Poštnina plačana v gotovini. Posamema številka Din 1.—. LETO m. v*ak dno opoldn®, tevzen« nedelje in praznike. vi V "itias . noroSnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20"—, inozematvo Din 80 —. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPR A VNIŠT V 0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.838. Večno živi centralizem. Naš centralizem je kakor hidra. Čim več glav mu odsekaš tem več novih mu zraste. Po vrsti se oficielno izreka ena stranka za diugo proti centralizmu, toda njegovo življenje je trdno, ko da bi se vse izrekale zanj. Najprej so se izjavili proti centralizmu demokrati in proglasili princip dekoncentracije. Nato so vse manjše stranke in del radikalov zapustile centralistično stališče in končno je prišel še g. Pribičevič in nastopil v Vel. Bečkere-ku proti centralizmu Beograda, ki da pomeni višek slabe uprave. Centralizem pa je živ in čil, ko da ne bi imel nasprotnika. In ravno te dni čitamo zopet novo lepo vest o žilavosti centralizma. V Beogradu pripravljajo zakon c mestnih hranilnicah in kakor je že pri takih prilikah navada, je nameravana tudi določba da pride centrala vseh teh hranilnic v Beograd. V Srbiji in Črni gori sicer nimajo mestnih hranilnic, zato pa bi dobili v Beograd centralo vseh mestnih hranilnic. Kaj pa to pomeni tudi ni težko uganiti. Ni še danes gotovo, če bo ta nameravana določba tudi postala zakon, toda prav Qič ne bi se čudili, če bi se to zgodilo. In zato mislimo, da je nad vse potrebno, da že danes slovenska javnost pazi, kaj je s tem načrtom in da stori vse potrebne •korake, da se ta namera pravočasno prepreči. Pri tej priliki pa bi bilo dcb.ro, če bi Slovenci tudi načeli vprašanje centralizma'. Po ofieielnih izjavah strank je v skupščini trdna večina proti centralizmu, a kljub temu ne dobimo niti oblastnih samouprav, niti se ne vpcstavijo one avtonomije, ki so zakonu predpisane. V^e te pravice ljudstva so veljavne samo toliko, kolikor ugajajo centralizmu. Ker pa so mu danes nevšečne, zato so tudi le prazen papir in čeprav redno plačujemo deželne doklade, vendar ne moremo doživeti niti oblastnih samouprav. Mislimo, da bi bilo nad vse v redu, če bi naše stranke enkrat zaklicale, da tako ne more in ne sme iti dalje. Zakaj če že ne morejo doseči tega, da bi se nam neprijetni zakoni izpremenili, potem‘smemo zahtevati vsaj to, da se obstoječi zakoni spoštujejo! Za tako zahtevo imajo politične stranke tako močne argumente, da jih mora vsakdo, ki ljubi to državo, priznati. In treba je posebne nerodnosti, če niti tak argument nima nobenega učinka. Na vse zadnje smo Slovenci že zadosti žrtvovali centralizmu, da ni treba, da bi se proti centralizmu borili samo po slovenskih listih. Tu v Sloveniji prav res ni treba nikogar prepričevati, tako delo je važno samo spodaj v Beogradu. Pri najboljši volji pa še nismo Zasledili takega dela v Beogradu. Slišimo sicer pogosto, kako se slovenske stranke v Beogradu Ožarijo, da bi pa kaj pozitivnega storile proti c©utrajjzmu pa ge nismo, slišali. Nace stranke bodo seveda temu ugo-vajale in naveun, celo kopo izjav, ki jih je dal ta ali oni politu; proti centralizmu. Toda vse te izjave ne pomagajo dosti in centralizmu škodujejo ravno toliko, kakor če bi jih ne bilo. Ce se hoče res kaj doseči proti centralizmu, tedaj se je treba proti njemu •»oriti in sicer tako boriti, da vsakdo vi- da ni borba proti centralizmu separatistično stremljenje, temveč samo težnja po dobri upravi države. Naše stranke pa niso vedno upoštevale te osnovne resnice in zato je centralizem tako dlvho prenesel vse njih udarce. Pa še nekaj! Ce po vrsti vse stranke izjavljajo v Sloveniji To pomirjenje ne bo imelo nikakega vpliva na splošno situacijo, ker je tudi dosedaj imela radikalna stranka glavni del v vladi, a vlada ni pokazala sposobnosti, da bi glede na svojo večino izvrševala državne posle z eno brzinc in veščino, kakor je to danes v težkih razmerah potrebno. Tudi oni radikali, o katerih se je dosedaj govorilo, da niso zadovoljni s sedanjo vlado, niso do sedaj vladi niti enkrat odtegnili svoje podpore in tako ne more to pomirjenje med radikali imeti splošnega pomena.« D e m o k r a t G r o 1 je v tej stvai'i izjavil: Eni radikali so druge nazivali ko-rupcicniste, a ti .prve nasilneže in izdajalce.' Ako bi oni sklenili, da ostane i korupcija i izdajništvo med njimi in da so eni nad korupcijo, nasiljem in izdaj-ništvem izrekali zdravice in se pomirili, petem bi se v gotovem pravcu moglo priznati, da so radikali v določenem smislu dosegli edinstvo.« Sani. demokrat Svetozar Pribičevič je rekel: »Smatram, da je to pomirjenje zunanje in površno, a ne notranje in’ globoko. Ideja za pomirjenje je potekla od Pašiča. Interesantno je, da je glavno ulogo igral Velizar Jakonkovič, kakor tudi to, da igra neko ulogo 27. november, ko bi moral anketni odbor dokončati svoje delo. Ako sami radikali niso kompaktni v-pogledu dela anketnega odbora, kako je mogoče zahtevati od radičevcev, da pokopljejo afero v anketnem odboru. To pomirjenje bo trajalo dotlej, dokler ne bo rešeno vprašanje rekonstrukcije vlade. Pašičevi prijatelji žele pač, da se Pašič povrne na vlado. Radič je podal svoj veto. Poznam Radiča, on bi ne bil tako odločen, ako bi nanj ne pritiskali tisti radikali, ki sedaj vladajo. Cela komedija bo trajala dotlej, dokler se ponovno ne sprimejo. V svojem pomirjenju se radikali niso dotaknili ne načelnih in ne programatičnih razlik, temveč so igrali ulogo, katere finale se bo v kratkem pokazal. Pašiču je glavno, da dobi klub. Opoziciji je jasno, da ni mogoče od takega pomirjenja pričakovati nobene koristi za državo, ker radikalna stranka ni več za to sposobna.« N a s t a s P e t ro v i č je podal to-le izjavo: »'Današnja »'Pravda «je prinesla opombo, da sem podal nekako izjavo glede na vest o mojem pomirjenju z radikali. Izjavljam, da se že dolgo nisem sestal z nobenim novinarjem in mu torej ni srn mogel dajati nikakih izjav. Včeraj popoldne me je vprašal po telefonu direktor »Pravde«, ali je res, da sem pose-til Pašiča. Odgovoril sem mu, da nisem bil pri 'Pašiču in da je neresnična vest, ako kje kroži. To je edina moja izjava, ki sem jo dal osebno direktorju »Pravde.« KOMPROMIS MED RADIKALI. Beograd, 18. novembra. Glede na; pred-sinočno konferenco radikalov v stanovanju Ilije Mihajloviča, kjer je bilo doseženo popolno pomirjenje med pašičevci in radikalnim centrom, je izjavil dr. Velizar Jankovič, da je zadovoljen s celim aranžmanom. To zadovoljstvo je že izraženo v komunikeju. Na konferenci je šlo vse dobro in so bil avsa vprašanja rešena. Treba je samo še klicati sejo, na kateri se bo vprašanje pomirjenja pretresalo. Sedaj mora predsednik sklicati sejo. Mogoče je, da se bo vršila ta seja že danes v četrtek. RADIČ IN BODRERO VODITA ISTO POLITIKO. Beograd, 18. novembra. Ko se je včeraj mudil Stjepan Radič -v ministrstvu zunanjih poslov in ravno takrat, ko je bil pri minstru dr. Ninčiču, je prišel v ministrstvo zunanjih poslov italijanski poslanik Rodrero. Na podlagi tega so se delale kombinacije, da je dr. Ninčič sam povzročil ta sestanek z Bodrerom, da bi se tako izgladil spor, ki je nastal zaradi poslednjih izjav Stjepana Radiča. Radič je 'odgovoril na vprašanje novi- i narjev: Ugotovil sem in sem to tudi rekel Bodreru, da mi vodimo enako politiko. NOVI OBČINSKI ZAKON BO SKORAJ GOTOV. Beograd, 18. novembra. V ministrstvu notranjih del završuje posebna komisija v teh dneh zadnjo korekturo zakonskega načrta o selskih občinah za celo državo. Komisija sestoji iz 14 članov, med katerimi so dr. Pernar, Zika Lazič, dr. Sagadin i. dr. V pogledu tega zakonskega projekta so še med radikali in radičevci neke razlike, v pojmovanju n. pr. v vprašanju pristojnosti občinskih sodišč, po-; tem v vprašanju kaznovanja občinskega I oblas t va itd. I VPAD BOLGARSKIH ČETAŠEV V RUMU NI JO. Bukarešta, 18. novembra. Po službenih vesteh so v prošli noči bolgarski teroristi prekoračili mejo pri Vidimu in Cizmi in se zapletli v oster boj z romunsko obmejno stražo. Borba je bila zelo ljuta in so na cbeh straneh žrtve. Po še nepotrjenih vesteh so teroristi zavzeli nekoliko sel in napredujejo dalje. dobri volji ne bi bilo težko doseči, da bi se vse skiveuske stranke tudi v Beogradu skupim berile proti centralizmu, če so seveda res proti centralizmu. Žalibog pa moramo konstatirati, da nismo nikdar videli niti poskusa za tak skupen nastop. K riž je pač V tein, da naše stranke niso samo proti centralizmu temveč tudi proti partizanstvu in sicer v tej ineri, da tudi partizanstvo sijajno živi. Partizanstvo pa je največja opora centralizma in dokler bo partizanstvo razjedalo naše javno živ- ljenje, tako dolge se nam tudi ni bati, da In prišli do samouprav. Volivci in stranke, vse rohni proti centralizmu, ta pa se pri tem počuti sijajno. In kake se ne bi, ko so pa stranke pozabile, da je njih dolžnost boriti se proti centralizmu, ne pa samo pripovedovati ljudem, kako je škodljiv. Ampak borbenost naših strank je partizanstvo že davno pokopalo in zato poznamo tudi le govorjenje proti centralizmu. St Radič proti vstopu SLS v vlado. Beograd, 18. novembra. Stjepan Radič se je hotel včeraj popoldne sestati z dr. Korošcem. Ta setanek je pripravil Mita Dimitrijevič. Toda Stjepan Radič je popoldne odšel k Pavlu Radiču in odtod v klub, kjer je ostal do 6. Potemtakem se sestanek z dr. Korošcem ni vršil. V klubu je Radič konferiral s poslanci. — Ob 7.10 je odpotoval na kolodvor*, od koder se je odpeljal v Bosno, kjer bo med drugim imel zborovanje tudi v Sarajevu. — Obiskal bo tudi mostarsko okolico. Na železniški postaji je Stjepan Radič pred odhodom rekel novinarjem: Moral bi se sestati z dr. Korošcem, a ob 2. popoldne mi je bilo javljeno, da dr. Korošec ne more priti, ker ima pri sebi dva Slovenca. Na sestanku naj bi se cela stvar izgladila. Toda dr. Korošec misli, da bo prišla druga kombinacija in zato sem rekel predsedniku vlade, da je vsak razgovor z dr. Korošcem brezpredmeten. RUMUNSKA DIPLOMACIJA HOČE PERSONALNO UNIJO Z MADJARSKO. Budimpešta, 18. novembra. Madjarskj politik iz rumunske Erdeljske, ki je pred nekoliko dnevi prišel v Budimpešto, dela, kakor se zatrjuje, na tem, da bi došlo do personalne unije med Madjar-sko in Rumusko. Vodja teh politikov, grof Banffy, je bil pri predsedniku vlade Bethlenu. Banffy je po konferenci odšel po tajnem izhodu ter cdpotoval, ne da bi bij podal novinarjem kake izjave. Glede na to pišejo tudi včerajšnji, ma-djarski listi, da dela romunska diplomacija vztrajno na tem, da se Albrecht Habsburg oženi z romunsko princezinjo Ileano, toda stavlja se pogoj, da regent Horthy prevzame popolno odgovornost, da bo nadvojvoda, Albrecht izvoljen za madjarskega kralja, ako postane Ileana madjarska kraljica. Ako bi romunski kralj umrl, bi ona postala romunska pre-stolonaslednica. V tem primeru bi prišio nameto do personalne do realne unije. Madjarski legitimistični krogi smatrajo, da bi bilo to najboljša rešitev madjarskega kraljevskega vprašanja. Ta osnor va se je baje ustvarila v Rimu o priliki poseta generala Avaresca pri Mussoliniju. Mussolini je izjavil, da se Italija ne bo pretivila kandidaturi Albrechta, medtem ko je proti temu, da bi zasedel madjarski prestol princ Oton. Italija se je obvezala priznati aneksijo Besarabije, ki bi jo proti Rusiji branila madjarsko-rumunska vojska. SESTANEK NASTASA PETROVIČA Z DAVIDOVIČEM. Beograd, 18. novembra. Včeraj ob 4. in pol popoldne se je sestal Nasta 'Petrovič z Ljubo Davidovičem .Politični krogi pripisujejo temu sestanku posebno važnost glede na sodelovanje Nastasa Petroviča v bivši