LETO—YEAR XVIII r- : o 1 - • tito • Uradniški In uprsvnllkl prostori, 2657 South Lowndslo Aro. Offlto nf PuhllMtlont 2657 So. LswndsW Avo. I «-Irphui.. Inkwell 41K)4 «v v ■M-wsm.an i rwrviv^a wawriMia ^ tr^ ^^JT1^£ChicMfo, 111., torek, l. decembra (December 1), 1925. 15H STEV,—NUMBER 281 AwtpUoc* for mailing „ sp*o.| r.ir of p«.!.« provided for In section 11SS, Act of Oct. S, HIT. suthorUod on Jano 14, IIIS. ALI SE IZRAVNA RUDARSKA STAVKA? Pregled d n o v n i h dogodkov MkMr.*.^: GOVERNER PINCHOT ZA HTEVA*«ÍZ80I>!SCE. Svoje sugestije predsedniku je rudarjev. llarrisburg, Pa. — Governer Pinchot prihaja s predlogi za končanjte stavke rudarjev na polju trdega, premoga. Njegova priporočila spremljajo nerazumljivi argumenti, s katerimi se hoče prikazati kot dobrotnik AMERIKA. Tesarski delavci nameravajo «poslovati sodnijsko prepoved proti najM j zagrizenim nasprotnikom. Delavci v mlekarnah so orga-j nizirani in skušajo poj aO it i svoj predložil (odpor proti izkoriščevalcem. Podjetniki v St. I.ouisu so izigrali potezo proti delavcem s prodajo delnic. Governer Pinchot zahteva raz- DELAVCI V MLEKARNAH SO 01-GANIZIRAM Delavci nimajo sredstev za pred» lotitev faktov javnosti. — To je stara resnica. — Privatnim bizniakim interesom je Igrača blufall javnotd. premogovniških baronov in ru-1 pisaJi W™do proti kršilcem j-;.., nn nrlMi^ rizii/wiiUn! ProhlblClje. darjev. On priporoča razsodišče za končanje stavke. Pinchot trdi, da je treba končati stavko, j Fašisti preden bo razdejana industrija Avstrije. Razcep v liberalni stranki na Angleškem. trdega premoga, ker so konzu-menti pričeli rabiti za trdi premog nadomestila. V resnici je položaj malo drugačen. Prav redki so oni konzumenti, ki so pričeli rabiti nadomestila za trdi premog. Nadomestila za trdi, . . .. premog so tudi poskočila v ceni,|IK)lno moc Mussoliniju dasiravno so nadomestila veliko manj vredna kot trdi premog. Ako bi nadomestila za trdi premog res bila ceneja kot trdi premog, bi bil že trdi premog dav-nej odpravljen. Ampak kdor rabi nadomestila za trdi premog, se koncem leta prepriča, da je izdal veliko več za kurjavo, kakor če bi rabil trdi premog mesto nadomestil. Položaj je ta, dift so premogov- ( rvstal Lake, III. — Mlekarje družbe, ki zalagajo fneato sodišče zu izravnavo stavke i u-! ( hicttK0 z mlekom, »<> «e oSočI-darjev. 1 (,u korakoma premeste svo- Bogatini \ Teksasu jezni na i T, T^Tj, 'i ^^ govemerko Ferguson. ki je raJ m,l'ko V Kt*k,enk'*' v < hic*>- Delavci, ki delajo v mlekarnah, so seveda organizlmnl. Mnogi so mislili, ako kompanije premeste svoje delavnice za napolnjevanje steklenic z mlekom, da bo to škodovalo delavcem. Menda so bile tudi kompanije tega mnenja. Toda Frank Pang- PO SVETU. zahtevajo okupacijo Velike demonstracije kitajskih! horn* finančni tajnik organizi- delavcev in dijakov proti tujim imperialistom. Fašistovska zbornica je dala Sodnik pogazil p i k e t n i zakon Obsodil je stavkovne straže. Chicago, III. — Sodnik Denis E. Sullivan je proglasil zakon, ki ga je sprejela ilinojska legislatura in po katerem je dovoljeno razpostaviti stavkovne straže, nifiki podjetniki na polju trdega ako Hp obna*ajo mirno ZH neu_ premoga že zdavnej prodali vse smeti za trdi premog, ki so jih imeli v rezervi. Cena premoga je strašno poskočila in kurjava jt nadomestili sa nailajSača. Pod jetniki na polju trdega premoga so ps preošabni, da bi priznali, da so iz konzumentov izvlekli, kar so mogli, zdaj so pa pripravljeni za pogajanja na tak način, da bodo opeharjeni zopet rudarji, kar so cehe že plačali konzumenti. Governer Pinchot predlaga : Cena premogu se ne sme povišati, rudarji se naj pa vrnejo takoj na delo. Pogodba naj se «klene najmanj za pet let. Ustanovi naj se preiskovalni odbor. Vsaka stranka izvoli po dva člana v razsodiščni odbor, ti štirje na imenujejo še tri člane v ta odbor. Ta odbor naj določi, ako premogovniški podjetniki lahko plačajo višjo mezdo. (Že zdavnej je bilo dognano, da imajo premogovniški podjetniki o- ranili mlekarskih delavcev izjavlja, da ta premestitev delavnic v Chicago ne bo škodila mlekarskim delavcem. Delavci se morajo pač preseliti v Chicago. Zdaj so mlekarski delavci sklenili, da bodo obdržavali enkrat v mesecu seje tam,kjer so mle-j karne. Te mlekarne so pač raz-i st resene prek obširnega terito-ri j a. Ti shodi so javni. Ko so zadnjikrat obdržavali tak shod, se je vršil v Crystal Laku. Na ta shod je prišlo celo veliko biznismanov in organiziranih delavcev s svojimi žena-mi. TudPCikaška delavska federacija je bila zastopana po Chas. F. Willsu. Wills je naglašal, da organizirani delavci niso dobrodošli v staven. Ob tej priliki je obsodil osem stavkarjev, ki so hodili gorindol pred prodajalno Ossev Brothers od deset do trideset i nobenem mestu,daairavno niso dni v za|)Or in nn denarno globo | nooeni razgrajači. 1'ovrtarjai je, od petdeset do dve sto dolarjev. kako nauzdano časopisje ....... . , . .¡ povsod, da se ustvarijo pretlsod- cl s"v"<1" 'ki pruti organiziranim (Mavčni. priziv proti zakona. sodnikovi razlagi Fašisti zahtevajo okupacijo Avstrije "Dunajsko drhal moramo upog-niti z bičem." piše fašistovski . list. Dunaj, .10. nov.—V dunajskih političnih krogih vlada veliko o-gorčenje radi ponovnih izjav Barbessina, tajnika fašistovske organizacije na južnem Tirolskem. ki zahteva okupacijo Avstrije po Italiji. "Piccolo Pošto", list v Tridentu, piše Naglašal je, da delavstvo nima sredstev, da poduči javnost o |K>-tezah privatnih bizniških interesov proti delavstvu in javnosti. Delavstvo potrebuje močno delavsko časopisje, ki bo javnost informiralo o vseh krivih potezah privatnih bizniških interesov proti ljudstvu. IVfavcI se trudijo dopovedati javnosti, kako privatni bizniški interesi izkoriščajo delavce in ljudstvo, toda dokler ne bodo imeli močno razvitega svojega čusoplsj*, ne bodo dosegli takih stihov, ki so potrebni v interesu delavstva in javnosti. Oličinstvo je burno pritrjeva- Lloyd George koketira z delavsko stranko Njegova frakcija liberalcev lAče politične združitve s In bori t i. London. 30. nov. — Vodilni listi notirajo zanimivo gibanje v levem krilu angleški« liberalne Stranke, ki je pod vodstvom Lloyds Georgs. Znano je, da je liberalna stranka po zadnjih volitvah razpadla v dve frakciji: eno. nazadnjaško, votli Asquith, drugo, bolj napredno, |m Lloyd George. Zadnja zdaj vrši kampanjo ta združitev ali vsaj sodelovanje z delavsko stranko. • Zadnju čase je Lloyd Georgs razvil obsežen program zemljiške reforme. V tem programu zahteva George podržavljenju vseh velikih velepoaeatev, ki so lust lordov. Asquithovl liberalci ne ne strinjajo s to zahtevo, (točim imajo laboriti približno enak program. Zdaj so v teku neformalne, privatne konference med Lloyd Georgem in voditelji delavske stranke v svrho eventualnega s|wrazuma. Kakor kaže situacija, izgine liberalna stranka s povrija. Lloyd Goorgova frakcija se morda apoji z delavsko, nazadnjaška Asquithova pa s konservativno torijsko stranko. SOPODJETMSKA ........)• POTEZA OPLA- .........,,tW ŽILA DELAKE Fengova armada je ekipirala Peking Velike demonstracije kuoming-tangovcev proti inozemskemu imperljaliamu. fašistovski "Dunajsko gromne dobičke, torej ud. lah- I c|rhul moramo kupiti z našim zla-ko plačajo več mezde. (Opomba ^ a)j K)Kni(i z hi^-m. Ker pa uredništva.) Ta odbor naj nada- vi(,im(( (Ja 1(a|ijn njmil denarja, Ije pronajde metodo za odpravo I ^ mf>(H,a pr(H, ra(|j t), Ku. Mavk v antracitnih rudnikih, . tn,lMM1 bič. Mussolini, dalje metodo, da bodo rudarji vodjna ,)unajr producirali še več premoga in znižali produktivni stroški. Odbor mora podati svoj odlok \ ^stih mesecih od datuma, ko so se rudarji vrnili na delo. Ii služi kot ščit za obramlK) in napad. Peking. Kitajska. 