oblike sožitja in solidarnosti, osvobajanja, in ne nasilja.* Ostanki okostnjaka morda žrtev iz 2. svetovne vojne Na grebenu ob potoku Glinščice pri Žavijah so včeraj popoldne trije fantje iz Naselja sv. Sergija med igro odkrili ostanke človeškega o-kostnjaka. O nenavadnem odkritju so obvestili orožnike iz Naselja sv. Sergija, ki so seveda uvedli preiskavo. Okostnjak so iz zemlje izkopali tržaški gasilci, nato pa so o-stanke po nalogu namestnika držav-hega pravdnika Brencija prenesli v mrtvašnico, kjer jih bodo po. vsej verjetnosti danes analizirali. Po prvih ugotovitvah naj bi okostnjak pripadal mladeneču kakih dvajsetih let. Morda gre za žrtev iz zadnje svetovne vojne. Psihiatrična bolnišnica (Nadaljevanje z 2. strani, Sprejemni oddelek je prehodnega značaja, v ambulanti je Ti Čolnikov, v oddelku za rehabilitacijo pa 34 bolnikov. Torej skupno 111, Vseh gostov je 255, od katerih le 30 potrebuje :udi redno zdravstveno o skrbo. V vili Fulcis pri Bsllunn. kjer je pokrajinska uprava uredila zunanji center, je 43 bolnikov, v centrih za umsko zdravje pa 110. Skupno 519, to je 700 manj kot preu šestimi leti. če k temu dodamo, da so sedaj pogoji neprimerno boljši in da so bolniki deležni res človeškega dostopa, da čutijo, da jim nekdo pomaga in da se za njih ta nima. smo povedali dovolj. Ob tolikšnem uspehu psihiatrične reforme je ohranitev bolnišnice kot inštitucije popolnoma odveč. «Taka. kakršna je danes, je bolnišnica ena izmed številnih odvečnih ustanov, ki jih imamo v' Italiji,* je dejal prof Basaglia na včerajšnji tiskovni konferenci in nadaljeval: »Seveda, vse ga še nismo dosegli. Te bolnike mo ra družba ponovno vključiti vase. dati jim mora možnost, da si u-redijo dom in poiščejo zaposlitev. Mnogo zarisi tudi od družbe sa me in od političnih strank, ki jo vodijo. Mi smo ji nudili to možnost, s tem. da smo odpravili geto, ki je izoliral umsko bolne od ostalega tržaškega prebivalstva.* 20.000. Berta in Stanko Prašeli 10 tisoč, Ivan in Marija Ban 5.000, družini žužič in Štoka 5.030 in dru žina Vlado Ukmar 5.0C0 lir. ( Namesto cvetja na grop Silve Puntar darujeta Viktorija in lvko Verša 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V isti namen darujeta Francka in Liči Puntar 10.000 lir, družini Ukmar in Terčič 5.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. V počastitev spomina Silve Pun tar darujeta Dragica in Alojz Kapun 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V počastitev spomina Antonije Brce roj. Škrlj darujejo Aničini in Marčelotovi prijatelji 75.000 lir za ŠD Polet. Ob obletnici smrti Natalije Simo nitti daruje družina Suhadolc 5.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Alojzu Gorjupu daruje družina Ljubo Černe - Jankovič 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Emila škerlavaja darujeta sestri Anita in Marija 5.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. V spomin na drago teto Tončko Brce daruje Karlo z družino 10 000 lir za šolo K. D. - Kajuh. V spomin na teto Francko daruje Andi Sedmak (Vižovlje 8) j.000 lir za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Marije Košuta vd. Sedmak daruje Srečko Sedmak 5.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na nečaka Bracota Sedmaka daruje stric Lucijan z ženo 10.