iDavidovjčevi vladi . ZA ZBOLJŠANJE ŽELEZNIŠKE PROGE MED SLOVENIJO IN VOJVODINO. Beograd, 18. novembra. V ministrstvu za promet se proučava vprašanje, kako naj se napravijo boljše in hitrejše železniške zveze med Slovenijo in Vojvodino. V to svrho se misli na reorganizacijo prouieta na vseh progah, ki vežejo ta dva dela države. Z napravo boljših zvez bi se dosegla boljša prodaja vojvodinskih produktov v Sloveniji in obratno. LJUBLJANSKI ŠKOF V BEOGRADU. Beograd, 18. novembra. Včeraj je prispel semkaj ljubljanski škof dr. Bonaventura Jeglič. Italija in njeni interesi ob sredozemskem morja.; Monako v o, 16. nov. 1926. Svoječasno je priobčeval »Narodni Dnevnik« serije člankov o razmerju našega naroda in Jugoslavije do Nemčije, Avstrije in Italije, pa tudi o perečih od-nošajih med Nemčijo in Italijo, kar ima velik pomen tudi za našo bodočnost. Razvoj dogodkov je v pclnem obsegu potrdil pravilnost vseh glavnih misli in trditev v onih člankih. Celo dr. Žerjav je v svojem zadnjem govoru proti italijanskemu, bolje fašistovskemu divjaštvu prišel z istimi mislimi, ki jih je N. D. že davno prepovedoval, da se morajo vreničiti, ker bodočnost našega naroda in sreča naših zatiranih bratov tako zahtevata. Dr. Žerjav je« neprikrito izjavil, da more priti do skupnega pohoda Nemcev in Jugoslovanov preko meje, da osvobode danes škandalozno zatirane sorojake v Italiji. Ko je Evropo razburjal 'besedni dvoboj med Mussolinijem in Stresemannom, je poslednji jasno zakričal v svet, da Nemčija nikdar ne pozabi svojih bratov v Italiji, in cbečal je, da se spomni na nje, ko bo članica Zveze narodov. — Svoje rojake morem zagotoviti, da se Nemčija na to svojo misijo tudi temeljito pripravlja. Monakovo je središče za manjšinsko propagando, tu je vedno /.bran ves materijal, Iti je potreben za vsakoršno akcijo v obrambo nemšldli manjšin. Evropa je od tukaj vedno obveščena o vseh krivicah, ki se gode nemškim manjšinam zlasti v Italiji. To dej, stvo ste mogli v Jugoslaviji često bridko občutiti, ko so na najrazličnejših svetovnih kongresih zastopniki narodov in ča- ! sopisje govorili edino le o zatiranju Nemcev v Italiji, a niti besedice niso rekli o enakem, če ne hujšem zatiranju trikrat večjega števila Slovencev in Hrvatov. To je dokaz o neverjetno škandalozni nemarnosti naših manjšinskih or* ganizacij, še več pa vladnih organov, ki nečuveno slabo razumejo manjšinsko propagando v tujini. Saj bi mogli in morali imeti na razpolago vsaj nemško propagandno literaturo, ki bi jo mogli večkrat skoro dobesedno ponoviti in še malce pomnožiti. — In zakaj ni vaš dr. Niu-čič nikdar rekel kaj podobnega, kakor dr. Stresemann? Zakaj ni naglasil, da so v tem velikem vprašanju naši in nemški interesi enaki in da bi bil potreben z Nemčijo sporazum, kako bo to vprašanje rešiti, da bo zatiranim manjšinam dobro in da 'radi fašistovskih grozodejstev ne bo v nevarnosti svetovni mir? — Kako vse drugače bi stal na višini ugled Jugoslavije v Evropi in koliko lažje bi zatirani bratje nosili težko svojo usodo v trdni nadi, da mora biti kmalu bilje. Med tem se Italija 'zapleta v čedalje hujše spore s svojimi sosedi, h katerim se je v zadnjem času pridružila tudi njena latinska sestra — Francija. Ostudna Garibaldijeva afera je usodepolno kom-promitovala italijansko macchiavelisti-šfco politiko in tudi Mussolinija samega. Danes velja Italija po svetu za agenta provokaterja. za spletkarja in ostudnega hinavca, ki mu nihče ne sme zaupati, — osamljena je tako, da njen položaj v E\ -ropi ni zavidanja vreden. Tudi v Skupščini so razni govorniki naglašali današnjo osamljenost Italije v svetovnem kon- certu, kar je končno popolnoma resnično in kar ustvarja docela nov položaj tudi v vprašanju naših narodnih manjšin. Demonstracije proti Francozom in njihovim konzulatom, afere na meji itd. so ustvarile položaj, ki ga morejo naravni varuhi narodnih manjšin v Italiji najuspešneje izkoristiti, kajti v morebitnih diplomatskih ali tudi drugačnih bojih bi imeli Francijo na svoji strani ali pa vsaj nevtralno. Ali ves ta prepir s Francijo ima globlje vzroke, o katerih v jugoslovanskem časopisju nisem našel sledu. Zato naj N. D. svojim čitateljem nekoliko pojasni ta del velikega vprašanja, ki utegne zanetiti velik požar, ki mora prinesti zatiranim bratom boljše čase, ako že ne popolno osvobojenje. Glavni interesi Italije so ob Sredozemskem morju. Tu pa jej je Francija največji konkurent. Zato je resnično prijateljstvo med tema državama skoro nemogoče, kajti navskrižnosti se ne dajo poravnati. Italija je preobljudena in naravni odtok odvišnih ljudskih mas je pač najbližji orijent in afriška obal. Tu pa povsod zadevlje ob Francoze in njihove aspiracije in na njihove načrte starejšega datuma, ki pa ne manjšajo opravičenosti življenjskih potreb italijanskega naroda. Te potrebe silijo Italijane tudi na pohlepne poglede proti Dalmaciji. Ako bi se jim nudile možnosti, da svojim potrebam zadoste kje drugod ob Sredozemskem morju, tedaj bi radi pustili na miru dalmatinsko kraševino, ki i jim končno ne nudi kdo ve kakšnih nad ! v boljšo bodočnost. | Mussolinijeva politika zadnjih mese-ž cev dokazuje, da je obrnil svojo poaor-; nost na bližnji orijent, kjer naj bi Itali-! ja našla novo polje za tisoče italijanskih • kmetskih in delavskih rok, izdaten trg za svojo industrijo. In dobro poučeni vi- I ri pravijo, da je Italija dobila za te na-S črte zavetnika v — Angliji, ki nima nič I proti temu, ako bi Italija zasedla — j Aleksandreto in velik kos ozadja, torej ! precej rodoviten del Male Azije, kar bi * jako ojačal« italijanski vpliv v orijentu. Pa ne samo označeni interesi Italije so tisti vzroki, ki silijo Mussolinija proti Aleksandreti, marveč tudi notranje razdrapane politične razmere. Dosedanji atentati in kar jim je sledilo, rastoči odpor proti fašizmu, grozeča gospodarska kriza, nezaposlenost tisočev in .tisoče\ delavcev, ki postajajo fašizmu nevarni, dalje odmev in vpliv teh razmer na tujino, vse to sih Mussolinija, da obrne pozornost svojih ljudskih mas nekam ven iz Italije, kjer jim svetlika zarja boljših časov in kjer zaposli vse najbolj nevarne- elemente. Dobrikanje Mussolinija Bolgariji in Grški ima edino ta namen, da bi imel zaledje krito v slučaju vojnih operacij v Mali Aziji. Od strani Anglije je gotov, in ako ima' še podporo Grške in Bolgari je,_ ! meni, da se mu označeni načrt posreči brez daljših komplikacij. - Ta zamisel je vredna vse pozornosti. Naravno pa je, da bo Francija z vso silo nasprotovala takim italijanskim nakanam. Italija to dobro ve, za vse tiste spletke, da bi bila ta edina nevarna na- sprotnica zaposlena drugod, zato Garibaldijeve spletke, zato katalonska usta-ja, zato dobrikanje celo z Nemci v kratkovidni domišljiji, da Nemci zaradi tren-tinskih bratov ne bodo delali težav, češ, da pojdejo Mussoliniju na lini njegovih sofizmov o pravici večine v tako nacionalistični državi, kjer je 42 milijonov Italijanov nasproti neznatni nemški manjšini. Mussoliniju so se ponesrečile spletke proti Franciji in danes je predvsem svetom razgaljena njegova politika in razkričana, da je nevarna za svetovni mir. Po Evropi je zavreščalo in lahko mirne duše rečemo, da Italija nima resničnega prijatelja v Evropi. Tudi Angleži naj-brže zataje svoje simpatije, narekovane edino od protifranooske ljubosumnosti. Za nas bi bilo velikega pomena, ako bi bila Italija zaposlena v Mali Aziji in bi tam našla stokrat tisto, kar je menila najti na oni strani Adrije, S tega stališča bi potem lahko postale prijateljske razmere bolj odkritosrčnejše in trajnejše, — ako bi Italija pošteno uredila svoje dolžnosti do naših manjšin. Te naše manjšine v .Italiji bi mogle postati celo najtrdnejša vez najboljšega sosedstva in zavezništva, ako bi odpravila edino otfi-ro in popolnoma zadovoljila Slovence in Hrvate v Italiji tako, da se jim kar nič ne bo skominalo po odrešenju in Jugo-■laviji. V »Narodnem Dnevniku« sem ne.koč čital trditev svojega najboljšega Prijatelja, da so Italiji na široko odprta vrata proti Balkanu in orijentu edinole preko živega in s svojo usodo zadovoljnega našega naroda v Italiji. Sedanji položaj naših bratov pa sili vse Jugoslovane in njihove slovanske brate v neizprosen boj proti Italiji. Kako končajo spori s Francijo, kdo naj to danes ve? Ali toliko je gotovo, da do polne prijaznosti ne pride tako kmalu. Preveč je navskrižnotsi v vitalnih interesih obeh narftdov! Za reševanje manjšinskega vprašanja v Italiji je pa velikega pomena sedanja napetost med Francozi in Italijani. Ker so Francozi uredili manjšinsko vprašanje v Alzaciji-Loreni, je s tem Nemcem jako olajšano delo v Zvezi narodov za svoje brate. Ker je jugoslovanska politika itak orijentirana po francoskem konceptu, smemo se nadejati, do bo odločnejša ob vprašanju nettunskih pogodb in tedaj, ko pride vprašanje narodnih manjšin na dnevni red v Zvezi narodov. Skrajni je čas in položaj postaja ugodnejši za resnejšo in ‘odločnejšo politiko proti Italiji v njenem in našem interesu. G. N—t Poraz bolgarske vlade. V nedeljo, dne 7. in 14. novembra so se vršile na Bolgarskem občinske volitve, ki so končale s porazom vlade. Ofi-cielna poročila sicer pravijo, da je dobila vlada nekaj več ko polovico glasov in da rezultati še niso povsem ugotovljeni, toda na podlagi dosedanje prakse je jasno, da bo mogla vlada med tem rezultate volitev popraviti in dokazati, da je res dobila več ko polovico glasov. Volitve so bile zlasti pomembne vsled tega, ker je imel tu naslednik Cankova, g. Ljapčev priliko dokazati, da se ne poslužuje terorističnih metod Cankova, kakor sicer tako rad zagotavlja. Toda ta dokaz se ni posrečil in reči treba, da ga g.-Ljapčev ni niti resno poskusil. Pa kako tudi! Vsaj je vendar tudi njemu ravno tako ko Caukovu glavno oblast in mofc in za ceno oblasti žrtvuje vse pomisleke. Že predvolivna doba je to tudi jasno dokazala. Ves teror vlade je veljal v prvi vrsti zemljedelcem in podeželje je bilo zopet enkrat izročeno na milost in nemilost tolpam makedonstvujuščih. Ker tu na deželi, kjer ni kontrole, je bil teror prav posebno mogoč. V mestih, kjer so tuji konzulati in časopisi, je nemogoče nasilja prikriti. Toda kdo na svetu se zmeni za dogodke v kaki bolgarski vasi pa naj pade še toliko kmetov in naj bo nasilje še tako silno. Prvi znak za teror nad podeželjem je dala vlada, ko je prepovedala zemljedel-ski kongres. Teroristi so sedaj znali, da je legalne borbe konec in da bo vlada vse njih akcije podpirala. Teroristi so tako upravičeno računali na pomoč vlade, vlada pa na njihovo pomoč. In bratci se niso urezali, ker so pač eni druge potrebovali. Konec teroristov bi bil, če bi prišla na krmilo kmečka vlada, a tudi konec vlade Ljapčeva bi bil, če bi bili vr-! ženi ob tla teroristi. Nedeljske volitve se sicer niso vršile za parlament a vsled tega niso bile politično nič manj važne. Prvič vsled tega, ker so ravno tako ko parlamentarne pokazale mišljenje naroda, drugič pa vsled tega, ker so občine edina korporacija, preko katere more vlada direktno občevati z narodom. Zato je napela vlada vse sile da zmaga, toda ves njen napor je bil zaman in volitve so dokazale, da je tudi danes, po triletnem in najbolj brezobzirnem terorju bolgarski narod odločno proti sedanji vladi. Tako je dobila vlada v Sofiji 2340 glasov, opozicija pa 4212, v Varni vladne stranke 3994, opozicija pa 7621, v Stoni-mau vlada 372, opozicija pa 2729 glasom-Jasno je, da je bil tudi v teh mestih pritisk vlade silen, toda prehuda nasilja so bila vsled kontrole javnosti nemogoča in zato je vlada v mestih gladko propadla. In vendar je vlada Ljapčeva čisto izrazito meščanska stranka in njen glavni nasprotnik ni v mestih, temveč na deželi. A celo v mestih je doživela vlada tako silen poraz. Če ni doživela še hujšega na deželi, temveč mestoma celo uspehe, potem je jasno, da je bilo to mogoče le vsled nezaslišanega terorja. In da je ta v vsej ostroti divjal, pričajo poročila o ubojih kmetov. Tako je v vasi Radoslavovo ustrelil policijski agent Stojičev kmeta Mutavčeskega, ker je agitiral proti vladi. Iz sličnega vzroka je ubil agent Krasjev v vasi Smolsko kmeta Kan-čeva. Uspeh opozicije na Bolgarskem je za vsakega demokrata zadoščenje. Zlasti pa za nas Jugoslovane, ker dokazuje, da je Stambclijskijevo seme še vedno živo in da ni daleč čas, ko pride do odločilne besede bolgarski kmet, ki bo temeljito obračunal s Ferdinandovo politiko in izvedel zbližanje z Jugoslavijo. A. P. C.: ZAČETKI KMETIJSKEGA ŠOLSTVA NA KRANJSKEM. Kaj pa naš kmet? Kako je sprejel te Sole? O tem imamo v »Novicah« f ?kun?Tl\ ravnost kulturen dokument, ki priča Kak globoke sledove je pustila P* ,m. “L nVki tlačanstva v kmečki duši. 1845. leta Pa nelu _ .jr— v »Novicah« o »Smešnem in ki i vem razlaganju kmečkih šol po deželi« in pra\ i med drugim: »Ni ie reči na svetu, če je še tako dobra m koristna, da bi je nekateri ljudje ali iz do-briga zapopadka ali pa iz hudobne volje kn-v o ne razlagali, s tem druge motili, šuntali in nar boljši naprave spodkopat, si pmado-vnli V ooterjenje tega povemo, kar smo ua nesod nekiga moža iz Dolenskiga zavolj kmetijskih šol slišali.