Organizirano za rekreacijo
delavcev
Vse ve* je Ijudi, katerim je športna rekreadja postala nenadomest-Ijiva potreba. Ne samo v prostem času, tudi na delovnih mestih, v delovnih organizadjah dobiva rekreadja delavcev čedalje večji pomen. Razgovori z delavd, ki se kot športni referenti volontersko ukvarjajo z organizadjo rekreativne dejavnosti v delovitf organizadji, kažejo, da je v Sloveniji množičnost različno zastopana, je pa občasno prisotna povsod tam, kjer delovne organizadje istih dejavnosti prire-jajo sindikalna športna srečanja.
V prikaz kako je z organizadjo rekreacije ob prostem času de-lavcev v neki delovni organizad-ji, sem izbrala DO SAP Ljublja-na, v kateri je zaposlenih pri-bližno 1440 delavcev. SAP ima sedež v naši občini, kjer so občin-ski funkcionarji pobudniki ra-zličnih športnih ter rekreadjskih srečanj delavcev.
REKREACIJA NI LUKSUZ TEMVEČ              ELEMENT
ZDRAVJA,           DELOVNE
USPEŠNOSTI TER PRO-DUKTIVNOSTI DELA
S temi besedami je pričel pogovor Sandi Seibert, športni referent DO SAP Ljubljana, in nadaljeval:
»V naši delovni organizciji je športna aktivnost živahna in usmerjena tako, da spodbuja k še večji množičnosti. Delavci se aktivno ukvarjajo z nogometom, kegljanjem, streljanjem, smuča-njem ter občasno s šahom in namiznim tenisom. Telesnokul-turna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje v okviru TRIM LIGE različna tekmova-nja in mi se jih udeležujemo. Naši nogometaši in kegljači so dosegli že vidne uspehe, saj so se nogometaši uvrstili v II. ligo, kegljači pa so med 6G ekipami zasedli IV. mesto.
Takoj sva na tekmovalnem področju, kjer tekmujejo uigrane ekipe, torej najboljši. Kako je z množičnostjo, z rekreadjo vseh delavcev?
Rekreadja in treningi so sko-rajda eno in isto. Tekmovanj je toliko, da je rekreadja hkrati trening in delavci se radi vključu-jejo v tekmovanja. Omenil sem še nadvse popularno TRIM LIGO, tu je vrsta tekmovanj med delovnimi organizacijami, spozorim naj na letošnja tekmo-/anja v času jubilejnih obletnic, ia tradicionalne športne igre v :ednu MLADIH MOŠČANOV,
vrsta izbirnih tekmovanj je v sami delovni organizadji. Pred nedavnim smo priredili nogo-metno tekmo STARI: MLADI. Navdušenim športnikom ni bilo žal prostega časa za organizadjo te tekme.
Niste omenili sindikalnifi športnih iger, ki postajajo že tradidonalne.
Vrsto let so se kot organiza-torji takšnih srečanj izmenjavali SLAVNIK Koper, AVTO-PROMET Gorica, VIATOR Ljubljana in SAP Ljubljana. Nekateri pa so menili, naj bi se v to srečanje povezalo vseh enajst prometnih podjetij v Sloveniji ter delavd letališkega, železni-škega in luškega prometa. Orga-nizator te široko zastavljene akdje je medobčinski sindikat prometa in zvez. V mesecu marcu so bile v Kranjski gori zimske športne igre, na katerih so sodelovali tudi naši smučarji. Pred tem so organizirale tekmo-vanja telesnokulturne skupnosti občin za delavce iz podjetij v svojih občinah, sledilo je tekmo-vanje v okviru Ljubljane in nazadnje na ravni Slovenije. Naši smučarji so trenirali na Kobli, kjer je SAP sofinancer objektov. Pri stroških za bivanje smo tako imeli občuten popust, druge stroške pa je poravnal sindikat naše delovne organiza-dje.
Vso pozornost zaslužijo tudi aktivni kegljači TOZD GLO-BUS, katerih ekipa je ena naj-boljših v Ljubljani in uspešno nastopa na različrrih tekmova-njih.
Kdo skrbi za redno sestajanje delavcev — športnikov, kako sledite programu tekmovanj, kako trenirate, kje imate pro-store za rekreadjo?
Za tekmovan ja zvemo iz obve-stil ter razpisov ali pa nas nanje opozore posamezniki. Pred tekmo rekreadjsko tekmujemo z
ekipami iz drugih delovnih orga-nizadj ali pa tekmujejo med seboj ekipe iz posameznih naših TOZD. Ekipo, ki zastopa naše podjetje navzven, sestavljajo seveda najboljši športniki iz vseh TOZD. Iz tekmovanj so izklju-čeni delavd, ki trenirajo v šport-nih klubih.
Rekreacijo in treninge imamo na igrišču Šlovana na Kodelje-vem in v prostorih delovne orga-nizacije. Kegljišče plačuje sindi-kat, drugi prostori so brezplačni. Tekmovald imajo kajpak enotne drese, saj to utrjuje občutek pripadnosti podjetju.
Kako pa je pri vas s plavanjem, ki je v nekaterih delovnih organi-zadjah osnovna rekreadja?
Plavanje pri nas ni organizira-no. Nikoli ni bilo zanj večjega zanimanja, ker je čas za to re-kreacijo omejen na poletne mesece, Ljubljana pa do ne-davna ni imela zimskega bazena.
Vprašanje osnovnih finančnih sredstev je rešeno — kako je z realizadjo finančnega predraču-na?
Sindikat krije osnovne fi-nančne izdatke, vendar je fi-nančni predračun preskromen. Zato delavd urejajo izdatke tudi kreativno, kot npr. kegljaški klub TOZD GLOBUS. Clani kluba plačujejo članarino. Dragi so predvsem zimski športi. Tudi tu je prisotna finančna udeležba delavcev.
O počitniških domovih, ki je oddih v njih prav tako ena od oblik rekreadje, nisva govorila. Reševanju tega problema — posebno za delavce z nižjimi osebnimi dohodki bo treba po-svetiti več pozornosti — finančne morda z združevanjem sredstev za gradnjo novega počitniškega doma ali z iskanjem najugodnej-ših možnosti, ki jih ponujata gostinstvo in turizem v turističnih krajih...
Tako je v delovni organizaciji SAP Ljubljana. Drugod je dru-gače. Sport delavce združuje, razvija pripadnost, krepi in plemeniti, vzgaja ter je pravica vseh. Vendar se tega ponekod ne zavedajo dovolj. Udeležend nedavnega političnega tečaja v
Dolenjskih Toplicah so ugotovi-
li: organiziranost športno-re-kreativne dejavnosti v delovnih organizadjah še ni dosegla zaže-lene kakovosti. Nujno je, da se ustanovijo ustrezna športno-re-kreadjska društva in sekcije, ki bodo v pomoč sindikatom po podjetjih. Finančna sredstva bodo ustrezno razdeljena le takrat, ko bodo v SIS za telesno kulturo delegadje iz posamez-nih TOZD ustrezno zastopane, kajti le-te kreirajo politiko in program športne rekreadje v občini oziroma v republiki. V program organiziranja športnih iger delavcev se morajo vnesti nekatera stališča v zvezi z obse-gom, kajti športne igre so pone-kod presegle zaželene oblike, program in stroške.
MARINKA FRITZ-MIGLIČ