30. nov. — Včeraj popoldne so se vrAlle v Pekingu ponovne velike demonstracije delavcev in dijakov, članov revolucljonarne stranke kuo-mingtang, proti inozemskemu itnperijallzmu in domačim izdajalcem, ki podpirajo tuje izkoriščevalce. Demonstrant je so nosili rdeče zastave in napise zahtevajoč, da se mora carinska konferenca takoj razpustiti in provizorični predsednik Tuan Cl-jui mora odstopiti. l^emonstracl je, ki niso bile tako viharne kot v soboto, so se vršile kljub obsednemu stanju, ki je razglasila vlada prejšnji dan, ko so domonstrantje razdejali hiše sedmih visokih vladnih u-radnikov. Edino nasilje včeraj je bilo razdejanje tiskarne lista "Cen Pao", ki Je protikomunlatl-čen. Demonstrant je so zahtevali, da morajo biti vse pogodile z ve-lesilami razveljavljene In takoj se mora sklicati skupščina, ki z vlado v nov režim za Neorganizirani delavci so izgubili svoje prihranke. — Ko-ruptna tvrdka Je bankrotira-In. — Stara pesem, toda je resnična. Barbessino je t«' dni izjavil, da italijanske oblasti \ okupiranih južnih Tirolih postopajo premilo z ondotnimi Nemci. lo izvajanju govornika. To |K,k«/uj,. ,1. ' m "n doUv«ki U"k' kl K/in Inn n in uvede vso Kitajko. Medtein ho vojaške čete BOGATINI JEZNI NA CÍO- ¡"krlstjanskegs" generala Feng VEKNERKO. Ju-halanga ves dan prihajale v _ Peking jKiJoče himne. Hrez ma- Razpisala je nagrado /a prijem ¡W č,te v okrožju Peking«. Tastih kriilrev Volntradovr k. so bile v službi mandžurakfgS diktatorja Oang Tsii-lina, so pre- hoover se zanima vodna pota. ZA CESTNI KOPI SE VRSTE DRUG ZA DRUGIM. postave. Austin. Te*. — Govemerka Miriam A. Ferguson je razpisala j m* t Hto dolarjev nagrade za prijem vsake osel&s* ki premore si opile na Fengovo stran. Feng je v tem momentu najmočnejši vojaški iioveljnik, kuomingtang pa najmogočnejša |s>litična «ila na Kitajskem. VVaahington, D. C. -- Bliža se zasedanje kongresa in načelniki 'lipartmentov pripravljajo svoja |x»ročila za kongres. Tudi trgovski tajnik Hoover je izdelal isiročila, v katerem priporoča. ^ ( da He izdela pot po reki Sv. Uv-( r ' rax r«-nca. Velikih jezerih in |s> rc- 1 kama Illinois in Mississippi do N. u Orleansa. V svojem poro i»lu pravi, da je to potreba, ki s<-n«- more več ogatinov in proti siromakom. Bogati Teksancl kršijo prohibicijoniški zakon vsak dan, ven iskala «' "M»»' ! dar »m- jim n«- zgaje velika nest^eča za delavsko gibanje? Daniel J. Tobin, predsednik Mednarodne bratovščine voznikov in šoferjev, pravi, da je največja nesreča za delavce, ker se Še vedno najdejo nespametni delavci, ki kupujejo delnice od kompanije, za katero delajo. Te delavce pridobe za tak načrt podjetniki samo s sladkimi besedami, češ, da so delavci obenem lastniki in gos|HKlarji podjetja. Tobin nadaljuje, da se delavcem prodajajo delnice z edinim namenom, da delavcc sam ]>o-maga uničiti svojo delavsko strokovno organizacijo. Podjetniki mu pri povodu je j o, ako za-stavka, da itrajka proti svojim lastnim Interesom in delavec verjame v to pravljico, kl Ima namen obogatetl njegove prave gos|K»darje. TI delavci se ne tipajo vprašati za povišanje mezde, ker al domišljajo, da Akodijo sebi. To potezo je izigral naj prvo jeklarski trust, katerega predsednik je nekoč kupil svoji ženi kožuh za devet in osemdeset tisoč dolarjev, medtem ko so delavci prejemali mezdo, ki nI zadostovala za kritje žlvljen-skih potrebščin. Take nazbrc o tej isitezl potrdi bankrotiranje Carleton l)ry (joods knmpenije v St. Loulsu to je tvrdka, ki se je zavzemala za odprto delavnico. Ta kompa-nija je tudi prodajala svojim uslulbencem delnice, da Jih ob-d HM kot potrpežljivo garače za privatne bizniške interese v svoji službi. Ta družba je sove da bankrotirala in delavci, ki so verjeli svojim gospodarjem, da se sogos|K>darjl, so ob vse prihranke, ki so jih odtrgali od svojih ust in pristradali ni u|i«l dvigniti svojega glasu proti Car le tonu, ker se Je vsak bal, da zleti na cesto, Znal si je od delničarjev vedno pridobiti čedno število iiooblustil, da Je ohranil svojo diktaturo. Carletori Dry Goisls kompunl-ja je bila v likvidaciji že od me-H4«ca junija. Arri|mk fskti, ki so 4>rišll rta dan, so pred nekaj dnevi povzročili, da je bankrotirala š<* Fergustin-mfKinney kompanija. Medtem ko bankrot olnli druži) segs v milijone dolarjev, še zdaj n. dokazov, da Je Mus-ray Carleton revež, ki je izgubil ves dnnar Zdaj preiskuje ta sksndal v« lih, ki oropa }),.„,*rh Lithograph kompsn.jo /H ti (HH>. so trij»' roparji okran-OKterdorffa. blsgsjn.ka banke v Riversidu. z s KAMOMOtl NA PRVEM ME »TI* CMRIJIVOSTI V AME RlftKI ARMADI. K nrve naroiln« ki tvori predmestje Chieaga. |M-t 11 s' ič dolarjev Bsnditje so - «»dpeljsl, - H-nofn prot, rhicagn Tudi o t,h "ilováj.h nima Hirija n......ne MI < .. Grnnd Rapid>«, Mirh. — Ko je lokalni vlak zdrobil avto na tukajšnjem železniškem križišču, ničaaar, ¡J1* bilo M»dem oseb mrtvih is sl jleporota Nihče «m« ne ls> čudil, rer: Tri ženske in štirje moški. Nko Ih» kdo morsl v ječo. (ki sedaj odkriti fakti pripovedujejo o žongliranili n financami, po- Faiiatovitka zbornica je sprejela vat nove diktatorlčne zakone ' brez debate. Rim. 30. nov. — Italijanski imrlament je v soboto sprejel celo vrsto določb, s katerimi ae Je korenito odpovedal vnem svojim pravicam kot najvišje reprezentativno in zakonodajno telo Italije. Parlament je zdaj samo pečatnik, s katerim Mussolini potrjuje svoje dekrete in jim daje legalno lice. Sprejeti so bili zakoni, kl določajo Ift let zapora za vaako o-sebo, ki se drzne raaftaliti oaebo premijerja; dosmrtna ječa pa čaka vsakogar, ki bi nameraval zamtltl se zoper življenje pre-mljerja. Italijani v Inozemstvu, ki uaimdajo sedanji režim ali na kakršenkoli način "blatijo dobro ime in čast Italije", ho odvsato državljanstvo In zaplenjeno vse premoženje, če ga kaj imajo doma. Poslanec Sartli jo dejal, da gl* lutnje italijanskih socialistov v Ameriki in drugih deželah proti fašizmu kaže, da jo tak zakon salo potreben! Mussolini je zdaj ne le glava vlade, temveč absolutna oblast čez vso državo. * Na papirju Ae stoji, da prem I jerja imenuje le kralj, toda kralj sme to atoriti le takrat, kadar zbornica isreče premijerju nesaupnico. Zbornica Je |ta docela izgubila to pravico, ko je sprejela določbo, da dnevni red narekuje premijsr. Zbornica torej ne more več atr-moglavltl ministrskega predsednika —• in Mussolini Je lahko premijer do svoje smrti) Dalje, Je sprejeta določba, da drtava i «plaža odškodnino sa vsemi onimi fašisti, kl so od lota 101» umrli "za stvar", kl ao bili ubiti v izgredih In demonstracijah. Zlmrnlca je odobrila Morgano-vo posojilo sto milijonov dolarjev. V srodo Iki zbornica sprejela ekonomski program, ki uatvarjs slndikallstlčno hierarhijo v Italiji, katera bo diktirala delav-com mezde, delodajalcem dobiček in obravnavala vse odnoAaje med delom in kapitalom. Včeraj Je Mussolini odredil, da rimski jsizdrav (Iztegnitev desnice od sebe) velja tudi civilnim uradnikom. Fašisti danes slavijo So eno zmago. Milanski "Corrlere Della Sera", največji dnevnik oposicl-Je, čigar urednik Je bil senator Alliertini, vodjs aventinake opozicije, je opustil boj proti faAl-zmu In naznanja, da Iki nevtralni. GROHARJI Z ASTA VK ALI. Zahtevajo ixboJJAanJe rasmer In priznanje nvoje organlsarlje. - I Od ubitih ni bil nihče identificiran. Chicago, III. — Organlzlrsni grobarji so /Mstavkall na poko-palltfih Mount Ollver, lloly Se-pulchre, Moiuit Carmel, AJI Saints in Calvary. Vseh teh pot |M>ko|ieliA¿ upravlja samo eden ravnatelj. Grotmrji zahlevajo priznanj« svo je organixacije, |>ovlAanJ« d ríe v ne niezde na Seat dolar Je v in osemurni delav nlk. ZdaJ mora Jo grobarji delati po dnvet