«. , , _ »Cesar so nam tlako odpushh,je rem zdej jo pa mislijo na drugo vižo spet nazaj spraviti, de hočejo na grajšinah kmetijske sole napraviti. Od konca hočejo fantam, de DOJ v te šole hodili, še kaj plačati —- in mislijo, ko se bojo ljudje grajšinskega dela zopet navadili, se bojo grajšaki spet tlake poprijeli ■ln uboziga kmeta vnovič dreti začeli. Na vsako vižo gospodje nekaj pod klobukam meč- 1CUTn skraino nezaupanje proti vsem napravam gosposke je rodila doba tlačanstva to m dokument zaostalosti našega kmeta, to je do Uument grajščakovih trdih pesti in valptove- ga biča. Kmetijski pouk je bilo treba kmalu reformirati Na graščinskih šolah so dobivali gojenci predvsem praktičen pouk, teoretičnega pouka pa le malo ali nič. Zato je nasvetoval 1852 leta. Fid. Terpinc na občnem zboru Kmetijske družbe, naj se v prihodnjič obdrzij učenci kmetijskih šol eno leto v Ljubljani, i dobijo teoretičen pouk, ki naj bi obsegal n \ ravoslovje, kmetijsko kemijo, rastlinstvo, s djerejo, živinorejo, nauk o murvah ter svi prejkah itd. Predlogu, ki je bil na °bčnep aboru sprejet, je pritrdilo tudi ministrstvo i tako je bila ustanovljena v Ljubljani enoletn kmetijska šola kot pripravnica za praktičen pouk na graščinskih šolah. . j Izmed učiteljev naj omenimo Andreja Fle s mana, župnika Zalokarja in Blenveisa. Fleiš- 1 man je poučeval na druzbinem sadnem vrtu , sadjerejo, murvorejo in rejo sviloprejk. Ka . zen gojencev kmetijskih šol in zivinozdravn ške šole so obiskovali Fleišmanov pouk tudi bogoslovci četrtega letnika in učiteljski pr pravniki za ljudske šole. Do leta 1855 je iz-, učila 26 duhovnikov, 12 učiteljskih pripravm- 1 kov in 12 učencev kmetijskih šol in živmo-i zdravniške šole. Po poročilu »Novic« je doka-! zai0 javno izpraševanje 1. 1855 velika korist pnnlfltnetra teoretičnega pouka, i Kmetijska družba se je še nadalje briga a 1 za kmetijski pouk. Tako n. pr. je izposlovala l ori deželnem glavarstvu 1857 letu ustanovi; fev vrtnarske šole za idrijske učiteljske pn pravnike osnovala je za učitelje po kmetih nauk o čebelarstvu se brigala za napravo šol- 1 skih drevesnic itd. Graščinske kmetijske šole so zašle v kr • Globlje vzroke bi bilo treba še natancu ,, raziskovati. Morda, morda niso tudi posestniK bili brez krivde, že 1957. leta imamo razen ljubljanske kmetijske šole zaznamovati samo še dve šoli. Od prejšnjih šol je ostala še šola v Preddvoru. Tretja šola pa je bila na fužinah pri Ljubljani na posestvu Fid. r P _ Smrtni udarec je zadal kmetijskim bolan ^'že^lSfift leta ie bil obstoj kmetijskih šol Ze 1858 leta je »i ■> petkom leta resno ogrožen. Ministrstvo je kratkomalo črtalo postavko 800 g . pendije učencem kmetijskih sol m K družba je imela mnogo otepanja, da j -štipendije še za nekaj časa. Mmistrstvo je bilo končno pripravljeno izplačati teh 800 g za 1. 1859 in 1860 1. a pogoj?! »Ce pa prihodnjič družba ne pokaže, da v kmetijsko šolo ne hodijo tudi kme k 1 brez štipendij, je to znamenje, da ne poznajo, kakor drugod potrebe i • * da se mora kmetijstvo zraVen dela učiti. Ako se tedaj prihodnje leto n® ?fske silo tudi drugih kmečkih fantov za tudi šole brez štipendij, se bo družbi.vze tistih 800 gold...m;„ig,erstva, da po A tudi pripravljenost minls ereSno kmetij-daljša štipendije za {1^e'^' navzdol! skih šol. Šlo je!. ^dcreve kmetijskih šol 1859 Po preizkušnji u k(i družba deželnemu leta je ze javil otvoriti šole, ker se glavarju, da ‘ ne ^ dovo]ft0 dose- danjih štipendiji ^er *. se le dva oglasila, ki želita V kmetijsko šolo na svoje stroške, devet <*-> —: ge, zakaj ne pošiljajo stariši svoje sinove fiTaliSnem zboru kmetijske družbe 1860 letai e navedel Ambrož kot vzroke brezbrižnosti kmečkih starišev in dejstvo, da ne uživajo absolventi kmetijskih šol glede vojaškega službovanja tistih ugodnosti, kakor absolventi drugih šol. Izmed 19 fantov jih je moralo po dovršeni kmetijski šoli 10 k vojakom s službeno dobo 8 do 10 let. Namesto da bi sr ? - >v° iw- potrebam klenil občni zbor otvoritev kmetijske šole ker so bile štipendije za 1860 že dovoljene. A propadanje je bilo vsak pe boli jasno. Občni zbori se niso nitj l8fiH gQ čali z-vprašanjem kmetijskih šoy ljubijaiiske »Novice« vabile samo še golo na Po- okolice, naj obiskujejo 'a"®,rižbe ljanah na vrtu Kmetuj .0 je Se isto leto m *uUdnik Dežman v deželnem g«del s!°y?" ^nlco o kmetijski šoli, ki ne zboru bridk nnjmallje poljedelskim razme- odgovarja rebam sedanjosti. Zaman je branil niolvveis — v P°zi mučenika — sebe P°dk°v-Hko Šolo in kmetijsko šolo. Usoda kmetijske Sole je bila zapečatena. Skrb z» kmet j šolstvo pa je prcviel deielni zbor kranjski. Kokalj Marijana: Tegaro v Beograda, Dvorana je bila natrpana. Nekaka nervoznost je bila v publiki. Zdelo se je, da h šepečejo: »Prišel bo... On, kogar poznamo po njegovih čudapoluih poezijah, ki so prepletene s sanjami, sanjavostjo, vernostjo in ljubavijo; s čudom pagod, džungel, magike fakirjev... On, ki je obvladal svet s svojim hrepenenjem po resnici, vseobei ljubezni, on bo vsak hip stopil med nas, da nam prinese sijaje svoje umetniške duše in pravljičnosti svoje domovine. Mir. Vrata so se odprla, bil je med nami. Frenetičen aplavz ga je sprejel, njega, kogar poznajo in ljubijo vsi narodi. V svoji dolgi rožnati halji je izgledal kakor prerok iz davne prošlosti. Beli lasje, bela brada so mu dajali izraz častitljivosti, spoštovanja in neizmerne-miline. Vstal je in govoril v angleškem jeziku, počasi, razločno in s čustvom. Glas mu je padal, rastel, drhtel, prosil, grozil... Prevod je oskrbel profesor Vidakovič, član Pen-kluba. Tagore je govoril: Zjutraj so me vprašali novinarji, kaj je moje poslanstvo. Bil sem v zadregi. Od- • vrnil sem jim, da sem prišel samo kot pesnik, kot pesnik cvetočih vrtov, ne pa žitnih polj. Žitna polja so sicer koristna, a jaz sem si izbral vrt cvetja, ki je potreben duši in ta vrt naj se imenuje — pesništvo. Jaz verujem in moje poslanstvo je poslanstvo svobode, altruizma, in rečem vam, ne dovolite, da vas skuša duh pro-gresa, duh civilizacije, ki ni prava civilizacija. Želel bi, da bi vas posetil še pred kri-stjanstvom, drugi je naš kontinent, različen je pogled na našo kulturo, ki nima nikakih vezi z evropsko kulturo. V tem času ima vsak narod svojega boga. Ideja je omejena, ker osnova te ideje je zavest ljudi, katera jih združuje in razvija prijateljstvo, vodi do istine. Ko so našli istino so prenesli to resnico v moč uma, moč muzike, moč literature. 01 ej vse izhaja iz te ideje božanstva, resnice, združenja in ideja poraja višjo, duhovno resnico in ne iakat. Kar da naro-'ju jvoj plemenski izraz, je različna ide-j« božanstva. Tako ima vsako pleme svojega boga. Iztok daje boga za vse ljudi. Čas, lco bo dal Orijent človeštvu en del tega božanstva, bo historičen dogodek. Kakor sclnčna svetloba se bo razvilo nad človeštvo, nad njihove duše. Ta zavest bo dala del splošnega cilja. V srednjem veku je bil latinski jezik splošnim jezikom in je zbliževal narode, jih umski združeval, da so sodelovali. To delo je bilo veliko dejstvo duševne moči in najresničuejša vez. Borbe, vera, stremljenje za popolnostjo so dale cilj in to versko dejstvo, ki prihaja iz Orijenta bo dovedlo tudi Evropo do sodelovanja in j( privedlo do civilizacije, ki dominira vsemu svetu. Ko je postal latinski jezik splošnim jezikom vsled verskih potreb, ni postal sa- 11,0 cerkveno sredstvo, temveč tudi literarna potreba, ki je reševala probleme kakor moralne, intelektualne etc. Ta spona je dovedla človeštvo do ideje duhov- ne svobode enakosti, pravice, tiovečan-slva. V tem času je poslal latinski jezik nedovoljen, da izrazi vse ideje in jeli so se izpopolnjevali narodni jeziki. Ostal je le en skupen jezik za vedo, katera ima ža cilj resnico, in sicer, da najde resnico radi resnice same in naj bo izražena kakor hoče. Tudi v Indiji bo dovedel ta pravi cilj duhovno edinstvo, a ne radi koristi. pač pa radi resnice same. Nam je resnica železnica, avto etc., moč materijalnega, v človekovi notranjosti pa se veča žeja, da da tem močem še več orožja, zemlje, denarja — vse kakor brez konca. Ona nam je odprla poti, pustila v svet moč in dovedla v temo. Ljudje so izgubili idejo v božanstvu, pravici, resnici in duhovna moč je bila začrnjena. Nenasitnost, antisocijalnost vse ruši in kot vzgled je svetovna vojna. Bila nam je Indijcem Evropa drugačna, Angleži so nam donesli v pesmi resnico, ki nam je bila vizija, spoštovali smo jo, klanjali se njej... A prišlo je do eksploatacije. Trgovci, vojaki ne nosijo ideala, oni so samo polni strasti za despotizem. Ali more done-sti Evropa civilizacijo? Kaj je vzrok, da se ločuje civilizacija od duha napredka? Električna luč ni škodljiva samo nam — ker nekoč bomo morali stati vsi pred božjo sodbo — ker smo se uklonili Mamnonu. Vsi se ponašate s svojo pošto etc. — ker je to moč. A kaj je pustinja v duši? Kaj moč, da nam vzraste še ena noga, roka? Bilo bi grdo, ker ne bi bilo harmonije v telesu. S svojo močjo bi sličili levu, tigru, slonu, — človek pa ne more bit' kakor lev, tiger, slon. Do česa je dovedel raz vitek materijel-ne kulture. Povečal je moč čutov, moč premikanja po železnici — in ne govori o ničem drugem, kakor da nima duše. Ta telesna moč ne znači božanstva. Celo resnico išče človek v .božanstvu a zdaj je, kakor da nima vsega tega in da je vsepovsod — demon. — Ni prijateljstva ljubezni, sočutja, zdi se, da so umrla ta čustva, ali oslabela, nimajo moči. Danes je narod proti narodu in ta način je barbarski. Civilizacija je v edinstvu, a danes razstavlja narode in zdi se, kakor bi bilo veliko omračenje uma. Vse okoli raste pustinja in v pesku ne more ničesar rasti. V našem življenju je tudi neploden pesek, ker je zamračena duša z mržnjo, nezaupanje. Mora priti propast.« Zapel je dve melanholični pesmi o ranah in leku in moči in želji po božanstve-nem človeku. Konča vam svoje poslanstvo z željo, da se sklenemo vsi v verigo pravice.