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na nečaka Bracota Sedmaka daruje stric Rudi z družino 5.000 lir za ŠD Vesna. Valerija Kocjančič je darovala (kot smo objavili 22. t.m.'' 10.000 lir za žrtve potresa, sicer na Tolminskem. V spomin na Josipa Sedmaka (Braču) daruje Rudi Sedmak 5.001’ lir za ŠD Mladina. V isti namen darujeta Rožica in Mauro 5.000 lir za ŠD Mladina. • llllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIimiHMIIHHIIIIIIIIUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllimilUIIIIIIHIMUnilMUlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIHIII S POMOČJO TERMIČNE PREBOJNE NAPRAVE JE VLAMLJALA V BANČNE ZAKLADNICE Zloglasni roparski tolpi odklenkalo Policija aretirala osem hudodelcev in odkrila za 1,5 milijarde lir plena 1E DVA DNI PO SLIKOVITEM BEGU »NAPISTK* IZ ZAPORA V POZZUOLIJU ŠTIRJE JETNIKI ZBEŽALI IZ KAZNILNICE V MONZI Nadaljuje se protest paznikov, tokrat v Bocnu, Bologni, Sanremu in Imperii Darovi in prispevki TOREK, 25. JANUARJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Argumenti: Kitajska , 13.00 Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 PROGRAM ZA OTROKE: Pravljice: H. C. Andersen: Belinda in pošast 17.30 Dve leti počitnic: Požar, 10. epizoda 18.00 Tehnika 2000 , 18.15 Argumenti: Kitajska: Botanični vrt v Loshanu 18.45 Jose Feliciano, Koncert v Benetkah 19.20 FURIA: Tat konj. TV film 19.45 Almanah Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 P. B. Bertoli: »I DIARI* TV priredba v dveh delih V glavnih blogah Nino Taranto, Silvia Monelli in Umberto Ceria-ni. Komedija, ki jo bodo uprizorili danes zvečer je dobila leta 1958 nagrado Riccione, prvič pa so jo igrali Alberto Bonucci, Silvia Monelli, Mario Maranzana in Carlo Hintermann, nato pa jo je postavila na oder tudi gledališka skupina Omella Vanoni - i Paolo Ferrari. Vsebina je dokaj razgibana: v vili na Comskem jezeru zakonca Capponi (on je bogat industrijec, njegova žena Amaiia pa zrela in prikupna ženska) sprejmeta zaročenca svoje hčere Saviane. Sobar Gianluca odkrije dnevnik Candida, iz katerega starši zvedo z zaprepaščenjem za resnična čustva mladega Candida, ki Saviane ne ljubi, hotel pa bi se z njo poročiti samo zaradi njenega imetja. ^ 22.30 Sestanek ob glasbi: Vince Tempera Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika ) Drugi kanal 12.30 Vidini, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Jezik in narečja 17.00 Življenje doma in izven doma - ' 18.00 Politehnika: Igračke 18.25 Rubrika DNEVNIKA 2, V parlamentu in Šport 18.45 Charlie Brown, risanka 19.10 «L'ALTRA CUCINA* Praktični nasveti o prehrani Za novi program posvečen kuhinji je poskrbela Carla Perotti. vodil pa ga bo Paolo Turco. Predvidevajo osem nadaljevanj, od katerih bo vsako posvečeno specifičnemu problemu. Prvo nadaljevanje bo govorilo o kruhu. Nato bo prof. Ga-rofalo s turinske univerze spregovoril o pomenu hrane v življenju nekega ljudstva, dr. Claudio Gatti pa bo obrazložil pomen st-očnic, katerih vsebina beljakovin ia kalorij ustreza mnogo dražjemu mesu. cikla Zverinice iz Rezije 20.40 Preteklost in sedanjost: Moč demokracije Oddaja d politiki in zgodovini naših dni V drugem nadaljevanju rubrike »Preteklost in sedanjost* obrav navaja dogodke, ki gredo od neredov v Reggio Calabrii leta 1970 do umora sodnika Vitloria Oecorsm ki so ga umorili lani pred njegovim stanovanjem v Rimu. Današnje nadaljevanje, katerega naslov je »strategija bomb* obširno