ur dnevoo in zn lo délo prejmejo od Stirih do |>et dolarjev dnevne merde. Razmexarjeiin t rupia ubitih mi «ebrio t denarjem »služben-bila razsires4*na ob progi. Mo- rev, ki so kupili delnice, tornlk I>gat. IMroll. Mlrh. — Unija električnih delavrnv štev, ftU Je is* vojevala 44 ur dela v tednu in minimalno mezdo $1.1 A na uro. U Washington. D. C. — Na r**1' Isgi najnovejših podatkov glede umrljivosti v ameriški armadi v •«•tu 1ÍI24 je razvidno, da samo mori tvore največ smrtnih slučs-"'V Drugi vzrok J« tuberkuloza, tretji p. avtomobilske nezgode I »njem letu. Ksnadnko ru-ka Irmina r.elr. „u-adovo |sj»tav-o Ottawa, i>nt.. 30. nov. - « • redno pršilo - Fls-.; ¿¡j¡i- »J izvoz Iz Kanade v.ovjeUkoH^ gijo v zadnjih dvansjatlh mese-cili tridesetkrst večji k^H v prej. 12 graftarjev ustreljenih % nlngradu. ho-1 Moskva, 30. nov. ~ Smrtna Krim, vodja reMnlh Rifljancev olNMidba nad sle|>arjl v sovjetski^ Mar«iku, Je tapial misijo petih lUfiJanel se priložijo v Zorne v I. Ženeva, .10. nov, — Abdel governerko, ker je pomMontila _ nrkaj revežev, ki *o kršili Vol-, IVigaU žil« hak m odkrili v tooahlji. knloliški fool bailar ukM. Hofota, K'tlomliIJa, SO. nov.— I službi J« bila izvršena včorSj v ¡delegatov v Ženevo, kjer vloAi Uncaater. Pa. — Almer Kaj»- V vzhodnem Omllllerasii m te' Uningradu, ko je bilo (At solnč-. prlfoftlnt proti Francozom In kr. član kat^iškega footbaJiake- dni odkrili ogromne žile *elo lio n#»m vzhodu ustreljenih dvanajst^ j»vHuJig^riarod4»v, kl m kluba je bil v soboto pr» Igri gato bakren* rude. V Mižinl je ] uradnikov, kl so ponevnril! več. s« anide S docembra. Kitajci so |)blt , t udi premog in velike voda« ello, i je vsot* v « arlnakem uradu. ' I tudi poslali misijo s pritožbami. (t ................ ■ ■■■........ I »■• ■ *tu.-—nr.- . PROSVETA GLASILO SLOVKNSKE NAHOD K K PODPORNE JE1) NOT? LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POtfPOBNM JEDNOTE ■r. - '^J Wllllf i 'ličili'rrrr^.- cr — . - ----: »— , .. _ —- *■ —.t - *---- ----- Cono of laso* po dogovora. RokopUi m m vrstejo. atmtmm*-—- r~ m .T»• - iiiaa.». j. —u-rmnj«. _ -T .-aw*—*t*.. - —i----------r Naročnina: Zcdinjona driavo (isvtn Chicago) $840 na loto, S2-50 M pol bU in $1.25 ta tri dimm«; Chiea*o is Clcoro 1640 as Isto, $8.2* za pol lota* #iM aa tri loaaasa, m ca laolt«*m*l*o •MMmmu m■ , - -— — Naalor a tm. br llS S* I -PROHVIir 2657fe. ¿spradalo A»«»*o. Ckfeafo. IWnola. ---.Tn-^nro., .-vB-t-.-mimms-**. --M i "THE ENUOitffENMENT" Orraa rf tli gloroak NaUaasi Boaoflt *"1 O^ * *»Hpra»*f »aiiaaal B^aaflLg^?• Advertising nitoa on agrooroont. (except Chicago) Subscription: United States (except Chicaao) and Canada p« raw; qhtogy $8Jo. sad lotm&n «nafrloe $8M por yssr, " " "" "MEMBER *f?HE FEDEDRATED PRESS 188 Pata» v oklepajo a. pr. (Okt. ¡11-25) pole* velega laiena na naalovrf da t» Je . toft dnevom potekla aartfnina. Ponovile Jo pravočasno, vasi ne natavl Hat.____________^_^ BEBCI EKONOMSKA POTREBA. Tako uči katoliški profesor s katoliške univerze. Kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije ustvarja take življenske in družabne razmere, da se število umobolnih oseb prtvv hitro množi. Kolikor bolj je kapitalizem v deželi razširjen, toliko hitreje narašča število bebcev, t. j. oseb, ki ne spadajo direktno v norišnico, ampak njih um je omejen. Ti ljudje večinoma niso nevarni, njih pamet pa ni več razvita kot osem ali deset ali pa štirinajst let starega otroka. Ampak včasi ti ljudje postanejo tudi nevarni in izvrše čine, kakeršnih ne izvrši noben normalen človek s zdravo človeško pametjo. Kriminplogi, socijologi in drugi znanstveniki si ubijajo svoje možgane, kaj haj se- izvede, da se število teh bebcev omeji. Odprave kapitalizma, ki je odgpvoren za njih naraščaj, ne priporočajo. - Medtem, ko si ti gospodje ubijajo svoje možgane, kako bi znižali število bebcev, pa pravi rev. dr. Thomas V. Moore, profesor psihologije na katoliški univerzi v Washingtonu, da so bebci ekonomska potreba in da je njih mesto za trajno v takozvanih naših materijalnih aktivnostih. Z drugimi besedami nauk tega katoliškega profesorja pomeni, da so bebci za to potrebni, da opravljajo ročna dn telesna dela v človeški družbi. To svoje modrovanje je vtemeljeval pred Narodnim «vetom katoliških žena z besedami: "Nekdo mora izvršiti ročna dela. N. pr. če bi svet sestal iz samih ž#ni-jev, kdo bi kopal jarke, kdo nosil malto in kdo umival posodo?" Učeni doktor misli, da so njegove besede strašno učene, ker je z njimi povedal, da je ročno delo nekaj poniževalnega, kar taki ljudje, kot je on, ne smejo opravljati. Ročno delo ni po mnenju tega profesorja tudi za one, ki se prištevajo k denarni aristokraciji. Ta modrijan se ni nezavedal, ako bi ne bilo ročnega dela, ki je združeno z duševnim, da bi on in vsi tisti, ki verjamejo, da je ročno ali telesno delo poniževalno, žalostno vzeli konec od hudega. Poginili bi drug za drugim lakote, ali bi pa morali pričeti telesno delati. Ta filozof zaničuje telesne delavce. Anif>ak če bi dali temu filozofu v roke lopato, da skoplje sto čevljev dolg, dva čevlja širok in kakšne tri čevlje globok jarek za podstavek kakšne stavbe, bi se takoj pokazalo, da njegova in-telektualnost ni dosti prida. Jarek bi bil kriv, jarkove stene krive, dno krivo, sploh bi bil jarek vse kaj drugega kot raven jarek. Ako bi dali temu filozofu v roko kladivo, da zabija zunanje deske na hišno steno, bi sebe udaril večkrat po prstih kot po žeblju, deske bi bile pa tako pribite, da bi drii^a drugi kričale: Drži, če ne jaz spustim." Ta filozof bi se kmalu prepričal, da mora človek imeti in-triekt, ako hoče zabiti deske in kopati jarke v stavbinske »vrhe. Po mnenju tega katoliškega filozofa so delavci j nT niso zavzeli faktov v korist bebci, ker vrše ročna in telesna dela. To njegovo prizna-'delavca, ali nekaj takih je, ko nje pa pove, kako visoko katoliški filozofi cenijo delav- J,ni dWi bodočnost, ce, katerim se imajo zahvaliti za vse udobnosti, ki jih uii-1 v*j° ji S. N. P. J., ker ZvH ui^dni- ftebcev imamo prav veliko in sicer sorazmerno več:ki niso pustili pregledsti knjig, med takozvanimi intelektualci, kot pa med navadnimi de-Mu J» bi "^J111' 4da ^wcija lavci. Med intelektualci unamo bebce, ki se domišljajo,)lmt ^ moč ah kmkor — «a» Med delavci, ki orjejo, sejejo, žanjejo, mlatijo, grade niki, zaposleni ceste, hiše, železnice, ladije, kopljejo premog in rudo, dobe dnevnico vrle distribucijo produktov v človeški družbi itd., pa naj- ^m^JSmlšT demo prav malo bebcev, ki so nevarni obstoju človeške družbe. — To si naj zapomnijo vsi filozofi, ki smatrajo ročne delavce za manj vredne ljudi. JMM GOVMHCA 8. M. P. j. In fttateljev "Proevete". Neffs, Okle. — Zasledujem dopise v Prosveti, vendar ne o-pazini nobenega od tu, ¿oprav je dosti Slovencev. Kaj je vzrok da vse molči, ne vem. Jaz bi se bil že prej oglasil ali sem Čakal na delegatov "report" in to je bil vzrok, ker reporter je zakasnil en mesec in tako aem tudi jaz. Prinesel je celo zgodovino na dan, kaj se je vršilo ns osmi redni konvenciji 8. N. P. J. Najbolj reporterja jezi, da je S. N. P. J. postala "korompira-na buržiasta", in še koliko več imen je naštel, ali sem jih pozabil. Reporter se najbolj jezi, ker tistih 61 ali 60 komunistov na konvenciji ni moglo* izpodkopati, kar so mislili. Zdaj žugajo "ko-ritarjem" B. N. P. J. Jaz bi samo rad vprašal, ali so šli bratje delegati in tisti, ki vlečejo in pogrinjajo tisto komunistično plahto, da straše vrabce. Mislim, da zavednih članov S. N. P. J. ne bodo tako lahko. Ali so Šli oni iz simpatij do članstva, da jim prikrajšajo .pri asesmentu ? Oni so šli, da so zaviekavali konvencijo s tistim svojim delovanjem; ki po mojem mnenju nima