« Cital je 4 poznane pesmi iz »Vrtnarja«. Bengalščina je mehka, sladka. Zdi se, da prepeva nam neznana ptica v lijanah. Veter zadrhti cvetje, da odgovarja ptiči-čici, a tako mehko, tihotno, da se ne bi prebudil Ganges iz svojih tisočletnih sanj... In z dušo, oblaženo cd velikih in lepih idej indijskega preroka, smo se razšli v toplo novembersko noč. Sobota 20. novembra: Sevilski brivec. Gostuje Rudolf Bukšek. — Red E. Nedelja 21. novembra ob 15. uri popoldne: Tannhauser. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 21. novembra ob 20. uri zvečer: Terezina, opereta. Izven. Ponedeljek 22. novembra. Zaprto. Današnja (četrtek 18. novembra) dijaška predstava pri kateri se vprizori framska komedija Doktor Knock ali Triumf medicine z g. Rogozom v glavni vlogi, se začne točno ob 16. uri. Cene so izdatno znižane. Opozarjamo na prvo delavsko predstavo v letošnji sezoni, ki se vrši v soboto, dne 20. t. m. ob osmih zvečer. Vprizori se češka socijalna drama Drugi breg v Skrbinškovi režiji. »Mrtve oči«. Prva predstava te opere, ki je bila določena za petek zvečer, se je morala preložiti na prihodnji teden in sier iz razloga, ker gospa Vika Caleta, ki poje glavno vlogo, še ni došla iz Milana v Ljubljano. V D’ Alberjevi operi Nižava kakor tudi v Rossinijevem Seviljskem brivcu gostuje baritonist g. Rudolf Bukšek. Zasedba opere Nižava je, običajna. Poleg gosta pojeta obe glavni vlogi ga Thierry-jeva in g. Zd. Knittl. Wagnerjev Tannhauser kot popoldanska predstava. V nedeljo, dne 21. t. m. se poje v ljubljanski operi popoludne ob 3. uri Wagnerjeva velika opera Tannhauser kot popoldanska predstava pri znižanih cenah. Na to predstavo opozarjamo v pr- vi vrsti podeželsko občinstvo. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi ter jih zunanji udeleženci lahko naročijo tudi pismeno. Cene so znižane. 5 NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU. Repertoar. Četrtek 18. novembra ob 20.: »Bajka o volku«. — Red A. Petek 19. novembra: Zaprto. Sobota 20. novembra ob 20.: Pagliacci in Bastien in Bastienne. — Ab. B. Nedelja 21. novembra ob 15. uri: Veronika Deseniška. Znižane cene. Nedelja 21. novembra ob 20. uri: Lepa Helena. Premijera. Lepa Helena na mariborskem odru. Kot prva operna novost se vprizori v nedeljo 21. novembra klasična opereta »Lepa Helena« od Offenbacha, čigar prekrasno in duhovito glasbo je imela mariborska publika občudovati že pred leti v opereti »Orfej v podzemlju«. »Lepa Helena« se pravkar daje z velikim uspehom tudi v Osjeku. Mariborski gledališki abonenti in ime-jitelji blokov se naprošajo, da plačajo tretji obrok do 20. novembra. Prosveta. \ simfoničnem koncertu, katerega priredi v ponedeljek, dne 22. t. ni. v Unionski dvorani s pomnoženim orkestrom dravske divizijske godbe, dr. J. Čerin, se izvaja kot druga točka Beethovnova simonija št. 5 v c-molu. V zgodovini simfonij pomenit^ obe Beethovnovi simfoniji šL o in 6 visek giabenega izražanja. V 5. simfonijo, katero imenujemo navadno tudi simfonijo usode, je Beethoven vso svojo tragiko, vsak ton nosi nekako njegovo srčno kri. Prvokrat je bila izvajana 22. decembra 1808 v Theater an der n zajedno s pastoralno simf.>nij.0 jer dosegla prese-netl ji v uspeh. Prvi stavek te simfonije Aliegro con brio je tako mfi-gočon in velikopotezen, kakor v nobenem ^ngem Beethovnovem delu. Skladatelj t(fr?ns,lika v »J6111 g«ko borbo, v kari meri «fUlaga na n()ben° Stran odločena. v ° stavek Andanto con moto govori našemu srcu j2redno zaupno, da osvežujoče, vendar se tudi v njem oglasi dvakrat zmagovani motiv. V Aliegro stavku nam slika skladatelj nekako tajinstveno grozo, Scherzo pa nas neposredno vodi v jna e, ]-j jz pjgetnih pianisimov nara- ! sca do največje moči. Na pondeljkovem koncertu bode štel orkester 46 godbenikov, od tega 9 I. vijo-lin, 6. II. vijolin, po 4 vijole, čelov in basov. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami, cene običajne koncertne. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek 18. novembra ob 16. uri popoldne: Doktor Knock ali Triumf medicine. Dijaška predstava pri znatno znižanih cenah. Izven. Petek 19. novembra: Joy. _ Red c. Sobota 20. novembra: Drugi breg. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 21. novembra ob 15. uri popoldne: Skopuh. Izven. Ponedeljek 22. novembra: Slaba vest. — Red B. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek 18. novembra. Nižava. Gostuje Rudolf Bukšek. — Red B. Petek 19. novembra: Zaprto. J ’ Književnost Marija Grošljeva, čebelica brenčelica. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 30.—. Najtežje je izdajati lepe, mladinskemu duhu primerne knjige za otroke. Odkar so izšli Župančičevi »Paljčki poljančki«, je nismo imeli knjige ali slikanice, ki bi šla otrokom k srcu. Sedaj leži pred nami nova slikanica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga in ji je napisala besedilo Marija Grošljeva, znana naša mladinska pisateljica. Elegantna velika oblika, večbarvne jasne slike in ljubko, .otroškemu duhu primerno besedilo bo slikanico na mah priljubilo našim malčkom. Želimo jim, naj jim jo prinese sy. Miklavž ali Božiček. Slikanico razpošilja knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani. _______________________ Politične vesti. ~ Seja skupščine. Z običajno zamudo se je začela tudi včerajšnja seja skupščine. Zanimanje za sejo je bilo majhno. Muslimanski poslanec dr. Behmen je vložil nujni predlog, da se ustavijo sodna postopanja zaradi monopol-skih prestopkov proti sadilcem tobaka v Bosni in Hercegovini. Pri utemeljevanju svojega predloga je posl. Behmen ostro kritikoval slabo nionopolsko upravo. Sam. dem. Svetislav Popovjfi je podpiral predlog Behmena ter predlagal, da se državni tobačni monopol sploh odpravi. Tudi demokrat Agatonovid se jo izjavil za Behmenov predlog in končno še posl. Vesenjak. — Fin. minister dr. Perič je priznal upravičenost predloga, vendar je pa proti nujnosti. Naj se predlog najprej odstopi odboru, da ga ta podrobno prouči. Vladna večina je nato tudi odobrila Peričev predlog. ‘Nato je bil prečitan predlog posl. Popoviča o izpremembi skupščinskega poslovnika. Predvsem gre za to, da bi se skupščinski odbori, znova volili pri otvoritvi vsakega zasedanja, da ne bi bila vlada vsled slučajnih izprememb brez večine v odborih. Po 10-minutnem odmoru je nato izvolila skupščina odbor za pro- učavanje zakonskega načrta o golobih - pismonoših. Odbor je bil izvoljen po dogovoru šeiov parlamentarnih skupin. Nato je bila seja zaključena. = Radič pravi, da Obznana ne velja samo Eclio de Pariš« javlja iz Toulona, da se tam ponovno govori o nekem nameravanem atentatu na Mussolinija. Policija vzdolž Riviere je dobila nalog, naj posebno pazi na Špa-njolce in na Italijane. Razen tega se pripravljajo ameriški, španski in švicarski anarhisti, da prekoračijo italijansko mejo. = Ruždi-bej o svojem sestanku s Cižeri-nom. Turški zunanji minister Tevfik Ruidi-bej je dal pred svojim odhodom iz Odese poročevalcu agencije »Tass« sledečo izjavo: »V Odeso smo prišli z veseljem, odhajamo pa vzhičeni nad sprejemom, ki nam je bil prirejen. Reči, da so naši odnošaji z Rusijo prijateljski, bi bilo premalo, ker so v resnici bratski. S čičerinom sem se dolgo razgovar-jal. Nisva se razgovarjala samo kot predstavnika dveh držav, nego tudi kot stara prijatelja, kajti v osebnem prijateljstvu sva že šest let. Prepričan sem, da bodo rezultati tega sestanka še bolj konsolidirali prijateljske od-nošaje med Turčijo in SSSR. Pri tem ni niti govora o kaki spremembi principov naše zunanje politike. To je najvažnejše, kar vam morem povedati o posvetovanjih v Odesi. Turčija je pripravljena vzdrževati, kar v ostalem že vrši, prijateljske odnošaje z vsemi državami. Ona niti ne misli na to, da bi dala kake prednosti zapadnim državam na škodo vzhodnih držav ali obratno. Naglasiti moram, da bodo turško-ruski odnošaji vsak dan intimnejši in prisrfnejši in da bo konsolidacija teh odnošajev znatno vplivala na obstoj splošnega miru. = Volilni boj na Madjarskem. — Državni upravitelj je v torek z dekretom razpustil ma-djareko narodno skupščino. Novi državni zbor, ki bo imel dve zbornici, se skliče dne 25. januarja 1927. Komaj je bila narodna skupščina rezpuščena, so se že pojavili prvi volilni lepaki, ki jih je podpisal bivši finančni minister dr. Kallay in ki poživljajo meščanstvo Budimpešte, naj se strne pod zastavo Bethle-na. O volilnem dogovoru med Bethlenom in Gombosem smo že poročali, sedaj pa poročajo, da sta vstopila v Bethlenovo .stranko Gabril Ugron in bivši trgovinski minister baron Jožef Szterenyi, voditelja takozvanih »desnih liberalcev« in sicer radi interesov svojih mandatov. Edino opozicijo proti vladi pomenijo razen socialnih demokratov samo še legiti-misti ter levi demokrati, proti katerim je napovedal Bethlen najostrejši boj. Volilno geslo vlade je: Iztrebljenje legitimistov in levih demokratov. Legitimistični poslanci grof Julij Andrassy, mejni graf Jurij Pallavicini in Štefan Rakovszky ne smejo pod nobenim pogojem priti v novo poslansko zbornico. Da onemogoči Rakovszkyu dosego mandata, ne bo grof Bethlen kandidiral samo v Debrecžinu in v Hodmez6-Vasarhelyu, nego tudi v Szec-senyu, volilnem okrožju Rakovszkya. = Pomirljiva izjava Poincarča. — Na seji francoske vlade, ki se je vršila v torek, je prišlo do izredno ostrih kontroverz. Zlasti je protestiral Herriot v najostrejšem tonu proti govoru, ki ga je imel minister za penzije Marin v soboto in v katerem je napadal levičarske stranke ter njihove voditelje. Le s težavo se je posrečilo predsedniku republike Doumer-gueu in ministrskemu predsedniku Poinca-reju, da se je spor mirno poravnal. Na ta način se je preprečil izbruh javnega konflikta v kabinetu. S tem pa vsekakor še ni rečeno, da bodo tudi stranke zadovoljne s to težavno poravnavo konflikta. Najbrže se bodo spori vnoviič pričeli v najkrajšem času. Poin-carč se je izjavil solidarnim z ostalimi člani vlade proti Marinu ter je protestiral proti Marinovemu govoru. Izrazil se je, da je edino on upravičen govoriti v imenu kabineta. Poin-car6 je prečital izjavo, ki pravi med drugim: »Ta vlada se je osnovala zato, da izvrši nujno delo finančne obnove in je sestavljena iz pristašev različnih političnih naziranj. Vladna kriza v tem času bi imela nedogledne posledice. Vlada apelira na vse republikance le zbornice in zahteva od njih, da zro v bodočnost in ne v prošlost in da ji pomagajo pri delu, od katerega zavisi blagostanje Francije.