govori o črnih celicah v intervjuju s fašističnim založnikom Giovannijem Ven-turo, ki je prav te dni na zatožni klopi pred sodiščem v Catanzaru zaradi pokola na Trgu Fontana v Milanu. Omenimo naj še poseg sodnika Calogera, ki je deloval s Stirom iz Tre viša, ki je prvi zaečl govoriti o »črni mreži* in strategij' napetosti. Kot znano je «Preteklost in sedanjost* nova rubrika na drugem kanalu, katere namen je obravnavati nekatera najbolj pereča vprašanja italijanske družbe, pri tem pa anaTzi rati zgodovinska izhodišča, ki omogočajo boljše razumevanje dogodkov, ki jih sedaj doživljamo. V vseh nadaljevanjih je pri setno vprašanje krize, ki. jo Italija doživlja: gre za gospodar sko in politično ter za moralno krizo. 21.45 DETEKTIVI Obračun, TV film 22.35 Vidim, slišim, govorim, Ob koncu DNEVNIK 2 in Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 17.10 Grdina pod kamnom, oddaja i/ 17.30 PIKA NOGAVIČKA, serijski film - 17.55 OBZORNIK 18.15 Zapisi o narodni glasbi l 18.40 TV trim test 19.30 DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.40 H. de Balzac. Blišč in beda kurtizan 21.40 GLASBENI MAGAZIN: S premiere «Ziljske svatbe* na Koroškem 22.15 DNEVNIK Koper — barvna 16.40 Košarka: Bosna - Alko 19.30 Odprta meja, slovenska oddaja 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 FARAON, celovečerni film 22.05 Aktualna tema, dokumentarna oddaja 22.35 Slovenski narodni plesi: Bela krajina Zagreb 18.15 Amsterdamski vrtovi 20.00 Stop 20.50 Akcija: Zvišan krvni pritisk 21.00 DREVO — celovečerni film TRST A 7 00, 10 00, 12.45, 15 30, 10.00 Poročila: 7.20 12.45 Dom in izro- čilo, Glasba in kramljanje, Koncert, Jazz, Liki iz naše preteklosti, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Za mlade, Sestanek, Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu, Glasba na našem valu; 16.00 - 19.00 Simfonični koncert, Za najmlajše, Kulturni sprehodi, Lahka glasba. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Zborovska glasba: 10.00 Z nami je...: 10.45 Glasba in nasveti: 12.00 Na prvi strani: 12.10 Glasba po željah; 14 00 Mladi pred mikrofonom; 14.35 Polke in valčki; 15.10 Slov. pevci; 16.45 Nekaj poskočnih; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Primorski dnevnik; 18 00 Čarobna godala; 18 35 Domači pevci zabavne glasbe: 20.35 športna nedelja: 21.45 Operetna glasba; 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Jutranji spored; 9.00 in 10.35 * * * * v' in jaz; 11.00 Politična tribune 12.10 O Piemontu; 13.30 Italijef ske plošče; 14 25 Nogomet: It®'! ja - Belgija: 161«) in 17.30 P'1, mo NIP; 19.25 Glasbeni progrfflri 21.05 II crncert-n0 SLOVENIJA 5 00, 8.00, 10.00, 12.00, 18-00, 22.00, 24.00 Poročila; 6 20 Rek'«; arija; 8.08 Glasbena matinej?' 9.05 Za šolarje: 9.30 Iz glasben'? šol; 1045 Turistični napotki; H „ Promenadni koncert; 11.45 IvP| šček: Divertimento za pihanj trio; 12 30 Kmetijski nasveti; 12, Po domače: 14.05 V korak z rrilf dimi; 15.00 Dogodki in odmev!i 15 30 Glasbeni intermezzo: 1®- . Svet tehnike: 16.00 »Vrtiljaki 19.35 Lahko noč, otroci!: 20.00 .... "'“••-•J* V pvnuu lil - , di; 20.30 Od premiere '6 prerij re; 21.30 Zvočne kaskade; 22-j5 Pota jugoslovanske glasbe; 23,J. Literarni nokturno: 23.15 Pop*', ke se vrstijo; 0,30 Popevke * vse; 1.03 S koncertnega in oP^L nega odra: 2.03 Vaš gost; % Majhni ansambli; 3.30 Paleta 9 kordov.