nobenega stika s podporno organizacijo kot je S. N. P. J. Ako bi oni delsli v dobrobit članstva, ne bi glasovali za $9 dnevne plače. Oni so bili veseli, kajti |9, to je lep denar. Vsak je vedel, da jih ne zasluži ne v tovarni ln ne v rudnika tako lepo na suhem kot ravno na konvenciji. Se meni so se sline cedile po $9 na dan, radi katerih so prijatelji delavstva zavlekavalj konvencijo. Reporter je tudi povedalna seji, da je nekako 12,000 Hrvatov zdaj v S. N. P. J. članov ali ne mislim, da so vsi takega prepričanja, kot je on govoril na seji. Kolikor sem jaz mogel za-»topiti, bi bili kmalu vsi prosti nsesmenta in v slučaju nesreče bi pa čez palce gledali. Kolikor jaz razumem, oni računajo na 35,000 članov pri S. N. P. J., da bi, ako bi oni»dobili konjička v roke, se morali držati, kar oni snujejo, ako ne pa ven iz jednote in "mi ostanemo gospodine". Kmetiča v starem kraju sem videl, ko je pšenico zrastla in je nekaj pulil ven. Kot otrok sem rekel: "Oče, zskaj pulite ven pšenico?" Pokliče me k sebi in mi razloži, da se je ljulj-ka zasejala med dobro žito in jo je treba odstraniti ter očistiti, dn ne bo škodovala drugi krat. Bratje in sestre, pojavila se je ljuljka ali plevel tudi med našo podporno organizacijo S. N. P. J. Tudi mi moramo na delo, da odatranimo, kar je nekoristnega za nss, da nam v bodoče ne bo škodovalo kot zdaj, ker mo-! ra vsak vesten Člsn vedeti, da o- ac je naš reporter Izjavil, da niso bile nobene knjige zs pregled. Ako se je v resnici to storilo, I bi štel za nepravilno, kajti če Dalje imamo med intelektualci bebce, katerih babča-i^1^!^ p^mnn* drdftva, vost se izraža v njih netolerantnem fanatizmu ne samo j kdo pa potem, irfale nazorov drugih ljudi, ampak tudi v tem, da skuša- da so bolj s)>opolnjena človeška bitja kot navadni delav ci, ker so imeli priliko, da so več časa hodil! v šolo, kot delavci. Bratje in sestre, imejmo oči ovreči, kar sta znanost in veda dokazali z nepobitnimi ^rt[n — Flori an Plshek. (Opomba uredništva: Kakor Pro- l<> fakti, da je rennica. Intelektualni bebci si domišljajo, da zakoni delajo dobro moralko in ne življenska filozofija, združena gdo-!ftt* laWto ^^ ll «n-adne M,* poukom o morrt. Ni,i v «„j.h jim ne prid, n. mi- ^^^„^a V nel, da vse zlo izvira iz krivičnih socialnih razmer in take br. Cainkarja. «o govorice oeka-napačne filozofije, po kateri se ročni delavci smatrajo ttrih oseb. ds glavni uradniki za manjvredna človeška bitja kot bogati in tisti ljudje. ki1nl*° l>lwU,i M konvenciji pre-pasejo lenobo in šive od produktov, ki jih proizvedejo mi-lj^j* \anfi *** Njeni delavne v. In tako bi se dala našteti m cev, ki jih vse najdmno v vrstah intelektualcev, in ki tvorijo nevarnost U cMHairano človeško druiho. lahko potrdi vsak delegat, ako j« pošten in resni-cela vrsta različnih beb- «>ljttben. Predsednik Je v Imenovani izjavi tudi apeliral na Članstvo, da ob vrat i o takih ne 4 resničnih govoricah glavni urad. Del, ki ae tiče razprave za angleško glasilo, smo izpustili, ker Je prepozen.) Plim Sun, Ohio. — Precej časa je že minulo, kar sem pisal zadnji dopis. Vzrok temu je, ker nisem imel kaj poročati in tudi časa t>i bilo za pisanje, ko je bilo na farmi dosti dela. Po tukajšnjih premogorovih nekateri še dosti dobro delajo. Tukajšnja maj na je po 21 mesecih zastoja začela obratovati. Ko so kapitalisti dobili spet lepo priliko, so začeli zopet z obratom, da polnijo svoje mošnjičke. Pa še mAlo o zadnji konvenciji S. N. P. J., ker se je skoraj vsak malo spomni. Prej pa naj P9,vem, dal ne spadam k nobeni stranki, f™ nvobodomislec. Tako bom izrazil, kaj mislim, da so ki jih je napravila zadnja ncija. ploh nobena konvencija ni kakor bi imela biti konvencij^ podporne organizacije. Kakor je videti iz zapisnika, je prve tri dni mlatila prazno slamo, ki je razpravljala o stvareh, ki sploh ne spadajp k naši organizaciji. Stalo pa je to vseeno par tisoč dolarjev. Glavne stvari pa so odkladali do zadnjega, da ni bilo časa za razpravljati o njih. To je bila samo zvijača gl. odbora in odbora za pravila. V sedanjih pravilih stoji, da smo vsi enakopravni, a z zadnje konvencije se vidi, da nismo, ko je imelo tistih 23 gl. odbornikov več besede kakor vsi delegat je. Ce je delegat predlagal kaj koristnega vsem članom, da bi bil res nekoliko enakopravni, je gl. odbor že znal pregovoriti delegate, da je predlog propadel. Za svpjo korist pa so si znali lepo zasigurat, kar se vidi iz tega, ko pride agodni čas iti okoli in agi-tirat vse na jednotine stroške. Nisem proti temu, če se vozni stroški,; plačajo Iz jednotinega denarja, sem pa popolnoma proti, da se plačajo dnevnice $7.50. Saj imajo vendar tedensko plačo dosti veliko. In ko oseba gre na potovanje, zaostaja delo v ura dy. Tako je treba pomoči in Članstvo mora plačati. Tako se ases ment viša in je tako na visoki stopnji, da ga nima nobena pod pqma organizacija. Zdaj pa se še dela, da bi se povišal za 5c Či sto brezpotrebno. Veliko se Je na zadnji konvenciji debatiralo o bolniških skladih, pa tudi se ni prav dobro u-redilo. To pa zato ne, ko se da nekaterim članom vpisat se kar v več razredov. Odkod pa šest-dolarski razred, ki ga nimamo v sodanjih pravili^, pa vendar že obatoji nekaj Časa. Le tako naprej, pa bo prišla kmalu zmeš njava. Ne kritiziram delegatov. Rečem ne, da niso bili dobri, a poguma niso imeli. I^ahko bi i*> vedali gl. odboru: Zdaj smo mi tukaj, zdaj mi naredimo, kar vidimo, da Je pravilno. Glavni odbor bi pa moral sprejeti. Ne bilo bi tolikokrat zapisano v zapisniku: Glavni odbor pojasajuje, ker pojasnila bi ne bilo treba. Cita se tudi večkrat čez progresivni blok. Ksj je pravzaprav, Je teško reči, mislim pa, da so to osebe, ki se niso strinjale s predlogi, ki so Jih oni predlagali, ki jih sdaj imonujejo progresivce. Jaz mialim, da so bili tudi oni izbrani od Članov ter poslani na konvencijo kakor njih zastopniki, ali se jim ni dalo dosti priložnosti. To je bil vzrok, da je nastal progresivni blok, ko niso bili vsi enakoj>ravni na konvenciji. Pa sakaj se vendar tako hudujejo čet progresivce. saj vendar niso tako nevarni ljudje. Vem, da se spominjate, koliko je bilo pisanja pred letom dni za progresivno stranko, zdaj bi pa progresivce kar Hnčall. Pa še povem, da niaom progresivne, tudi ne soci-sllst in ne spadam k nobeni stranki sen od vseh strank. Pozdravljam vse člane S. N. P. J., delegatom pa Želim, da bi prihodnje konvencije udeleii-lki in aktualne stroške povrnjene. Primerjajte asesmente drugih podpornih organizacij z ases-menti pri S. N. P. J., pa boste kmalu na jasnem. Če se izplača biti član S. N. P. J. Citajte združevalno pogodbo, na podlagi katere se je vršila združevalna konvencija v Clevelandu, O., in vejeii boste, zakaj Je en član zavarovan za šest dolarjev. Radi glasila v angleškem jeziku sqio del iz dopisa izpustili, ker je prepozen. Tudi glasilo v angleškem jeziku ni delo gi. odbora ia R. J. Zavertnika, ampak konvenciji je stvar predložil odbor za pravila, katerega naloga je, da posluša želje članstva od konvencije do konvencije, izražene v dopisih, in jih zbrane predloži konvenciji, da odloči delegacija, če se sprejmejo ali zavriejo. Vaš dopis dokazuje, da ne veste, kaj je bila progresivna 'stranka, pravzaprav Konferenca za progresivno politično akcijo, in kaj je "progresivni blok S. N, P. J." Ta zadnji blok naj kar dokaže, kar trdi. Nihče ga ne bo linčal, ampak vsi mu bodo hvaležni, a-ko bo dokazal, da se je v gl. odboru S. N. P. J. naselila korupcija. , Pueblo, Colo. — Naš Jože Hočevar piše v Prosveti št. 270 na moj dopis v D. S. in prav», da G. Sumina je pisal na način kot Trunk in da Sumina je res komunist. Le ens stvar ga ponižuje, on rad zmerja. Ali jaz ne bom nikogar na kolenih