« = Sporazum v angleških rudnikih zagotovljen. Po poročilih o glasovanjih v rudarskih revirjih je zagotovljena znatna večina za sprejem vladnih predlogov s strani rudarjev in s tem tudi za mir v rudnikih. Na škotskem, y Northumberlandu, Yorkhireju, Laneasbireju in južnem Walesu so se rudarji izjavili za vladne predloge. Njihovi glasovi zadostujejo iza rešitev vprašanja. Nobenega dvoma ni več, da se konča rudarska stavka še pred koncem tega tedna. Že sedaj se vrača nenavadno visoko število stavkujočih na delo. Komunistična vstaja na holandskem otoku Java je zatrta. Dnevne vesti. NAŠA NEORGANIZIRANOST. V Beogradu se je sestala prometna konferenca, da določi železniški načrt Jugoslavije. Jasno ko beli dan je, da bi morali na tej ‘konferenci nastopiti Slovenci popolnoma enotno vsaj glede zveze Slovenije z morjem. To pa je čisto izključeno, ker še danes ni čisto do-bojemn boj za Musilovo ali Klodičevo progo. Da pa bo nejasnost še večja, smo dobili ob otvoritvi prometne konference še tretji projekt. Morda pa bi vsaj sedaj izprevidele slovenske stranke, da ni predlog o ustanovitvi Narodnega sveta samo sitnost »Narodnega dnevnika«, temveč nujna slovenska potreba. — Visoko odlikovanje generala Hadžiča. Danes bo izročil češkoslovaški vojni minister v Beogradu armijskemu gneralu, bivšemu ministru vojske in mornarice, sedanjemu kraljevemu krilnemu pobočniku Gtevanu Hadžiču na slovesen način v spomin na boje v Dobmdži zlato častno sabljo. General Hadžič je bil namreč v Dobrudži komandant I. jugoslovenske dobroveljske divizije ter je kot tak sodeloval s češkimi legijami. — Otvoritev pošte Hodoš. Dne 31. oktobra 1926 je prenehala poslovati pomožna pošta Hodoš, dne 1. novembra 1926 pa je bila otvorjena v listem kraju nova pošta, Hodoš. V okoliš te pošte spadajo popisni kraji Hodoš ter Mali in Veliki Krplivnik, kjeir se pošiljke dostavljajo na dom. — Glasbeni zavod v Zagrebu slavi dne 22. t. m. 100 letnico svojega obstoja s svečanim koncertom. Od Glasbene Matice se udeleži svečanosti predsednik dr. Vladimir Ravnihar in itf.vna.telj konservatorija Matej Hubad. —- Nov nasip zoper poplave. Novosadska občina je sklenila, da prične z zgradbo velikega nasipa zoper poplave. Nasip se bo raztezal od Novega Sada do sela Kača ter bo ščitil precej velik kompleks pred poplavami. Stroški so preračunjani na 15,000.000 Din. — Razpisana mesta. Pri okrajnem sodišču v Ribnici je razpisano mesto pisarniškega oiieijanta ali pomočnika zvaničnika. Prednost Imajo prosilci, ki so zmožni strojepisja in eventuelno tudi stenografije. — Pni. zavodu za socialno higijensko zaščito dece v Ljubljani se odda mesto kvalificirane učiteljice za gospodinjstvo s prejemki II. kategorije državnih uradnikov. Njena naloga bo voditi kuhinjo zavoda, sodelovati s .sestro predstojnico pri 'ostalem gospodinjstvu zavoda ter poučevati gojenke šole za sestre teoretično in praktično v gospodinjstvu. Prošnje je vložiti do konca t. 1. — V državnem zdravilišču na »Lokrumu« pri Dubrovniku je za zdravljenje otrok več praznih mest na razpolago proti plačilu cele oskrbnine 30 Din dnevno- cštarži otrok, ki žeile poslati otroke na Lokium, na j se zgluse v polikliniki Zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani, Lipičeva ulica 2 v dopoldanskih urah, kjer dobe tudi natančnejše informacije. — Važno opozorilo posestnikom poslovnih avtomobilov. Iz kroga interesentov izvemo, da so davčni uradi začeli akci jo, ki meri na to, da bi marali plačati državno takso 3060 dinarjev tudi lastniki poslovnih avtomobilov še za tekoče ileto, dasi so v posesti uradnega potrdila, da niso dolžni plačati državne takse. Ker se pripravlja akcija proti takemu .postopanju od poklicane strani, svetujemo vsem prizadetim interesentom, da se za slučaj takega poziva ne prenaglijo, marveč počakajo na izid .posredovalne akcije. — K usposobljenostniro izpitom, ki so se vršali na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani v času od 5 do 15. novembra, se je prijavilo 20 kandidatov in 66 kandidatinj. Izid izpitov je naslednji: I. Dopolnilni in specialni izpiti: >a) za nemščino kot predmet na meščanskih šolah sta bili usposobljeni M. Aissunta Mencin ,in M. Melodija Zupančič; b) za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom so bile usposobljene Ljudmila Prijevec (I. šk.), M. Marija Regali in M. Regina Majce; c) izpit iz nacionalnih predmetov za osnovne šole sta ■napravila Ivan Luaer 'in Josip Siegmund; č) izpit iz srbohrvaščine kot predmet na osnov-nih &olah ]o napravila Justina Pipan. II Za osnovne Sole so bili uspiO-sobl-joiii: rMan Baiškovč, Albert Bregant, Stanko Bučar (z odliko), Alojzij Dolgan, Stanko (Dominiko, Walter Erker, Peter Golobič, Rado Hrastnik, Franc Klemenc, 'Metod Škerjanec, Karol Štr-benk, Stanko Tavželj, Julij Tratršek Franc Vidic in Rudolf Vrabič. — Hilda Ahčin (z odliko), Vanda Andoljšek, Bogomila Benedik, Frančiška Božič, Marija Brumat Iva Cesar, Marija Čebular (z odliko), s. Vekoslava iDo-«aj, Marija Fister Franja Galovič, Marija Gangl (z odliko), Mercedes Globočnik, Aleksandra Golja, Šteti Humek, Amalija Jenko, s. Marija Klinar, Terezija Klinar, Erna Kaeisel, Pavla Knific, s. Darina Konc, Marija .Koren, Marija Kovič, Marija KramaTŠič, s Dalo rosa Lavrenčič, Marija Leban, Marta Lipovšek, Slava Lipovšek, Franja Ložar, Antonija MaUy, s. Jakobina Marinko (z odliko). Danica Marolt, Hermina Mhler Frančiška Moljk, Hilda Nedeljko, Ada Dlhofer Roza Povše, Vera Premrov, Ana Radanovič, J.osi-pina Rapč, Roza Roš, Milena Saksida, Berta Spazzapan-Marolt, Eliza Stalosoaky, Natuša Suhadolec-Sartori, Valerija Šešek, Štefanija Šmalc, Terezija Šom, Vida Šloefa, Antonija Turk, Mira Vogrinc, 'Marija Wider, Ana Zavodnik, Friderika Zupan in Gabrijela Zu-'pančič. — 2 kandidata sta bila reprobirana, 6 kandidatinj je med ustnim izpitom odslo- ^ Proces gosipe Lambrino proti romunskemu prestolonasledniku. Te dni se prične v Parizu zanimiv proces. Gospa Lambrino toži svojega bivšega soproga, romunskega princa Kainola. Gospa zahteva od princa, da ji povrne stroške, ki ji jih je .povzročil leto dni trajajoč študij njunega zakonskega sina Nir- cea na liceju Michelet. Razven tega zahteva tožiteljica, da se prizna njenemu sinu pravica do imena njegovega zakonskega očeta. — Amerikanske orgije v Parizu. Pod tem naslovom piše neki ameriški novinar v »Nevv-Yonk Evening Grafic-u« o ogromnih razlikah pariških in ameriških cen .ter zasmehuje francoske trgovce, ki prodajajo svoje blago Amerikancam tako poceni. V Parizu, pravi, kupim kravato aa 60 centov (20 frankov), ki bi me stala v Newyorku 3 dolarje (90 frankov), za dva dolarja dobim klobuk, ki stane v Ne\vyorku 5 dolarjev. Pri krojaču sem naročil obleko iz shantunga, veljala je 25 dolarjev. Budalo se mi je opravičevalo, zatrjujoč mi, da bi moral plačati obleko dražje, če bi moral on naročiti blago sedaj. Naravno, če .pomislimo, da stane taka obleka v Newyorku 125 dolarjev. Ta krojač je nesposoben, da bi izračunal, da dela z izgubo, ker bi z mojimi 25 dolarji ne mogel kupiti niti za obleko potrebnega blaga. Taksiji so za Amerikanca v Parizu najcenejši. Za 5 do 6 centov nas vozijo iz gledališča v nočne lokale. Za foteljski sedež v gledališču se ne plača več kot dolar in pol, kar mora plačati vsak a-merikanski študent. V »Folies Ber-geres« nastopajo igralke popolnoma gole na odru, med odmorom pa se vam ponujajo, da vas povedejo po predstavi v hiše, ki so bile — Po štirih letih prijet pobegli kaznjenec. Kragujevaoka policija je prijela te dni v trenutku, ko je stopil iz neke trafike, sumljivega potepuha. Pri zasliševanju so udotovili, da je možakar identičen z nevarnim vlomilcem Bogomiram Gjoričem, ki je pobegnil že pred štirimi leti iz neke kaznilnice. — Vezuv bljuje. Iz Neapolja poročajo: Vezuv zopet bljuje. Že od sobote šviga iz glavnega kraterja visok plamen, vso gora do podnožja pokriva gost dim. Med prebivalstvom' je zavladala velika panika. — Velik požar v Tokiju. »Moming Post« poroča iz Tokija, da je izbruhnil tam silen požar, ki je uničil 650 hiš in več tovarn. Škoda se ceni na 500 funtov sterlingov. — Kitajski morski roparji oplenili parnik. Te dni je napadlo 25 kitajskih morskih roparjev francoski parnik »Hanor«, ki je .pl ul ■iz Haipkomga v Hongkong. Pirati so pobili posadko, nato pa izropali blagajno in potnike. Odnesli so plen 70.000 dolarjev. — Morilec svojega očeta. 43 letni kmet Ivaai Ferenc v H rasti ni pri Osijeku je zaklal te dni svojega 71 letnega očeta. 'Preparal mu je na bestljalen način trebuh. Starec ‘je umrl še predno so ga. mogli zaslišati. Ivan Ferenc se je prijavil nato postovoljno oblasti ter iz-jayH* da je izvršil dejanje v silobranu, dočim so orožniki kakor tudi javnost prepričani, da je zaklal Ferenc svojega očeta brez po- j sebnega povoda samo zato, da se ga je iz-j nehil. i — Aretacija sleparskega bankirja v Budimpešti. Budimpe!krnska policija je areti- nekoc last markize de Pompadour in kjer j rala te dni znanega bankirja Ladislava Ken- ...... „ —t ,1__________ _ J .. 17..:__ i... i v . ? ;___y»i nnon Sffloilnft vas pričakujejo' druge dame v Evinem kostumu. Ameriški novinar je plačal tam 800 frankov' za šampanjec. Vse to, konča pisec, plačajo francoski rentjeji, francoske vdove in ameriški t resor, toda to ne more dolgo trajati, kajti pog.ibelj Francije se bliža neizogibno. — Prepir radi mrtvecev na poljskih univerzah. Med katoliškimi in židovskimi me-dioinci na poljskih univerzah je izbruhnil nenaden konflikt: prepir za mrtvece. Katoliški medicinci na univerzi v Vilni so namreč prepovedali židovskim seciranje trupel katolikov. Pri tem so se sklicevali na to, da dobiva univrza za seciranje vedno le trupla katolikov, trupel Židov pa nikdar. Židovski medicinci so se udali ter naprosili rabinat, da bi jim pošiljal trupla Židov. Rabinat je prošnji ugodil. Kmalu nato pa je posegel vmes višji rabinat* ki je dobavljanje židovskih trupel prepovedal, sklicujoč se na to, da nasprotuje 'Seciranje židovskih trupel verskim predpisom. Vsled te prepovedi se je vnel prepir za mrtvake na novo ter se razširil sedaj še na varšavsko in nekatere drage univreze. Povsodi so spodili katoliški medicine i židovske enostavno iz dvoran za seciranje. Kako bo spor končal, se ne ve. KO N,F E K C I JO dobite najfinejše in najcenejše pri Gričar & Mejač Šelenburgova ulica štev. 3 — žambonijeva mati v blaznici. Italijanska policija se trudi na vse kriplje, da bi ugotovila vse najmanjše podrobnosti o atentatu na Mussolinija ter razpršila nezaupanje, ki ga je izzvala cela afera v inozemstvu. V to Bvrho je izvršila v Zambonijevem stanovanju in tiskarni že neb roj rigoroznih hišnih preiskav. Premetala je vse tiskarske omarice. Pri tem je našla več stenogramov. Sedaj, ko so jih izvedenci preiskali, mora fašistov-ski tisk priznati, da ne vsebujejo ničesar obremenilnega, temveč navadne kupčijske stvari. Ker ni najti 'boljših dokazov za krivdo žrtev fašistovskega linčanja, pišejo sedaj, da so našli v tiskarni puško, s katero se je učil mladi Zamboni streljati. Pa tudi to se je že izkazalo kot neresnično. Resnično pa je, da se nahaja mati linčanega mladeniča v blaznici. Kruti udarec usode je vplival na nervozno ženo tako porazno, da se ji je omračil duh. — 83 in pol milijonov Japoncev. Glasom pravkar objavljenih podatkov japonskega star tističnega urada je naraslo prebivalstvo Jtv panske v letu 1925 za nič manj kot 875.385 glav. Ta porast presega povprečni letni po-raist (750.000 glav) za celih 125.000. Dočim se je namreč leta 1925 število porodov za 34.92°/m zvišalo, se je mortaliteta za 2.08°/oo zmanjšala. Število celokupnega prebivalstva Japonske s kolonijami vred je znašalo dne 1. oktobra t. 1. 83,454.371. »Če bo naraščalo število prebivalstva v tem razmerju dalje,« piše japonski pesnik Gonnoske Kormaii pod naslovom »Nevarnost za svetovni mir« v nekem londonskem listu, »se odpirajo .perspektive, ki zaslužijo v interesu ohranitve svetovnega miru pozornost vsega sveta.« — Krvava rodbinska drama. Premožni kmet Dragoljub Jevtič v Kragujevcu je bil velik pijanec in nasilnež. Skoraj dan na dan je pretepal ženo, otroke in svojega testa 73-letnega Tanasijo Jovanoviča, dasi se je imel zahvaliti za vse svoje premoženje edinole slednjemu. Ko je prišel te dni zopet pijan domov je prišlo zopet do srditega prepira. Končno je pograbil Jevtič debelo palico in pretepel ženo in tasta na žive in mrtve. Nato se je odmajal v posteljo ter takoj zaspal. Medtem ko je glasno smrčal, je pograbil njegov tast sekiro ter ga ubil, nakar si je umi! rake ter se šel sam prijavit oblasti. Pri zaslišanju je izjavil, da je izvršil dejanje v silnem afektu ter da je bil tako razburjen, da se je zavedel šele, ko je videl Jevtiča, mrtvega in grozno razmesarjenega. nesa, ki je izvršil v zadnjem času številne goljufije. Kennes je bil med vojno nižji uradnik Italijansko-madjarske banke. Po revoluciji je pričel, izkoriščevaje konjunkturo, na borzi špekulirati ter postal kmalu ravnatelj banke, v kateri je bil preje nižji uradnik. V kratkem času si je pridobil ogromno premoženje. Živel je pretirano razkošno. Veljal je za najbogatejšega človeka v Budimpešti. Pred dvema letoma pa je izgubil z nesrečno špekulacijo vse svoje imetje. Od tedaj je živel od goljufij. Prijeli so ga baš v trenutku, ko je hotel dvigniti v neki banki na podlagi potvorjene menice večjo vsoto denarja. Njegova aretacija je vzbudila v budiimpeštaaiiskih in dunajskih bančnih krogih veliko senzacijo. — Drzna tatvina je bila izvršena te dni v Tovariševu. Medtem ko so bili vsi orožniki na patrulji sta vlomila domačina Giko Milanov in Momir ‘Stojančev v žitno 'skladišče ikmeta Bergarina, nehajočega se v hiši, v kateri je nastanjena orožniška postaja ter ukradla 7 vreč pšenice. Ko so se orožniki proti jutru vrnili ter tatvino opazili, .so jeli takoj iskati tatove. Milanov in Stojančev sta imela smolo: v par minutah sta bila izsledena. Ena od ukradenih vreč je bila, raztrgana, vsled česar se je vsipate 'iz nje pšenica in markirala pot do hiše Milanova. — Sovražniki radia. Te dni je zletela v zrak radio-postaja v Elisabeth-u (država Nevv-yersey). Par dni preje je prejela postaja te- lotoniEtvo poroCllo, da oo bo pr i polila velika nieere&a, č-e tvo poSlljala posta.ja »e nadalje točne popise zločinov v svet. Iz tega dejstva sklepajo, da so pognali iradiopostajo v zrak zločinci, ker jili jezi, da jim otežkočajo poročila radioposlaje beg in skrivanje. — Kuharica podedovala 300 milijonov frankov. Te dni je prejela Marija Leoni ina Bobanel, kuharica v nekem pariškem re-stavranu iz Amerike vest, da ji je zapustil neki nedavno v Ameriki umrli rojak 11 milijonov dolarjev, kar znaša po današnjem kurzu okoli 300 milijonov frankov. Kuharica multimiliijonarka je spričo vesele vesti svojo kuhalnico nemudoma odložila, ise poslovila in odkorakala iz kuhinje. — Izšla je letošnja 22. številka stanovskega in strokovnega glasila Zveze poštnih organizacij za Slovenijo »Poštni Glasnik«. Ljubljana. 1— Iz odbora za postavitev spomenika kralju Petro I. Pred dnevi se je vršila prva seja »Umetniško-tehniškega komiiteta, gornjega odbora, katere so se poleg predstavnikov udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov, pododbor Ljubljana, ki je prevzel nalogo, da postavi blagopokojnemu kralju Petra I. Velikemu Osvoboditelju, v prestolici Slovenije monumentalen spomenik, udeležili zastopniki mestnega magistrata in naših umetnikov. Na tej seji se je v prvi vrsti razpravljalo o prostoru, na katerem bi se postavil ta spomenik. Po daljši in izčrpni debati se je v popolnem soglasju označil kot najprikladnej-ši prostor na Kralja. Petra trgu, ki bi 'se dal primemo arhitektonsko preurediti. Tozadev na prošnja na mestni magistrat je že vložena. Predsednik središnje uprave Udruze-nja rezervnih oficirjev in ratnikov rezervni podpolkovnik gospod Milan Radosavljevič se je mudil te dni v Ljubljani. Ljubljanski pododbor ga je izčrpno obvestil o pripravljalnih delih za postavitev spomenika. Gospod predsednik je v imenu središnje uprave odobril vse načrte ter zagotovil pododboru moralno in materijelno podporo celokupne organizacije, da bo mogoče čimprej .postavati ta spomenik. 1— Francosko odlikovanje prof. dr. Janka Pretnarja, Francoska vlada je odlikovala prof. dr. Janka Pretnarja za velike zasluge, ki si jih je pridobil za zbližanje odnohšajev med Jugoslavijo 'in Francijo s tem, da ga je 'imenovala za offiicierja d’ Academie. Francoski institut je to odlikovanje predvčerajšnjim proslavil. 'Proslavi, ki se je vršila v 'restavraciji »Zvezda« sta predsedovala grof Begoueu in francoski konzul Flaehe. , ... 1 včerajšnji seji družbe L. M. je trn namesto pokojnega predsednika Andreja .Senekoviča izvoljen za predsednika g. Aleksander Hudovernik, predsednik notarske zbor mT- Včerajšnji tržni in samski danj Ljubljani. Tržni dan je bil manj Kl.am-je bilo pričakovati in kot Je.“^a$o do 1.75, reP° p° Din 3, domače sadje III. vrste po 'Din 3 do 5, domači kostanj po Din 2 do 2.50 kilogram. Živinski sejem je 'bil proti pričakovanju bolje obiskan bot zadnji. Kmetje so prignali na sejem okoli 250 konj, kakih 100 volov, 70 ,I,avt.^ ‘telet in 300 prašičev. Kupčije so bde živahne, cene neizpremenjene, samo prašiči so bili nekoliko cenejši kot zadnjič. — Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1926 za uboge onemogle .obrtnike in trgovce, odnosno njihov vdove 26 ustanov po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 2. decembra 1926. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi .onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali tgovca. — Za poplavljence so darovali pri mestni blagajnioi v času od 6. do 13. novembra 1926: Neimenovani Din 20.—; Dolenc Ooroslav, trgovec, Wolfova ulica 10 (mesto venca na grob ge. Marije Oblak, Vrhnika) za polhov-grajskepopolarvljence) 500 Din; Ljubljanska gradbena družba z o. z., Slomškova ulica 19 1000 Din; neimenovani 20 Din; Štepic, Sp. šiška 10 Din; Brača Lasan, Spodnja Šiška 10 Din; Breceljnik Alojzij, Gosposvetslia cesta 100 Din; skupaj 1.660 Din. 1— 4. ciklus predavanj umetnostno-zgodo-vinskega društva. Drugo predavanje ee vrši v četrtek 18. nav. ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava monsg. Josip Dos,tali o »Zgodovini paramentov«. Vstopnice pri blagajni; dijaki 3 Din. 1— Redni občili zbor Filharmonične družbe v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v sobi št. 17 poslopje Glasbene Matice v Gosposki ulici. Dnevni red: Poročilo funkcijonarjev, slučajnosti. 1— »Oblastno središče trezne mladine v Ljubljani« vabi v društvo »Treznost« v Ljubljani vse sestre članice, kakor vse brate člane, ki so bili vpisani pri kakršnemkoli abstinenčnem kolu in so izpremenili svoje bivanje, da se javijo na naslov: Društvo »1'reZ~ nost«, Levstikova ul. 4-IL .1— Merkurjev jour fix se vrši danes ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. 1— V društvu »Soča« v Ljubljani se vrši v soboto 20. t. m. v restavraciji »Ljubljanski dvor predavanje ob 20 letnici smrti našega velikega pesnika »goriškega slavca« Simon Gregorčiča. Ta večer predava g. prof. dr. Joža Lovrenčič. Sočani in prijatelji pridite polnoštevilno k temu predavanju, dajdostojao počastimo spomin velikega Gregorčiča. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost. Odbor. 1— Centralno akademsko podporno društvo v Ljubljani. Na III. rednem občnem zboru Centralnega akademskega podpornega društva v Ljubljani dne 16. novembra 1926 ie bif za študijsko ‘leto 1926-27 izvoljen sle- Glavno, kar očitam ameriškemu filmu, je to, da mislijo njegovi proizvajalci: »Kar je zelo drago mora biti tudi dobro.« Ameriški filmski * trgovci so najbrže vsi ljudje denarja, ki mislijo o umetnosti le z denarnim pojmovanjem. To me spominja Gold-wynovega obiska. Pol ure je pripovedoval le o sebi in da je zaslužil že toliko denarja, da mu je to prav vseeno, koliko stane moj film. Prosil me je, naj napišem zanj kak rokopis ter povedal, da bo v bodoče stremel le za tem, da dvigne vso svetovno umetnost. Molče som ga poslušal in le pri slovesu sem mu rekel: »Mi je prav žal, gospod Goldwyn, midva že ne bova skupaj delala kupčij. Saj veste, Vi ste le umetnik in se brigate le za umetnost, jaz pa sem le trgovec in se zanimam samo za denar.« »Griffiths je izvrsten primer današnjega filmskega podjetnika. Če ne izda tisoč in tisoč dolarjev, ue veruje, da so njegovi filmi količkaj vredni. Ko je bil tu, sem mu rekel, da bi znal jaz mnogo boljše filme proizvajati, kakor on, in sicer po pet centov kos. Ameriški filmski proizvajalci zelo ljubijo prizore množic ki pa nikakor ne zvišujejo 0pški vestnik. VOLITVE V AKADEMSKO REPREZENTANCO LJUBLJANSKE UNIVERZE IN »PORAZ« . SVOBODNIH AKADEMIKOV. Vsi časniki se strinjajo v tem, da je »Lista svobodnih akademikov« doživela pri volitvah v akademsko reprezentanco 13. novembra t. 1. poraz. Dvomim, da so ta poročila točna. Najprvo je zelo netočno istovetiti lanskoletni nastop akademikov, ki niso niti pri ju-go Sl O Venskih in samostojno demokratskih, niti pri katoliških klubih, z letošnjim nastopom. Dočim so se lansko leto o priliki teh volitev na listo neodvisnih zbrali ljudje, ki so pač bili nezadovoljni z vsem obstoječim, a o svojem Se niso bili na jasnem, ali se vsaj svoje smeri še niso upali odkrito poudariti, je letošnji nastop svobodnih akademikov že precej bolj jasen. Letošnji nastop ne zanikava in ne ruši samo, temveč tudi že v neki smeri zavestno gradi. Volilni proglas kakor nastop na skupščini jasno kaže, katera glavna spoznanja vodijo svobodne akademike: Spoznanje nujnosti samostojnega, od vplivov obstoječih organizacij (cerkve, države, strank) osvobojenega iskanja resnice, odločno in brezdvomno priznanje dejstva slovenskega naroda in jasna zavest, da je pravica in dolžnost inteligence le: stati v službi onih, ki največ trpe, t. j. človeka z grude in tovarne, ne pa nastopati kot nekaka samostojna politična moč brez ozira na ostali narod ali kot orodje in avantgarda egoizma materijel-no močnih. V zavedanju in pogumnem izpovedovanju tega duha je precejšnja razlika z lanskim nastopom, čeprav je treba priznati, da je še tudi med ljudmi, ki so se združili na letošnjem temelju, mnogo nepojasnjenega. Potrebna je tesnejša organizacija in znanstveni (sociološki!) ter literarni krožek v tej organizaciji To naj bo delo bližnje bodočnosti. Za načelnejši, izrazitejši nastop neodvisnih akademikov je po mojem mnenju glavni vzrok, da so izšli iz volitev letos v manjšem številu kakor lansko leto. Vedno ve več ljudi to, kaj da nočejo, kakor pa, kaj da hočejo. Neorganiziran« in nergači torej ali niso šli volit (letošnja volilna udeležba je bila manjka od lanske), ali pa so se zatekli zaenkrat še dokaj brezbarvni listi »Triglava«. Ce bi >TrigiaVlf ne nastopil samostojno, bi kljub .Umskega učinka. Chaplin je menda edini, ki to razume. V svojem »Lovu za zlatom« ie dosegel z dvema človekoma, ki gazita po snegu, mnogo več efekta, kakor pa če bi pokril pokrajino s tisoči utrujenih popotnikov. Chaplin je zame najboljši igralec. Ne zapravlja svojih moči in ko doseže svoj učinek, prekine z nadaljnjim. Dobro vem, da je težko izločiti vsa pretiravanja.« • Shaw pripoveduje, kako je poskusil napisati nekoč rokopis za film »Vragov učenec«. Ko sem še napisal točno zgodovino vzrokov ameriške revolucije, poleg prizorov iz bostonskega čajnega spora in iz neke indijanske bitke, je bil moj rokopis primeren za 50.000 čevljev dolg film in pri tem nisem niti pričel s svojim Vragovim učencem.« »Nekoč mi je rekel sir James Barrie, da mora idealen film obstojati iz vmesnega besedila. In vendar je bila drama Oskarja Wil-tie-a »Pahljača lady Windermere« prav krasen film, čeprav so mislili mnogi, da je njen uspeh le v sijajnem dialogu.« ,Shawu se zdi prav komično, da se ne upajo ameriški filmski proizvajalci nikoli ničesar doseči, ako ne razmetavajo provizij na levo in na desno. Celo stražnik, ki pokaže Shavvovo stanovanje, je dobil dvajset dolarjev. »Tako mi je neka Američanka iz gornjih njujorških štirih tisočev — vsaj tako jih imenujejo — ponudila 2600 dolarjev, samo če pridem v Ameriko in od izkrcanja z ladje ne odprem ust tako dolgo, dokler ne prestopim praga njenega salona in ne izprego-vorim šele v njenem salonu svojih prvih besedi. To je bilo seveda zelo dražestno! Toda mesto da bi pisala meni, je pisala angleškemu poslaniku v Rim. Tako so se mogli na poslaništvu zopet enkrat pošteno smejati in to še prej, predno sem zvedel za stvar. Kolikor se spominjam, ji nisem niti odgovoril.