prosil. Ce jaz na primer prosim za pomoč, za dobro delavskega razreda, zahtevam in ne prosim, ker to je dolžnost vsakega delavca Ali od Hočevarja nisepa pe zahteval, še manj prosil. Pisec pravi, da ga ima Sumina za "Old Timer ja" in ^a je to samo zmožnost. Ni se prodajal Workers Party, ali meni se vidi, da bi ga trebalo kupovati. Ne! Workers party ima razredno zavedno delavstvo. Hočevar piše: Pravijo, da sem šel skozi Proletarčevo gimnazijo. Tudi Sumina je šel in je bil boljši podpiratelj Proletarca kot jaz. Resnica, ali Sumina je obrnil hrbet Proletarcu. J. H. sam pove, da ni bil hud podpiratelj Proletarčev. Bil ni nikdar dober cerkvenjak, tudi ne socialist in po njegovi pisavi sodim, da komunist noče biti. Naj ne zameri, jaz tudi nikoli nisem bil dober cerkvenjak ali socialist, komunist pa želim biti do smrti. Jaz sem Hočevarju zapisal, da ga Workers party ne potrebuje in naj pusti urednika D. S. v miru. Hočevar pa piše, da Sumina itak ne ve veliko razlike v delavskih bojih kot to, da me ne potrebujejo v Workers party. On se ne zaveda, da je eden sužnjev, katere hočejo komunisti o-svoboditi, pa ne Proletarec niti Green, ne McDonald, Zaje, Ber-ger in drugi. — Gabriel Sumina. Nemški faAisti in "izdajalski" ' Hindenburg. Berlin, 30. nov. — Nemški fašisti in drugi ultranacionalci so danes y svojem glasilu "Deutsche Zeitung" izdali poziv, naj se razobesijo zastave na pol droga v znak žalovanja, ker je predsednik. Hindenburg podpisal lo-ksmske pakte. Nacionalisti pravijo, da je Hindenburg kot pa-trijot mrtev. NemAka delegacija, ki podpiše! lokarnake pakte v Londonu, je! že zapustila Berlin. ■froraiuniefc. Brisbane, obsevate!j Mu**, linija, obožava tudi - franco^ • • u - ^ 80 ra^mni" m izobraženi, zato se jih ni treba bati — če zavladsjo v Franciji. G. Trunk je drugega mnenj» Pri nJem so vsaj voditelji, & ne vsi socialisti, čifuti, kater* se je treba bati. Za časa vojne so bili tukaj v«i socialisti Nemci. J " • 00 Cerne Je dober matematik. Proračun tiskarne S. N. p j je bil okroglih 35 tisoč, člani m ■ pa plačali 70 tiaoč. Kam je «u razlika? "Koipišen" gl. odboru! Cerne je začel pred osmimi leti zidati šok) na račun faranov Proračun za šolo je bil takrat o. kroglih 17 tisoč, farani bodo p« lahko plačali čez 80 tisoč. Eazli-ka? Po Cernetovi računski logi. ki je to — "komišen". Komu je šol? Mar ne njemu, ker ima lep avtomobil, polno klet vina. lepe "punice" za sosedščino in be vei drugih takih posvetnih dobrot? Cerne, nauči se računati! — BU strovidni faran, Sheboygan, Wis. o • e AH bo Imenitno! Hvalabogu, domača su^a na parlamentarnem materijalu gre h koncu! Prihodnji teden se o-tvori naš kongres. < o S e Collinwoodski štrajk. Cenjeai fcarkomet! Zopet moram kritizirati našega Štriglja. On še ni toliko časa v naselbini, ds bi vedel, katerega leta je bil Usti štrajk in kdaj ni bilo štraj-ka. Jaz sem tudi delal tisti čas pri N. Y. C. R. R., pa mu ne mo-rem povedati, katerega leta je to bilo. Naj še nekaj parov čevljev raztrga pred no natančno poizve, kdaj je bil tisti štrajk, da se bo potem njegovo poročilo ujemalo z resnico. — Collin- woodski Stapar. ♦ • • Trunk brani spovednico. G. Trunk je napiaal zopet dve koloni v obrambo apovednice, katero je razgalil bivši frančiškan jn aemeniščnj profesor McCabe. Ce bi McCabe mogel čitati Trun-kove "pisanosti", bi ne Čital nič novega. In če bi se mu zljubilo odgovoriti, bi mogoče odgovoril takole: . Dokler sem jaz nosil kolar kot ga še nosite vi, sem pri vaših ljudeh veljal morda še za večjo luč kot ste vi. Stopite za menoj in drznite se povedati resnico kakor jas, pa boste videli, kako vas bodo vaši "bratje v Kristu" ravno tako napadali in blatili kakor danes vi blatite mene. o • • Cernetove sanje o gospodarstvu. Tam v Chicagu je sedež S. N. P. .J____Moderna tiskarna, veliko uradno poslopje, v br.nkah tisočaki na čekovnem rsčuiiu in par Milijončkov vrednosti... To bi bilo korito! Skods. ker nisem zraven... Lawndalski "jazbeci" itak ne znajo gospodariti... A pri meni v Sheboyganu?... Cerkev in teater, par akrov zemlje, v banki žalost, doma v kui tema, neprestano bersčenje od hiše do hiše... in po 15 letih približno 50 tisoč "pufs" ns račun fare... in poln žakelj ssmohva-le... By golly, to se prsvi, di sem "somebody", dober gospodar! Udarimo po rdečkarjih, ds ljudem oči zamažemo! Spiri-Itist, 8heboygan, Wis. K. T. B. 40,000 NEZGOD NA DBLU ENEM LETU. Katastrofalen vihar v Italiji. _ I Heattle, Wsah. — Msrtin J Nespel, Italija, 30. nov. — V FHzyk, nadzornik depsrtmenu soboto zvečer Je razsajal stra- u varnost, poroča, da je bik) * šen morski vihar ob obalah juš- Lnem |etu poročenih 40,000 ne-ne Italije. Valovi so v mnogih1 zgwj na delu. krsjih zslili obrežje in pometli i Te nezgode so povzročile inr* ribiške vasi b površja. O številu' t*, 677,138 delsvnih dni. Od- človeških žrtev še ni poročil, to-ds izgube bodo najbrž velike. Mnogo ribiških ladij se je potopilo. Plovba iz neapelske luke počiva že dva dni. Vihar je naredil veliko škodo ns otokih in zadel je tudi obreije Francije in se-Sem popolnoma neodvi- verne Afrike. škodnine Je bilo izplačane za * K #85,675.46. V to poročilo ni" vštete nezgode, ki hlso bile sporočene. Htar klošter v llolandiji zgorel. Amsterdam. 30. nov. — Veli- karnske garancijake samostan Lokarnaki pakti bodo dane* H pisani. lx>ndon. 30. nov. — Vodilni ev-ropejaki državniki se jutri nejo v Londonu in podpišejo l" in rax*>- diščne pakte z velikimi ceres*- ^^^^^^B^^^H^HpVfklDčiikaiuU eamostan v,_______________ r?UIUli dtZ™ke P°| Venrajru. ki datira iz 16. stolet- nijami. Za U čin. ki g» 18 dolarjev. - Valenti« Ver-¡J*. Je včeraj zgorel do tal. Obe- matje stare šole smatrajo naj nem Je zgorela nova cerkev in1 večjega izza podpisa «lovita samostanska knjižnica, mirovne fm^odl" U nekaj slik in relikvij so rešili. J pravtjeno. kove. (Opomba uredništva: Nikjer v zapisniku ni, da glavni verssfrk* Je le v*? P**4 ičLt: JI PfcOSTETA ¡nal ae éAn pMMÚM^i: immaéri ot- jando* maj*. ü* je jirniavwottoii «ink. hmpui HMD iMbn I»of*-K> tiait uAr> inttn krasnil mumou (k bi jirnkMtaqJii ¡ paaeatva. sadiu* ju va, ueaa) ae u* ujmnu hrt» tía ie « uaumya ¡TtwxiUl >t uí m jiukai jmt. kultna j* jafwuau* aa *ae za lase. farmar jiri»a K uaduual.daime USCafeu» ctonlp ^ ' Kir vaakc it*U> jm. SM> 4kti 41M akrin ríiOtiUniiii ca jaamirtir jaé-mtui in tnm Xa camlu je diu'ulj pr«n.mkib jntgaikk- üj ¡ drugih drvjifc fcuknai. katait jai» dtu»«> lovil. ¡Pri Utrni jat mjwaritm uwcj HfcnaUaj«> tutíi kukoiti ia Justina, tudi jiurunm m in I praÉ» __, nekaj nad jan aiaUto mark na tota. Teda ae adakfca mí a n^tfoi ffmnaftmm _ odkkaú) ptwodko pro*!* vluát cnfcteva tudi m gua&n« «n «anijitó» w fci ¿ifc K imefta kraaa kdiy * wagü peor «ti, torej z* caten t Jami zahteva nadalje dve Tm-imi vaeh riÜL, Id i-jai- t miu*ju mu «w * iWWÜ ti W ^ - - - ~ aarja Fródkjnifca w Barüim. maH ^ ,aiki- HMnu' ^ «jan f«t*4a im »draraocoiejka «»««»da w^jai« aa ókadi) na irwa» Iiwto bate Stfcaofcrrvc jaiWin>a wír4irnuiJ I» ^ ^^ MowcbovfiBL ka jtt ja Id) ktoi uaf ^ iuMít ""■tí* kuc&uim» tikw» podaril ''«'^atti. nutra jumtujaítj lita wwilieil Srthank, ii isvjk mawmfta.. k«r f^t yt dvitcull x torito atea, fc-'ta dra mua^m. vaáktti ¡bao*, kdi* jn'iíh na h^im KMtfl m icaj dok Ou nknmuT m \utk j« hifto ka jfk rfküaiiwiira saae* jck^hmh mualAii «ísar. imam ^T«dntMiL. ku p* na ifteftánc snihiimnenr jmaé-wjaí1 raihniif.. Eohi ninraanci éa ao HubfaujcfflerBri vw kan Var lia iwhwibi hp ika-gadStxx» ;i itt; ir vcán» m dm^oln Zaktrvajc> mmroí kr nekam catwrr gmader. otdfo kopo drmrv-Ijcr, odttradmasio za šnpiffeic» gina-da AkQeijem Bacftdka Krfti in k» árufi^ gMtriL Id ga kafeefe uorti. Oc .irnutt JS1 crptudi áia ge huípi. !P'i) caiBkiaiflii ao w <«o«k Xikato ^ «naooo ff ^ ^j"^ kaj je a «3 h*- j^Ttíl Tu ida paáMmftm i* rae AM. Ui»'«*»' ^ ^ ^^ A,lilitt No«a édkMHNka oí 1 apianir^ge traao- vtfflaatoi«;. 