« »Presenetljivo je, kake cene ponujajo Ame-rikanci. Sprva sem bil popolnoma presenečen in jih nisem mogel razumeti. Ko sem pripovedoval o tem svojim prijateljem, so mi svetovali, naj grem k zdravniku. Sedaj res verujem tem ponudbam. V kotu svoje delovne sobe imam cele gore brzojavk iz Amerike, ki mi stavijo ponudbe za članke in predavanja. Neka 'agentura mi ponuja 2500 dolarjev za eijo večerno predavanje. To je sijajen honorar. Vendar najbrže ne grem v Ameriko, in če grem, me izžvižgajo!« vsemu dosegla »Lista svobodnih akademikov« večje število in volilna udeležba bi bila manjša. S tem pa nočem reči, da ni bilo prav, da je »Triglav« samostojno nastopil. Nadalje se mi zdi netočno govoriti o porazu »Liste svobodnih akademikov« tudi za-to, ker sami organizatorji tega nastopa niso, kolikor vem, nikdar računali na več kakor na 120 glasov. Od 100 do 120«, s.o mi pripovedovali. Ta skupina tudi v bodoče ne bo imela na univerzi še kmalu niti relativne večine, kaj šele absolutno. Zbirati številke ni njena naloga. Zato ravno se je nazvala z imenom »Lista svobodnih akademikov«. Ta skupina ne more, mislim, nikdar polagati posebne važnosti na število somišljenikov med akademiki. £e\o verjetno je, da je na volilni izid vplivalo tudi javno razpoloženje dne 13. novembra, ki je bilo pod vplivom demonstracij in manifestacije parlamenta za Slovence in Hrvate pod Italijo. Ob takih prilikah se namreč ■/.lasti v slovenski inteligenci (brez izjeme!) zamaje vse, vsako revolucionarnejše pojmovanje slovenstva se ji zazdi drznost in izzivalnost. Na tem mestu to samo konštatiram. Toliko samo glede nastopa svobodnih akademikov in kritika njihovega volilnega uspeha odnosno neuspeha; kakor že kdo gleda nanje. Izmed časniških poročil je bilo poročilo »Jutra«, ki govori o absolutni večini ju-goslovensko orientiranih in o strahotnem porazu levih, popolnoma v redu. Pošteno poročanje od te strani bi ta red prehudo kršilo. Tembolj pa je značilno poročanje »Slovenca , ki je popolnoma zamolčal lepo in spontano manifestacijo večine akademikov • za samoodločbo slovenskega naroda na skupščini dne 12. novembra. Tudi v poročilu o volilnem izidu akademski poročevalec »Slovenca« nič ne ugotavlja dejstva, da je s temi volitvami padla jugoslovenska samostojnodemokratska večina reprezentance. Človek ima vtis, da nekateri voditelji katoliških akademikov smatrajo za svojo dolžnost izogibati se zamere Jugoslovenov in »neakademskih« ter »nedostojnih« prepirov z njimi; ponosni so na svojo praktičnost in so sploh polni bojevitega slovenskega duha in nevemkakšne etičnosti, Ali se niso posamezni voditelji katoliških akademikov počutili zelo neugodno, ko so kandidirali na »Slovenski listi«? L. U. Gospodarstvo. 'TUDI EDEN OD VZRokov ITALIJANSKE EKSPANZIVNOsti. ie preobljudena. Pred ^ldrugim stoletjem se je prebivalstva Apenn^g^ polu toka cenilo na šestnajst milijonov, ieta 1925 pa se je v ti državi naštelo 42 milijonov ljudi. 'Dejanski prirastek je §e večji, pa se je zmaTijševai s stalnim izseljevanjem. 1 resežek porodov nad umnljivosbio v Italiii e po štetij znašal leto "476.000, leta 1922 - 46^00 t ta 19^0 — 481.000. Gostost prsbivaigjvia 135 glav na (kvadratni kilometer, docim znaža v Franciji le 71 glav na kvadratni kilometer. Vialed le preobljudenosti z ozirom na delno nep odnost zemlje ter /PtMnamjkanie premoga : Je'izseljevanje v velikih dimenzijah neizogibno. Izseljeniška kvota ;z države znaša nekatera leta preko 300.000 dus. v Zjedi-njenih severoamerj&kih državah žh-i sedaj okroglo pet milijonov Italijajov. Ker omejuje Severna Amerika v zadnjih letih doseljevanje v obče ter dotok izseljencev iz posameznih držav kontingetira, se obrača dotok Italijanskih izseljencev v večjih množinah v druge Evropske im izvenevropske dežele. Francoski Tunis je skoroda 'bolj naseljen od ttalijanov nego od Francozov, vsled česar Italijani smatrajo to francosko kolonijo kot da -pripada njim, češ, da je etnografično njihova. I udi južno Francija sama je polna italijanskih doseljencev. Kor pa se Italijani neradi asimiliajo in iraz-ven tega italijanska stara domovina z vsemi mogočimi sredstvi skrbi, da se ti izseljenci ne odtujijo in ne pozabijo na svojo domovino, so postali zlasti za Francijo z državnega pogleda neprijetni. Francija pritiska, da ti izseljenci postanejo francoski državljani, toda oni store to nerodi, posebno rad; tega, ker vpliva nanje Italija. Italijanski delavci so za staro domovino pava dobrota. Prihranke pošiljajo v domovino, bodisi da ž njim podpirajo svojce ali pa da jih za se nalagajo. Dotok tega denarja, iz tujine je zelo velik. Več kakor prinese Italiji veliki ptujski promet, znaša pritok prihranjenega denarja od strani Italijanov v tujini. Le tako je 'tudi mogoče, da plačilna: bilancai Italije zadnja leta pred svetovno vojno ni bila pasivna. Po vojni so se razmere poslabšale. Sev. Antena Amerika je dotolk izseljencev v obče, tudi za Italijane omejila. Južna in Centralna Amerika je dotok izseljencev v obče, torej tudi Evropskih državah je povzročila veliko brezposelnost vsled česar italijanski sezonski de-lavec-zidar ne more dobiti tam posla. Italijanska vlada mora preskrbeti v ti situaciji za prehodno dobo doma dela. • V sednji Italij delajo železnice in osušu-jejo se močvirja. V 'tem oziru nam treb^ italijansko vlado pohvaliti in bi služila lahko našii vladi za zgled. Tudi pri nas imamo brezposelnih in lačnih ljudi v Hercegovini, Črni gori in drugod, ki bi talca meljoracijska dela s zahvalo pozdravljali. Italija s svojimi 42 milijonov prebivalci je, kar se tiče produkcije siromašna držaiva, vkljub vsem bahatim besedam in ni v nikakor zavidnem položaju. Iz tega vidika si moremo razlagati njeno veliko potilrtično aktivnost in krčevite napore, kje hi mogla prodreti1 v sosedne dežele. Opatsna in neprijetna je to soseda, ker sili v tuje dežele s svojim razmeroma malim kapitalom, ali tem večjim in mnogoštevilnejem človeškim materijalom. Prav radi te okolnosti, da Italija ekisportira v veliki množini človeški kapital kamor le more in da organizira izseljence, da se kar moč ustavlja prilagodenju novim razmeram in se Italijani v novi domovini čutijo še eno in isto s staro domovino, v tem tiči neugodnost za dotično državo. ftalijanska ekspanzivnost ima brez dvoma svoje prvotne korenine v preobljudenosti matere zemlje. Naravno je, da išče velik del naroda izven domovine dela in zaslužka. Samo po sebi je umevno, da se jim tega ne more zameriti. Kar pa se mora zameriti: je pač to, da jih novodobni narodni voditelji vzgajajo k domišljavosti, nestrpnosti in brezmejnem šovinizmu, kar bo zanetilo pri vseh drugih narodih do njih sovraštvo, ki bo šlo od pokoljenja do pakoljenja. BORZE. Ljubljanska borza ne beleži dne 17. novembra nobenega zaključka. Zagreb, dne 17. novembra. Devize: New-york ček 56.53—56.73, London izplačilo 274.65—275.45, Pariz izplačilo 0—195, Praga izplačilo 167.7—168.5, Curih izplačilo 1092.75 do 1095.75, Milan izplačilo 233.97—235.97, Berlin izplačilo 1346.4—1349.4, Dunaj izplačilo 798.23—801.28, Budimpešta 0.07935 do 0.07965. Curih, dne 17. novembra. Beograd 9.1425, Ne\vyaj'k 518.375, London 25.15125, Pariz 17.AO, Berlin 128.10, Dunaj 73.05, Praga, 15.85, Milan 21.675, Bukarešta 2.8625, Sofija 3.75, Budimpešta 0.00726. Vlomi po Sloveniji. VELIK VLOM V TVRDKO KNEZ. V noči od torka na sredo se je izvršil v Ljubljani vlom večjega formata, in ki po načinu, po katerem se je izvršil, dokazuje, da je imela zraven svoje prste znana tropereena deteljica, ki je pri nas na delu zadnji mesec in lci je izvršila že mnogo več ali manj uspešnih vlomov, kakor M Pr- v hranilnico v Mengšu, v davčni urad v Brežicah, v prostore Kmetijske družbe itd. Tokrat so si vlomilci izbrali veletrgovino g. Aleksandra Kneza, naslednika umrlega: g. Ivana Kneza, bivšega predsednika Trgovske zbornice. Kakor v Kmetijsko družbo in Delavsko zbornico, tako so tudi tu prišli vlomilci v prostore od zadaj preko dvorišča F.igovčeve gostilne. Podnevi so si najbrže ogledali vse razmere, pri čemer jih ni nihče oviral, ikajli tam se jam je bilo pra,v lahko zamešati med številne osebe, ki so vsak dan na tem dvorišču. Ponoči pa so splezali preko ograje vrta' pri evangeljski cerikvi na Gosposvetski cesti, odtod so prišli 'neopaženi na_ dvorišče Figovčeve gostilne. Tu so privalili sod k velikemu oknu Knezovega skladišča, odkoder so mislili udreti v pisarniške prostore. Ker niso mogli priti skozi večje okno v skladišče, so poskusili to pri malem, kar se jim je tudi posrečilo, ko so odstranil i z okna železno ograjo. Ia skladišča so prišli skozi nezaklenjena vrata v pisarno. Dohod do prostora, kjer ima tvrdka svojo blagajno, pa so jim branik, lež-lia železna vrata, iz katerih so morali izrezati trioglato ploščo, da 60 mogli nato splezati skozi to lino do blagajne. Pri blagajni -so odstranili ploščo in našli v zgornjem tre-sorju 9 bankovcev po 1000 Din, 183 bankovcev po 100 Din, 128 bankovcev po 10 in 6 bankovcev po 5 Din in za 75 Din kovanega drobiža. Vlomilci so nato odšli z denarjem in nekaterimi vrednostnimi papirji, ki pa so zanje brez vrednosti, po isti poti nazaj. Vlom je prvi opazil uradnik tvrdike g. Dane Zalesjak ob 7. uri zjutraj, ki je obvestil o tem policijo. Obširno preiskavo in zasledovanje vlomilcev vodi pol. nadzornik Močnik. Omeniti je treba tudi, da je čula ropot, ki «o ga povzročili vlomilci tudi Knezova kuharica Marija Kovač, 'ki pa se ji ni zdello nič sumljivega. Prve vesti o izvršenem vlomu so bile precej alarmantne in tudd močno pretirane. Dva vloma na Štajerskem. Da ®o vlomilci zelo podjetni tudi na Štajerskem, sledi iz poročil o vlomih v Slovenski Bistrici in v Sv. Trojici pri Pragerskem. V noči od sobote na nedeljo so neznani vlomilci vlomili v gostilno gospe 'Bend Soršak, na kolodvoru v Slovenski Bistrici. Odnesli so ji moško kolo, črno pelerino, več moškega perila ter za okrog 1500 Din cigaret. Skupna škoda, >ki jo trpi gostilničarka znaša 2450 dinarjev. Naslednjo noč pa so najbrže tisti vlomilci vlomiili v 'trgovino Franca Uranjeka pr Sv. Trojici ter odnesli nočno blagajno in veliko listnico, v katerih je bilo 2800 Din gotovine in več srečk, dalje 'so odnesli pet škatelj Meta« cigaret, 8 bal sukna, več parov otroških nogavic ter 6 kg usnja. Na begu so vlomilci odvrgli sukno an usnje. JUSTIFIKACIJA BIVŠEGA POLICIJSKEGA MORILCA. Te dni je bila izvršena v prisotnosti mnogobrojnega občinstva v Cetinju prva justifikacija po letu 1918. Ustreljen je bil bivši policijski agent Kapa Tiko. Kapa Tik-o je zvabil neko prostitutko izven mesta ter jo umoril s pomočjo svojega prijatelja Sava Kalugjeroviča na ta način, da ji je razbil s kamnom lobanjo. Ko je bila mrtva, jo je oropal. Sicer je imel pa čudni policijski agent še dva druga umora na vesti. Žrtvi sta bili prav' tako ženski'. V enem slučaju se mu krivda ni dala dovolj točno dokazati, vsled česar je bilo postopanje ustavjeno, Kapa Tiko pa izpuščen na svobodo. Drugi umor je izvršil še za časa vojne. Ker je prišla medtem ko je bil v preiskovalnem zaporu, kapitulacija, je bilo postopanje pravtako ustavljeno. Ko mu je na večer pred justifikacijo predsednik sodišča še enkrat prečrtal sodbo ter mu sporočil, da bo naslednje jutro ustreljen, če ga kralj ne bo pomilostil, ga je bodril, naj se drži v teni slučaju hrabro kot pristoja Črnogorcu. Tiko je odgovoril: »Držal se 'bom hrabro, boste videli! Vse je v rokah kralja, pa naj odloči tako ali tako, kličem mu: Živijo kralj!« Tiko je svojo obljubo izpolnil: Na ano-rišče je korakal popolnoma ravnodušno, s cigareto 'v ustih. Tudi med čitanjem sodbe je pušil ves čas cigareto. Dvakrat je dejal zapisnikarju: »Vi kar čitajte, jaz bom pa pušil!« Oči si ni dal zavezati. Predno je bil ustreljen, je poklical k sebi župana svoje občine in novinarje. Dejal jim je, da je junak in da hoče umreti kot junak iz junaške rodbine in junaškega plemena. Zupan mu je odgovoril: »Brate, kriv si, toda drži se junaško!« Nato je prosil orožnike, naj dobro streljajo. Ko je izgovoril, je počilo 10 pušk in Tiko se je zgrudil. Ker je bilo opažati na njem še vedno znake življenja, je oddala orožniška četa na poziv zdravnika, med burnimi protesti Tikovih sorodnikov, ki niso hoteli, da bi Tiko preveč razmesarjen, nanj še drugo salvo, nakar je bil mrtev. Šport. Nacionalni cr«ss-country na 5000 m za po-edince in moštva razpisuje ASK Primorje na 19. decembra ob 14. Moštva marajo imetii najmanj 4 tekače, izmed katerih morajo prispeti trije na cilj, ker se po placementu poedincev določi klasifikacija moštva. Start in cilj na igrišču ASK Primorje. Proga leče po ljubljanskem polju. Prijave s prijavnino za ,po-edince 10 Din, za moštva 30 Din, je vposlati do 12. decembra opoldne, m naslov Fr. Bal-tič, Dunajska cesta 31/11. Naknadne prijave se sprejemajo do 16. decembra z dvojno prijavnino. Teikmuje se po pravilih JLiAS-a. Kaiko mnenje je imel Aleksander Dumas ml. o telesnih vajah. Slavni francoski moma-cier pravi v nekem pismu na svojega sina: »Če bi bil francoski kralj, bi ne pustil otroka prej v mesto, predno ne doseže 12. leto. Do tedaj bi imoiral živeti v prosti naravi, na sodn-ou, polju, v gozdu, v družbi psov in konj, v 'tesnem stiku z naravo, ki mu jači telo ter miu vzgaja dušo in budi v njem zanimanje za vse, kar je važnejše za vzgojo ko vse slovnice sveta. Z 12 leti, močan, dostopen za vse lepo in plemenito, bi imel toliko duševne moči, da bi ga lahko vzgajali metodično. Ker pa nisem francoski kralj, morem edino sledeče svetovati: Telesna vzgoja otroka naj se postavi na prvo mesto.« Tako je pisal Dumas pred 50 leti. Kanadski Kerkul. V Montrealu je Kanad&n Caoutte pre dsodniki napravil sledeče težko-atletsike vaje: dvignil je tezno z levico in desnico 63 kg, s kolebom je dvignil z desnico 82.5 ,kg, z desnico je potegnil 86 kg in sunil 102 kg, obojeočno tezno je dvignil 114.5 kg, potegnil pa 110 kg, obojeročno je sunil v ločeni teži 127 kg, 137 kg pa v dolgi ročki in je slednjič dvignil od tal in se vzravnal z ročko 311 'kg. Indijanca kot distančiia dirkača. ‘Dva Indijanca sla v Mehiiki pretekla razdalje 100 km v izvanrednem času 9 ur 27 min. V Hamburgu je pretekel Harry Ruhne v 6 dneh 892.8 kilometrov, P. Lerch 876.1 km; dosedanji svetovni rekord ima Matuli z 854.8 km. Seznam teniških prvakov je izdala sedaj tudi Suzana Lenglen, ki ji gotovo ne moremo odrekati kompetence v presoji športnih tovarišev in tovarišic. Seznam gospodov vsebuje sledeča imena: 1. Rene Lacoste, Francija, 2. Jean Borotra, Fr., 3. Henri Cochet, Fr., 4. Vincent Richards, Amerika, 5. William M. Johnston, Amerika, 6. VVilliam T. Tiilden, Amerika, 7. Manuel Alonso, Španija, 8. Ho-\vaTd Kinsey, Amerika, 9. Paul F e ret, Francija, 10. Vakeuchi Harada, Japonska. — Dame je pa Suzana razporedila sledeče: 1. Helen Wills, Amerika, 2. Kitty Me Kaije God-fre, Anglija, 3. Mojla Mallory, Am£riM, 4. Elizabeta Ryan, Amerika, 5. Mary K. Br»w-ne, Amerika, 6. Sen or i ta Alvarez, Španija, 7. Gospa Baumann, Holandska, 8, Joau Fry, Anglija, 9. Didi Vlasto, Francija, 10. Eleanoi' Foss, Amerika. »SVET V ŠTEVILKAH.« O velikosti rimske države je bil že govor. Mesto Rim je bil center te svetovne države, tcda mesto je štelo takrat samo 900.000 prebivalcev. Vsekako pa je to število, s kakoršnim se ne more ponašati pozneje 1000 let nobeno mesto več; zakaj London je imel še v 14. stoletju šele 35.200 prebivalcev. Leta 1800 je štel London 959.000 prebivalcev, d očim je imel Pariz takrat 547.000, nekdaj tako mogočni Rim 153, Dunaj 247, Berlin 172 tisoč prebivalcev. Število prebivalstva Berlina je naraslo v 120 letih na 3,804.000; toda ta relativni porast ni največji. Mesto Essen je štelo takrat 4000, Kiel 7000 prebivalcev. Leta 1920 sta imeli ti mesti 439 tisoč oziroma 205 tisoč prebivalcev. To pa še vse ni nič v primeru z naraščanjem prebivalstva Newyorka, ki je imel leta 1800 79.000, leta 1925 pa 5,620.000 prebivalcev. Dandanes je na svetu 15 mest z več kot 1 milijon prebivalcev, 5 v Evropi, 5 v Ameriki, 5 v Aziji. Da je Amerika najbogatejša dežela sveta, je splošno znano. Manj znano pa je, da Zedinjene države to niso postale šele vsled vojne. Že leta 1896 so cenili nacijcnalno premoženje Zedinjenih držav na 16.350 milijonov suntov šterlingov, Rudyard Kipling: 95 Knjiga o džungli. Sami starci so s sivo brado in glasom, ki je tako debel kot moj. Zanetijo majhen ogenj — ej, kako dobro poznam tisti ogenj! — pijejo tobak in pokimavajo z gla^o v nek obroč ali proti mrtvaku na bregu. Pravijo, da pride angleška postava zaradi tega z vrvjo nadnje in da ho cela družina takega morilca osramočena, ker ga obesijo na velikem prostoru v ječi. Pa pravijo prijatelji mrtvaka: »Naj ga obesijo!« Nato začno govoriti zopet iznova — eaikrat, dvakrat, dvajsetkrat tekom dolge noči. Naposled pravi edem:. »Boj je bil pošten. Vzemimo krvni denar, malo več kot ponuja ubijalec, pa ne bomo izgubljali nobene besede veg o tem.*- Nato barantajo o 'tem krvnem denarju, kajti mrtvi je ibil mooan in je zapustil mnogo sinov. Pred solnčnim vzhodom približajo nekoliko ogenj k njemu, kakor je navada, in mrtvak pride k meni in on ne zine nobene besede. Aha! Otroci Mugger ve — Mugger vse zna — in moje ljudstvo je dobro ljudstvo!« »Preveč žive skupaj, da hi kaj imel od tega,« je zakrokal adjutant. Sicer ne trošijo voščila za kravji rog, kakor pravi pregovor, in potem tudi, kdo pa more pobirati za temi ljudmi?« »E, jaz pobiram — nje!« je dejal Mugger. »Veste, tam na jugu, v Kalkuti, y nekdanjih časih,« je nadaljeval adjutant, »so vse zmetali na ulico, mi pa smo pobirali po volji. Lepi časi so bili ta. Dandanes pa imajo ulice snažne kot je jajčna lupina zunaj, in moje ljudstvo je odletelo ptoč. Eno je, če si snažen; ampak prašiti, pometati in škropiti ulice sedemkrat na dan, kaj takega je tudi za bogove preveč!< »Poznal sem šakala iz tistih krajev, ki mi je pravil, da so tam na jugu v Kalkuti vsi šakali ob suši tako debeli kot po drugih krajih ob deževju,« je dejal šakal in sline so se mu cedile ob sami misli na to. »Ej, ampak tam so belokožci — Angleži — in oni pripeljejo od nekje po reki pse, velike, debele pse, ki skrbe, da ostanejo taisti šakali suhi,« je dejal adjutant. »Potemtakem so tako trdega srca kot ti ljudje, kaj? To ibi trii lahko ved&L 'Niti z«an]ia uiti neTio m usmiljena do šakala. Lani, po deževju, sem videl šotor ne- kega belokožca in vzel sem mu novo uzdo, da bi jo jedel. Pa belokožci ue pripravljajo usnja na pruvi način. Bil sem ves bolan zaradi nje.« »To je bilo boljše kot z menoj,« je rekel adjutant. »Ko sem bil v tretjem letu, mlad, drzovit ptič, sem se podal dol na reko, kjer prihajajo veliki čolni. . Čolni Angležev so trikrat tako veliki kot ta vas.« »Bil je do mesta Delhi, pa pravi, da hodijo tam vsi ljudje po glavah,« je zamrmral šakal. Mugger je odprl levo oko in pozorno pogledal adjutanta. >Resnica,« je trdil veliki ptič. »Lažnjivec. samo laže, kedar upa, da mu verjameš. Nikdo ne. more verjeti te resnice, kdor tistih čolnov ni videl.« »To je že bolj pametno.« je dejal Mugger. »In poleni?« »Iz notranjosti tega čolna so jemali velike kose neke bele tvarine, ki se je čez malo časa izpremenila v vode. Y eliko se je je odkrhnilo in zletelo po obrežju, ostalo pa so hitro pospravili v neko hišo z debelim zidovjem. Neki čolnar, ki se je smejal, je pobral kos tiste reči, ne večji kot majhen pes, in ga vrgel vame. Jaz — vse moje ljudstvo — brez pomisleka požrem vse, no, in pogoltnil sem tudi tisti kos, kakor je naša navada. Kakor bi trenil, se me je lotil neznansk mraz, ki se je pričenjal v golši in se razprostiral po celem telesu do koncev prstov na nogi, tak mraz, da še govori,ti nisem mogel; čolnarji so se mi pa smejali, še nikdar nisem Čutil takega mraza. V svoji bedi in za- čudenju sem plesal, dokler nisem prišel zopet do sape, nato sem pa plesal in zabavljal zoper izdajalsko prevaro tega sveta. Čolnarji so se mi posmehovali, da so po tleh popadali. Najbolj čudno na celi tvari pa je, ako pustim tisti čudoviti mraz na strani, da nazadnje, ko sem nehal tarnati, ni bilo prav ničesar v golši te Adjutant je skušal po svojih najboljših močeh opisati svoja čuvstva potem ko je bil pogoltnil sedem funtov težak kos ledu v tistih časih, ko v Kalkuti še niso s stroji izdelovali ledu; ker pa m vedel, kaj je led, in sla Mugger in Šakal še manj vedela, njegova pripevest ni vžgala. (Dalje, prih.) ! tovarna vinskega kisa, d. z 0. z, Ljubljana, nudi naJtineJSI In najokusnejši namizni kis las vinskega kisa. jT ZAHTEVAJTE PONUDB01 -»C Tehnično In hi olj e nično najmoder-neje urejena klsarna v JugotlavlJI. 1 pinmal IjuMJaito, Dunajska OMta It la, II- nadibopj«, Na«boljSa, nniceaeJSa kci sta In ilvnlni stroj to *dino Petelinčevš znamke Sribmet, Adler, Phonix nii n,*. . in dfn>. obrt «n imtorfrtlo. Pt.ok brc?- Pr^err.i p« 8w01 plačilni pogoji Ted .miBUSO' SD-.^TiU rt vedo. . iv.*.:« oarKrrra. - |]osip Peteline. Ljubljana Od dobrega najboljše Je švicarski pletilni sirof MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din !•—. umiti 1 .......... tbikoperho mo$ke, SSene Vrt otioke, V ra/nih barvali r >Uavice, * dokolenk e, nahrbt' nlR* za šolerie in loven dežntkl, kloli, Jenpi robci, palice, vilce, iioži, iker je, šivilje, k„,-Čevljarje, in tirivce edino le pri tvrdki JOSIP PETELINE LJUBLJANA l,IWU PreSernioveoa spomenika Na|nl2J® c*n* ^ No veliko lit malo ........ Uprava NARODNEGA DNEVNIKA" Gospodinja išče mesta pri boljšem gospodu evenl. vdovcu z dvemi ali tremi otroki. Vajena je #seh hišnih del kakor tudi šivanja. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra gospodinja«. Stekleno »trešno opeko Imajo no v talcnfi Združene op* karne d. d. v Ljubljani prodaja MAKULATURNI PAPtB kg Din 4’SO ~~~ - Proda se Becker Weltgeeahichte, ^Ljubljanski Zvoin« ter pahalasta palma (Facher-palme). Naslov pove uprava li6ta. koks-Čebin tNoifsn 1/11. - Talal. 51. Gospod trgovsko naobraien, **-neeljiv, kateri ima ve51e>-no pisarniško prakso i**® .primernega mesta najraje ? Ljubljani. Sluibo lahko nastopi takoi- Ponudbe prosi na upravo usta pod: >Zane«ljiv<. tiskarna „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332 Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča del*** Ogl«*»ite v Narodnem Dnevniku". Udttjatetj: iUobM.der ftadk.r. - UrtM).! VMI«k 8,«*. - Za «*«»• ^ MODNO PISMO. passe«: toda moda, ki ve, da ljubijo dame izpremembo, jima je pridejala še duchesse. Od številnih novih, elegantnih vrst klobučevine je najbolj priljubljen feutre sa-tin double. Mičen kontrast obeli barv, od vino omogoča prav pikantne efekte. Posebno priljubljeni so pri talcih klobukih gori stoječi robevi, ker pride pri teh kontrast barv bolj do veljave kot pri clochu. Tudi ostale vrste klobučevine, antilopa, velours vidimo pogosto razrezane in kombinirane z drugim materialom, in-krustirane in aplicirane. Klobučevina, baržun in duchesse. Poleg klobučevine in baržuna je postal moderen duchesse. Pravzaprav tudi to blago ni novo. Bilo je že neštetokrat v modi, saj pa je tudi redkokakšen material efektnejši in elegantnejši kot črni duchesse, bodisi da napravimo iz njega majhen eloche z obligatnim mehkim, valovitim robom ali pa chic čepice. Večinoma se okrase taki elegantni klobuki z mičnimi