41 küaawflíroA dolge- atüuanikkc ?iruge XMinzám- ____ _ bu «MMOa Miu ihai plavili vnparotot) Jirogt; la .........I» odtoka- Cat ja te- >arfcki3a dtbtw ai nükdar izjavila, da sjjinjnf Laedtaoa odktk. Sodnik je pa vrnem izrekel ro- _______prm lete pa ^e « Idi pogrnil, toje m^ rtkar.»é«i ker mao tesarski óeia«i spremiT g.atoriisü nad 15 mi^micn ¿ka- ^ ' S%mt tik saariL. me gfteée- «eufti Mi ato --------------Sit^s®^ je mnenjev dasórar»» meo ddav ¿ofaivaj» Beheneciíieraci ieza «U«^^ J> Jf T^r«»«« ^ d nikdar mesa pooWastite da + üSTlb ET«* ka. kd ho lovil jio ii,M)govi farmi Ltfta QS2S m*> mu ukora.i ««es ^Cil" ^ioW, kur iiiHi) jmOii Are, ae kurüi v p*iHiuo(i Hui-ja jr ssajn- haia. vas jeWia auhe in caddie .it _________^ _ euprtu pt) atmAm tic auku ttaawi. üarhmr Binagrmiü iki kt> Ti. lac Saae4 snu jt jiriawJ nasmaoilt ia«wmkt' - OnikaMec • kail rajki M káfl kucffa. UfíM %'araaiUi) W ta a *S4. j*nao km*«., x «káal «lia- ¡pnhiviioa >(Mk- fOM^mktljnMMU 41 iobi. iUpmtwoa . GiaMasr - jdk • Dado - Bornima - •Ofliwoi * Sad íWkan.; Nw'iSaáWBktf»-gnati U km. «ares akigme IHt Saáaoum obraama ipmga HU lagprdk»Sk _ . ____- Sttvtém • ®ra4 » rai»«) cu Hail uat, vto^tWCJ. dki - t amo * ludjkiia -Bei«rad je Mga W> te. tañen ca 5*k ^UawONn' dsüjfce J¿ova j ir opa M ^onaúa aoia fa* imót*'fUtt m patota**, to m t» je U ****** »e mnraa ke Itóri Ani «r- Sodaik I f^M je narimaaai kljublecnu aaaecdo. Id jo je smatral zt zadostno živfljeitisku mezdo. ¡♦isiriktei «wt tsMarskflii 4e-je ie pred vel ¿asom \prasal za rnfw^* aodntiakc prepoved, ki jo je pa sodnik Foell . tidkkauL 06 tej priliki je aodnik rekri. e M- **** ********** * Ba Vijinsti iwJkiaa Aadeii na¿i mdijan rfatüa mark. KljuO temu je Ae An«' v Snstüi na «tataeoc* axcaitu-si^akujoi Hindi to ««rajejo gorssiriam, <áa ae birioaa oeearj« m kralji«! in "gospodu vMOÜMfi nvta", kn-kor si jfc dal Vi jem VL tak*, rad kaditi, ae goda bal éofar» v pra-gMnstvu in da ae ñna hmUti z t»r«srtirifcna pri fdMjnniim. 5>ruga Mia, jf rMl £armar. da »»a pe aatn » waiimi liaawi pacil. da ae nobitai iKiprjáijira o ne prinept na " Pri ifleae this iaátma. prNtaie je p«A«ts KMf. %TetkfiH sane je ata tía» la Isegniáie' knaje ine In Vdakfr» je pewuLal inwAaaé-uwtiwa dañas A. pupriline ie pnaé »e «re ae ja padata mm« voam nan ft mt*- j. zt ca pel. a <6e Is «Aaáaino ne nw>-J—* gfti saprej z atlaaa. mu se «me- ake te u^KiraWjaJ tie ^Mrtsa fcamu V i.¡uii.»a.»»-iani4 «4 éüw g. T«ssl b«m lapantiil je ^^»mjo^^'^J^^^^J^^S^Í?™^ f anil) i pn Mmaa aMaa* je n- «rt 4ne 14. mm-. Mis» Xewak. M je v Grmič* vjetaki potapi^J a» caito razvaline angMke mk Prince*", ki a» k S» leti za časa krimske vo|®e r Cm morje nedaftt* od Bate-Uare. Na ladji je k®o smo mil>-jooov dolarjev v dala S^ bodo idaj skošala spraviti «ftata aa povrB je. USB Vocü'i ama dsAik kake tri Uje. ObutaAu asna. iónAi ama te ae!» I» gftL ta« aiévni Oni1" ' in m&m «aa. da je M z « teaa pa aavrtaHte. ^ kstn4iWar je am ia jrieawr. to j& K it garat ja ■ao ttfkéJi ímAe pa p« Kkapaü ia drviii cs ■ Ta je éaealjw stroijeü arajake in sasao imiga iw CK aamir je swtiioáiim Le ^esraaaiM----------- »tooatosae astros Ker pn| i rn Id v ptava CWia te tierna. V Plain .-re proí. FWek kra»e«aw Ib MadaíM -ahí« liat;. «eaikat pa ae je pe rdkti. te «ca4 oda- ana ae .h* tirtil lAnakac to je «a «U diiiilcaia OWiiiai tttka priaer talis ki^ Vnahfu ae je «rcbaQ t gneada. k«da:i pa je («nuafl ¡kaaa. ku «m je nüOM* te ae tfe Mi pri-ima «*liM»l. da a svoja» rOmeta o4-letú. Visfcur ae je afino rackaríl te m mv ja. Aa pa 0* ra- lUU'Hkf pahitje kaaave strdma raríka^üa fcw oAahnnja je |4a-mk «a refwrja. to je i «irafc« te> jwiKi.il evaf pkiii ia ae sfcmi pra-la aatmalnittpa. Ka je rafear «4- ppmxi Great Fi poletje je hA» agadao ca farmarje v Meataai Lahko to ne- kü. da ao «M« doher pridHkk é» koioje ali kote«, ko je kdo trt«* mlatiti, je pa priMo *efte«atx m T mi.*-« laartaa del te oa*g Jej^ «»daitf te a» tri mesene- Ees ¿adaa tri dni lepo. potem p» det in sne*. Kolikor bolj co far marji v kriMb. t^J**!* Dirjati aaao v na. ker pAenaca bo ite v tmi« ^^ ^ ^ ■to prvega- T« je arfi- ^ ^ K ka iigaha za tarmarja kMB gnas jat In Dar S -n—hra asm ftel aad mM ca »as* ________________ ____ofcato Ni Ooigo lega, ko amo ae aa "^^V >m mestu baviii z bogatatvetn . ^ •^uvijeme diaasüje Hoheazol- • rncev ia aavadU nokaj Mrvflk. u katerih ae jasno vidi. a« je ^miki cesar z veo avojo nodbi-rto res v tako slabib gmotnih azmerah. kakar to hoéejo do-l^vedati (judos i } *ti Rekk asno fe. da je bfl tad- r.)i nemMd eeaar po odala vft vi te '*gu v imnemstvo telo preotra-in ae cikakor ai asogri uii-v ulogo pregaaaega kralja. manj pa mu je Mor flavo, da stih w jpajo z njkn puetopatl ü P° - .'govi laotai podlotoiki in ga zemlje ceio prikrajáati pri dobodkfli. TJÜ ^ jLiUT'inS rnTlmarf hade prifttl na be ^ TnKji k •traba bitr» opomogH « F«amrj» «> v te* 4* amo ga dw mdjt a a-topaU z vedno va^jtmi zahta- # ' fceorajo «v^i ker aeje ko ami do ------drtave. ki mu ktajih dnhri W^JWiten» asaglt aer aeje ao • x mal inri tzjwnami tmli vee a- fvojtepaar rodtia. Sednj oo nam aa iay^o Ika. ro podtahai pedatki o VB.__ vem premoéeaju. ki je vae ptaj Turf l* —. ■!■■. — . ___.. >rnnja rned praako drtavo ia xa- te ake me le *topaiki Vil jema H _ ravr.ine II fc indinan. Po Ka tfft» j» Wl« liolÜMi. Aa je nxiraJc aUbatú «al» s* beémik* te 4tvt« Ko je velspil !pnedaad-a» ae vae «fin ocHke __ ___, je tema*ka tóH- tu OM^hk'j aa aaédh t»a ¡k ia-jNfe. OJlarutk je kArf v IdMftá. Vai aa WK raacik oferaao».. Aa tinga.--_ _ at jkc ja. da m »vadej* »ama. Keaa p» ti» te Wk» po va yaOakaja ^ nata je ftofcfl a» tichea. ta vute Mti Mhk ufuHWn ArtJ ae je km! han. saijpmj e «ta- í^K^n asa ^ i» ^ ^ j _ a | . ____.a •ÜNma. a pailhi ^^»«mw jew^Wes ndk je M ^haaiK« v daMarim» «F^bw >e KB W jada te asara* pn<4siti Iliri s aa- Izogni. kajU kes Jo m aaaiaunrin^.KaUšatjgie ahaa;m» ^^^ííl1^ m II a 1 «iMiMtw It ».¿h ¿r. aaonm aa mu najsi dtonjnna aa in M . ^ tt«^ j» Ml akret^ HKS Vl<(rau praae- te WÍ kahor kMpt ¡Aria w totemi «ftki. %at4ar» je ^ami amma»»*.. ae jo nhnnijna s« I M; odfcujrta »e sca pa dve Irii aa paAagt prnai lloha; Mrilat je aa I Ma, k HMémd 0 It^jjiWl pa je adarjaM Ka» j» mm te hiti o Ctaaetaa < irisn ; de %mm Je ddhd tri hca. « idkbejria nas! |gy m podlagi maaatnaje. fnaa Jan*«* ■ajea aa 1 Iria te 11 anaaar ta« Id dm; «tanate aa 1 Ms T awan mite ms eadaja ob*-,ko» oa ata ke adaade- 1» kanec v «ahavalatesi anpo- ra. OataliK II «fctaétmor* ja aa Pn «Maaj« s «dtee ao hta «teta Item» ta ata» IMKi rapoteama miwu CsKand k JO fe! lini»! tiadaokraan • 1 tario oo ja. da je priprarijsa aa «ao Atte ha a» ga (^vitrttk ■ a» ** v dav ar jo Mr^rW-aJ ajar»« dhraa. to Je praj t h»jma. da «| M SMMf^ p Ali ke dalje v ai háo varf 0 I» • kija» w ostal aa a j Ai psgtails - Ka| je trajai aW nmnj kakar pel ara. /H XomrflJ» a*, aa« —V L M»| H»! éau Kametjt vola v AfnkJ Ka« ta kapttja pakt m Neearija jo 4e s» p «me katera — ■■■ ¿|J| partiig»i«kn ktdoaija. P wJ^dkTkKsaarja Akijstta PuéJI doahaj. te ad pamu%a katere Portagalrt itak ae mmajo r« trata PL ftKtefartene Pa ka tin kas )- 1 talko Mká**uí- «pravtjati Keteaija je pravca-'aMK ao oí i gaatjo i slami ja, da kmde dragim pti6tec mla t^a« le das»« « «Waoti aagMkik wMiW tme-*— «afdtaami. jajes dtós te gnoaAo ta krmi I ajaa« iMkirjn Partagalek« ttati «Üo-k TjZ m , „ ^ tes ao oda^di tadl no- ovoje mtedr Mo ta ohásttitr* ée vtla prataetlrajo knj drstoln HaprarQi «o » ka do danos m bie dokaaaaa Tom -- bolj aanteut» ja je tata tlika. má - ----- í|| jj pitrel ^ i 1 t|M a baja mai kamta ta t!. S^L . JKl '.. .. vf»»' ra jr kadete ta Ima rKnfterraa metka f. Katoliška ^_ ga verskega čuta, kakršnega zahteva njihov atan — in ti ljudje bi zblazneli, če bi ne imeli dovolj (Poglavje is knjiga Tha Pope. nndlpjj^ U bI M prezira)i (doma) Th«-u Church. ) Spiaal Joaeph McCabe, bi ril fraa£iikan in profeeor r t nličo. | (Dalje.) Redovniški *i«tem je sleparija in hinavstvo od zadetka do konca. Ko mladeniči enkrat spoznajo, kako sp se preverili, skušajo v kasncjftih letih dobiti kolikor mogoče največ zadoščenja iz tiv-Ijenja, in navadno ga dobe. Zato je med redovniki proporčno ravno toliko moralne propelostl in pijančevanja kakor med svetnimi duhovniki. Dolgo je te tega, kar sem na podlsgi izkušenj zapisal, da je eden menih izmed desetih res globoko veren in e-den od desetih neskrupulozen. Danes, ko lahko boljše sodim, pa pravim, da je eden med desetimi nemoralen. V vsakem slučaju j#? sedam ali osem redovnikov v vsaki deeetorici, ki nimajo take- pravil, če bi ne imeli denarja (kljub obljubi uboštva!) in če bi redno ne obiskSVsti žensk. Njihove dolge verake ceremonije so prazen in duhomoren formalizem. Njihovo življenje je torej, v duhu in dejenju, eno eamo in nepretrgano preziranje njihovega stanu. : Samostani na kontinentu Evrope in v Južni Ameriki so še bolj nemoralni in hinavski kakor v Angliji in Ameriki. In med raznimi redovi ter napol redovi ni skoraj nobene razlike. Ker sem hotel biti pošten s svojimi čitatelji, sem v neki svoji prejšnji knjigi pisal, da se mi zdi, da pasijonci, trapisti in cistercijan-ci Žive strožje po svojih pravilih. Neksj let pozneje sem se sešel z bivšim pasijoncem iz samostana Highgate, rev. James Waringom, ki mi je dejal, da se zelo motim, v kolikor pride njegov red v po-štev. Rekel je, da paaijonci posekajo še frančiškane v Forest Getu. Kar se tiče naj le toliko, da Oni menih s Mount Meilerays, ki je spisal knjigo o svojih doživljajih, je trapist. Ameriški prijatelj dobrega značaja mi je pravil o dogodku med cistercijanci v Grand Chartreusu na Francoskem. Znanec, ki je vozil potrebščine v sa mostan, ga je bil vzel s seboj. Med drugimi stvarmi je pripeljal tudi večje število francoskih in španskih ilustrovanih listov, katerih so bile slike nagih žensk. Menihi so liste hlastno pograbili in pozno v noč ie večja družba cistercijancev ogledovala podobe in zbijala šale nad njimi. Glede nun ponavljam, kar sem že dostikrat rekel: Povsod sem nsšel v njih ženske, bolj človeške. manj verske in veliko manj srečne kakor si katoliki mislijo, toda skušajo biti zveste svojemu stanu. Seveda so senčnate izjeme, ampak mnoge bivše nune sq mi pravile, da so to redki slučaji. Breme, ki ga vzamejo nase v o-troški nedolžnosti, je v letih, ko postanejo nune zrele, zelo neznosno. Njih življenje v kloštrih :a £ WmWmWmVM i TEHTNICA JS - Juh Kozak| t (Dalje.) "No glej i*a, kakšne kaprice! Tako ubogljivo dekle ima, vsem njegovim domislekom pokorno, pa se spre in sili proč." "Sram me je, da sem se boril z njim vred proti ftkrinjarju. Nehote sem mu pomagal. Toda /daj prihaja obračun med obema. Star Je že mož, a tega ne izpusti iz rok. Reci kar hočeš, okrutnež je, lakomen in ne vem še kaj, toda njegov i>ohlep je pognal iz zemlje. Ne pozna sentimentalne humanitarnosti današnjih dni, v boju se bije edinole z orožjem. Prestar je mož za današnje dni, preorjejo ga, toda bodočnost ga zopet pokliče v življenje. Zal mi ja da sem se zadnjič vmešal, lepši boj bi bil z nJim kakor z ljudmi tu spodaj." "Joj, fantič moj modruje, ljubiti ne zna!" te se je je polaščal strah. "Danes ml ni mar modrovanja, gre za odločitev ! Nocoj je umrl Čfiftvek, ki stopj na Skri-njarjevo mesto. Poznala in občudovala si Janeza, spretno ravnajočega pri mojem stroju. Nocoj ga je požrl. Toda, Lina, ta človek ni po-. znal modrovanja, ne sentimentalnosti, njegove misli so bile pogon zemlje. Mi se izgubljamo v modrovanju, se cepimo v razglabljanju, tiste oči pa so zrle le v višine, kamor se mora dvigniti njegova stavba. Ce je bruhnil vate njegov pogled, si razbrala vladarja v njem. Na mesto, kjer je stal, vidim prihajati koristolovce, goljufe, rušilce." "l*po, pa modrujva.—V «nem samem človeku se združi vsa moč?" "Vse drugo je prazna laž. Le iz majolike natakaš v kozarce. Strašnim bojom gremo naprtiti, s močjo pomladanskih viharjev prihajajo, a mi še nismo proorall zemlje?" "In kje jo preorješ ?" "Tu spodaj. Tako stoji v testamentu . . "Kakšen testament? Kaj bledeft? Brezumen si nocoj! In najina ljubezen?" Z nejevoljno šobo se je odmaknila, toplejša in strastnega v ljubezni. Široka reka ljubezni drvi svoje vode, vse poplavl jajoče, v globine morja. "Tebi na ljubo sem ]>ozabila maščevanje In zdaj, ko je otopela klina mojega noža, me pehaš, odkoder si me potegnil? Dvoje tako silnih strasti ne prenese ženska duša. Slabe so te šale, če me minliA zlomiti." "Ostani kjer hI. Kar sem storil zaradi tebe, (i ne očitam, toda zdaj se lotim sam.M "Ne boA se In ne boft! Svojo ljubezni ne izpustim iz rok. Najina ljubezen je več, kakor ves ta lK»j požrešnih pijavk." "Se motiš, ženskar "Milan, čuj me, ne želim njegovega konca. Tebe mi je pribijal in ti si rešil mojo dušo sramu. (e pade on. izgubim tebe. Ti niso dovolj ti travniki in tiste |>onosnc gore, kamor greva, da «e nad solnčnlmi prepadi objnmeva? Midva, ki rte s trmoglavi Java v globine. To kamrico ru/hijcA, kjer živi ženska. razpenjajoča nebo nad teboj ? Kajne, dn so ySfe skupaj le prazne besede ? Oplnšitl si hotel vroče srce, da rs pre- Lkanih v ljubezni." "Kraljlčno pojdtm mlivAit. v cerkev stopim!'* V zkipela je. planila izza mize, njeno telo M' te nosilo pO sobi v mogočnih valovih in vila je I k'le roke nad seboj, lomeče se ob pečinah, kako Me pršeče p«ne, S poslednjim naporom Mvoie Masne ljubezni s«« mu je utopljenka ovijala krog vratu. ' Ntfeaar ne stori*! l»rl meni ostaneš,* so tikali* atisnjene ustnic«'. "Pojdem!" Zdrsnila je na tla in predno se je zavedle. Ja te zginil opotekaje se skozi vrata. Planila Je k oknu in ga odprla na steftaj: ' Milan, vrni ae, vrni ae! Ti, temna noč. zakrij me. (toiglte zvezde to blaano srn*. Ah, saj se vrne , . .** "Zumha, sumba!" je tulil pijani glaa, piv noč nad vulkani. Hitro Je zaprla okrv>, v trenutku se je upokojilo razburjeno olilUxj< In poteze so se zlile v napeto pričakovanje. Tudi Brajda je čul divjanje p1«*a, « no-eojanja noč mu Je izčrpala sile, Z<• dvakrat je obstal pred hiš«», kakor bi ne našel (»ti do- mov. Zaman se je oziral po napovedi zarij, gostosevci so že žarko goreli nad njim. Ves je plamene!. Odpel si je suknji^ in srajco, z razgaljenimi prsi proseč hladno noč pokoja in miru. V sencih je kljuvalo, postajal je od bolečin v glavi, pred očmi je rastla tema, globokejša od noči. Na samotno drevo naslonjen je lovil sapo, dobro čuteč, da je zelo bolan. Z meglenimi pogledi je iskal človeka, kakor na palico bi se oprl nanj. Toda, kaj ni šel baš ta hip mimo njega? Se ozrl se je. In ni ie razločil obraza? "Kdo me je pogledal ?" je razmišljal, oprezno se ozirajoč ns vse strsni. "Jaz." Razločen glas mu prihaja ns ušesa. "Kdo?" "Jaz. Janez!" , "Hm, ti? Aha ... že vem, kaj si opravil doma?" "Vse sem opravil. Lepo sem se poslovil." "Kam zdaj, Janez?" ?♦ "Na Oni svet, v trumi naprej!" "Na Oni svet?" je strmel Brajda v bledo - obličje. Nobene mrzlice, ne čuti več. Noge so krepke« u "Počakaj, spremim te!" Cez travnike sta zavila. Oni vedno nekoliko spredaj. Nič ne opazi, da se spodtikata ob ruševine, pogrezat« do kolen v jame sredi njiv. "Janez, si videl, kdo je v trumi?" "Vse sem videl. Brezbrežne množice mož in žena, med njimi žlahtni otroci. Tam so od početka zemlje pa do danes. Po vrsti. V silnih kolobarjih krožijo krog zemlje. V koščenih obrazih sem bral nepokoj. Med njimi molčeči tisoči iz Faraonove dežele, prav spredaj, na čelu njih, tihi možje, še živi zakopani v piramide, da jim strežejo tudi po smrti. Odvijajo ae pojoče armade, zapeljane v ledene poljane» s krvavimi brazdami na čelu; svoje oči upirajo o-etro na zemljo, kje ugledajo svoje žene in dekleta. Lepo je gledati milijone otrok, z rdečimi križi na hrbtu, z blagoslovljenim orožjem v rokah. Se zdaj pojo svete pesmi. Za njimi Icrev-Ijajo starci, stokajo oskrunjene žene in dekleta. . Uvrščajo se uporniki iz brlogov podzemskih, temnih jetnišnlc, vstajajo postreljeni v pred-mestih ulicah. Nedaleč pred mano gredo milijoni, vsi blatni so vstali iz ozkih jarkov, neznanih grobov. In vso našo zemljo sem videl v kolobarju. Od Gubčevih krdel do današnjih dni roma tudi ona na Sodnji dan." "Koga si še videl?" "Tebe in tvoje otroke. Svoje In najine očete. Spoznal sem jih, trikrat rojene, in kali v materinemt elesu. Ne veš, koliko jih je is naših dobrav in lok, s kraških tal, izpod gorenjskih planin in dolenjskih gričev, s štajerskih poljan. Med njimi gre žena, ž njo štirinajst kodrolasih sinov. Nihče ne najde miru." "Si videl 2aklja med njimi?" "Ne, on si je sodil Že sam. nam pa bo sodil bog, kajti glas gre od prvih nazaj do nas poslednjih." "In kje bota Sodnji dan?" Janez je obmolknil, njegovo obličje so izbrisale prihajajoče luči od vzhoda in Brajda je sredi zemlje, s čelom med prstjo stegoval za njimi svoje tresoče se roke. Visoka pesem dneva je pela nad zemljo, ko se Je prebudil sredi njiv. Umazan, raztrgan je planil kvišku in dirjal domov. Glava je od bolečin klonila na prša, Prestopivši prag sobe, je zaprosil vode, nato ae sesedel na postelj. Šele proti večeru ježena. sedeča pri bolnikovi postelji, začutila, da je zaspal. Njeno bledo obličje je vztrepetalo vsak trenotek, de ga ne prebudi «um otrok, igrajočih se v kuhinji. Popoldne je vzela v svoje okrilje tudi Janezove, kajti bodna žena je prenehala prejšnjo noč misliti. 6. Pozno i)opoldne se je pripeljal Priba. Na dvorišču se je njegov prožni korak ponašal s zavest jo moči in oblasti; čim bližje je prihajal k Zakljevim vratom, tem nemirnejše a« mu begale majhne oči. Trepetajoč ao prati pritisnili na kljuko. — Na široki pisalni mizi ho ležali popisani papirji ; cel šop ae jih je razsul po tleh. Veter bi jih ne mogel srdltejše razpihati. Roka pa, ki ae Je trudila urediti uporne številke. Je obnemogla počivala na mizi. Tam zunaj Je na sivih" pečinah vzplamte-Is žerjavica. Cez dan Jo Je slepilo soince. a hladni večerni • veter Je zanetil krvavi žar. da Je Društvo Slovanski Sokol. — Javni naxtop 5. decembra v Narodni dvorani. Zveza Slov. org.—Domala zabava v soboto, 19. decembra, v dvorani S. N. P. J. . Soc. klub itev. 1, J. 8. Z. — 811-vestrova zabava, v četrtek 31. decembra v dvorani 8NPJ. Društvo Slovenija,—Maikaradna veselica v soboto 0. januarja 1926 v Narodni dvorani. r --- Druitvo Slavi ja, štev. 1, S. N. P. J. — Veselica dne 16. januarja, v dvorani SNPJ. Slovenski dom, štev. 86 S. N. P. J.— Veselica v soboto, 23. Jan., v dvorani 8, N. P. J. Soc. klub itev. 1, JSZ. — Dramska predstava, v nedeljo 24. Januarja, v dvorani SNPJ. Krvava bitka ased dvema občinama. Na Rumunskem deluje zadnje čase več agrarnih komisij, ki merijo zemljišča in jih dodelujejo drugim občinam, ako so prevelika. To se je zgodilo zadnje čase tudi pri vaaeh Gigheri in Comosteni v okraju Dolje. Agrarna komisija je na podlagi ugotovitve obsežnosti zemljišč odvzela Gigheri oktog 160 hektarjev zemlje in jo dodelila občini Comosteni. GigherČeni pa niso bili s tem zadovoljni in so se strašno razburili, Češ, da jih hočejo ugonobiti. Vse je kazalo, da se stvar ne bo mirno iztekla, ker so kmetje pretili celo z o-rožjem. Par dni po tej dodelitvi so prišli Comostenčani na njive in travnike, ki jim jih je dodelila agrarna komisija, čeprav so vedeli, da je 150 hektarjev zemlje zanje preveč in da je Gighera prehudo oškodovana. Prišli ao na nova zemljišča in jih začeli obdelovati. S tem pa prejšnji lastniki niso bili zadovoljni. Pograbili so razno orodje in tudi orožje, lopate, motike, vile, kose, puške, samokrese in celo bombe in šli nad Comostenčane, ki so jih pregnali. Novi lastniki so tekli domov in spravili vso občino potone^ nakar je vsa vas šla nad sosednjo občino. Razvila se je krvava bitka, kjer se je streljalo kot na fronti. Comostenčani so morali, kot po številu šibkejši, končno odne- hati in se umakniti. Ko ho i* orožniki, je bila bitka fe k£ na. Dva kmeta iz Com<*t2 ata ležala v zadnjih dihi j,J njivi. Vae polno pa je bilo J oeh straneh ranjencev, ki * majo za polomljene ude in d. ge rane zahvaliti agrarni ko» siji, ki je tako imenitno Z svojo nalogo. | OGLAS! Slovenec, star 48 let, želim znaniti se z dekletom ali vda v svrho ženitve. Sem dob^ značaja in poštenega obnaian imam precejšnjo vsoto prihn kov v gotovini. Knjiga mojepi teklost» je odprta vsaki, kate pošteno misli in mi piše. progi| da priložite zraven avojo slik katero vrnem. Tudi jaz poAlj« mojo sliko na zahtevo. Predno ima ona, ki ima kakSno imetj pridejo pa tudi druge v i>ošt in vsaki bom odgovoril. Stai naj bi bila okrog 40 let in v« Pišite na nasldv "SLOVENEC 2657 S. Lawndale ave., Chicai? III.— (Adv.) mm DA SKUHAŠ DOBRO P VO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imamo v zalogi slsd. hmelj, stoik in vse druge potrebttine. 1'otknai in se prepričajte, da je doma pri n kuhani vedno le najboljši in naje nejši. Grocerijam. sladMičarjem in v pr dajabie železnine damo primeren t» pust pri večjih naročilih. Pišite i informacijah na: FRANK OGLAR, 6401 8uperlor Avenue. Cleveland. NAROČNIKI POZOR! Zgodovinska spominska S. N. P. J. knjiga "AMERIŠKI SLOVENCI" Knjiga je ilustrovana z nad 200 slikami, obsega 632 strani, je krasno trdo vezana v plavih platnicah in ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak S. N. P. J. na aprednji platnici, Sobratje in sestre S. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo in na finem Star English papirju tiskana. Naročite takoj! Cena je $5.00 Naročnino pošljite na uprsvništvo Psosvets, 2657 So. Lswndsle ave., Chicago, III. Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJ., mehko vazan, cene 50c > Znamenje (Okt. 31.-1925) pomeni, da Tam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista no ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstav« (Jen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mofoče vstav-Ijen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naii zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto Je ¡S $5.00 in za pol leta pa $2.50. • Člani S. N. P. J. plačajo sa * pol lete $1.90 in za celo leto ! $3.80. Za mesto Chicafo in Cl. cero za loto $6.50, pol lete $3.25, za člane $5 JO. Za Evropo stene za pol leta $4.00, za vse leto pa $&00. g Tednik stane za Evrope s $1.70. Člani doplačajo samo ■ 50c za poštnino. j1 . Naročnino lahko tudi sa- ! mi pošljete na naslov: |a L UPRAVNBTVO •iPROSVETA 2657 S. Lawndale Ave., CHICAtiO, ILL. i Tiskarna S. N. P.J. SPIEJEIA KM V TISKARSKO ODRT SPADAJOČA MUL Tiska vabila sa veselice In časnike, knjige, koledarje, letake itd« v skem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemške* angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKANE APELIRA HA tlARSTVO S. M. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI vizitniee, , ■ I is I® a s s p» s • s s s . CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE junjL VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informadje na naslov: &N. P. J. Printerj, 265749 South Liwillli Avsna* Chicago, DL TAM SE DOBE NA 2&JO TUDI VSA UST-_ MINA POJASNILA.