Z83. ifevRko.
fefrttb
Uto UJI.
lamala flik dan peaelaae, Uvsanaii aedelia U praznike.
i« : do 9 petit vrst i I D, od 10—15 petit vist a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, Ujave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, aaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popnst le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inaeratov naj se oriloli znamka za odgovor
0s*avnistva „Siov. nTaroaa1' in „ffara*na tiskarna" tnaflova allea al S, »ridlčaa. - Talalas si. 304.
Oreeniairs „Ilo»   »ar«*V* gaafleva nliea at 5« I. nadstropje
Tala an stav. 34. •opisa spra je ni la ssđslsaaa is * a i osti o fraafeavaae-■'■*T   Qoko9i»otf sa m« vrata.
v ludost *vi|i dn* oo Oln t*—
v inazamstvu navadna d*ti Oin 1v nedelja Din 1*25
„Slovenski Narod- velja:			T hNNMM
	T L:i:fct'<ft*i     |       po pa*fl		
12 mesecev ...... 3      a         • •••»* Pri morebitnem povišanju a	Din 144 — . rt-. 36-. 12— e ima daljša	Din 144 — . 72-a     36*— . i*-naročnina Jop	Din 204 — .    I*? -aCafl.
Movi   naročniki  naj   po?l;e<o v prvič naročnino ve-Jno   JasT"" P° »akain;d.
Ma -arno pismena naročila Hrez poslatve denarja se ne moremo ozirati. =3r^nr~-xi___asasas I i ~r ^zzK^KiJLirr^jammmr m i ■ i ■ ssnMSSSgawnssMns««sasssns»:
Za zdrava načela v upravi S3cija!nozavarovalniti zavodov.
Kritika uprave Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bila gotovo vsem interesentom govorjena kakor po njih lastnih mislih; kajti nedostatki so tako veliki in tako občutljivi na obeh straneh, da morajo vzbuditi odpor. Zakaj pokrivati s plaščem molka stvari, ki so potrebne, da jih svet vidi m odpravi? če so s to kritiko in z zahtevami javnosti ogroženi kaki osebni interesi kakih političnih varovancev, zaradi tega vendar ne moremo dopustiti ogrožati višje interese, pred vsem interese našega delavstva.
Popolnoma na jasnem smo si, da gre socialno zavarovanje v težko krizo, ki je deloma v zvezi s splošno gospodarsko krizo, v znatni meri pa jo povzroča in goji sistem v upravi, ki je pač edini svoje vrste. Zavedamo se dobro, da je socialno zavarovanje nujna naša gospodarska potreba, da je to zavarovanje del materijelnih tendenc, recimo, takozvanih kapitalistov, in da zaradi tega kritika uprave ni nikak napad na to velevažno institucijo, ki je zahteva naše kulture in našega gospodarskega razvoja. Da bi pa tisti ki zavod finančno vzdržujejo, morali samo molčati in plačevati to se pa ne bo zgodilo in se tudi zgoditi ne sme, ako hočemo, da bo ta moderna ustanova s hitrejšimi koraki hitela proti popolnosti Delavstvo od de-magoškega vpitja o atakah na socialno-zavarovaine zavode ne bo imelo koristi; pač pa jih bo imelo od resnega dela in volje v danih težkih povojnih krizah, zavarovanje dvigniti do one višine, da bo delavstvo imelo dejanske koristi, delodajalci pa mani ogromnih sitnosti in ši-kan. Visoke premije niso edini povod kritike,
Bodimo pošteni in priznajmo, da so bili v predvojni Avstriji in tudi v drugih državah ravno delodajalci on] del spravnih organov najrazličnejših zavarovalnih zavodov, ki so kazali največ razumevanja tako za koristi zavarovanih članov kakor za koristi urađntštva. Marsikdo bo to tud? še danes prlznaL Široka dobrodušnost in liberalnost je vodila dslovanje ravno podjetniškega dela uprave. Seveda so bili te liberalnosti v enaki meri deležni vsi — ne samo protežirano, in za koruptne afere ni bilo mesta.
To te nam je zdelo potrebno podčrtati in ponovno poudariti da se nihče ne brani prispevkov plačevati v kolikor so teti gospodarsko m po svojem socialnem efektu upravičeni in racionelno upravljani. Primerjati sedanjo dobo s predvojno je pa naivno, m predvojne statistične številke o upravi prispevkih
Kornel Makuszvuski:
Neprijeten položaj.
So stvari na neba in na zemlji, o katerih niti ne sanja »Filozofski pregled«.
So stvari neprijetnejše od zakona — so stvari žalostnejše kot poljski humoristični časopis.
So stvari, ki ostanek) ▼ trajnem spominu, kot brezplačno snedeno kotilo. So stvari, bolj neumne kot jubilejni govori
To so iznenađenja življenja, ki je Po svoji naravi strašno neumno in gotovo nikakor za senzacije prikladen individuum... Nobena stvar ne poruši lažje ravnotežja kot hitri skok s utrtega pota. kadar skoči življenje liki mula, rojena iz konja m osla in slučaja -- ter prevrne dlllžanko, ki se počasi trklja proti nebeški postaji Zakaj? Odkod? Kako to, da se ne godi vse tako, kot bi bilo treba, t U kot je napisal »Tednik za modo« ali kakor predpisuje roman vobče znaae pisateljice, ki je spustila v svet devetinštirideset sveakov in samo troje otrok aH kakor je napisal salo čisla« pesnik, ki navadno s aoliami opeva neko »bol srčno« hi neko melanholijo, od črnih najboli črno, katerega pa aanajj življenje vedno samo s strupom«
m dajatvah ne morejo biti podlaga v današnji gospodarski situaciji
Zahtevamo reorganizacijo uprave, resno in stvarno štedenje, strogo in socialno izvajanje zavarovanja, ker smo o potrebi teh reform prepričani.
Cela reorganizacija uprave v orga-nizatoričnem pogledu bi mogla biti že davno izvršena, pa je iz raznih, prav nestvarnih razlogov zastala sredi poti To je polovičarstvo, ki je tudi eden naj-glavnih upravnih grehov. Pa kar se je zgodilo samoniklo baš od strani tistih, ki se danes protivijo. da bi se delo dovršilo, kaže v tisto smer, za katero gredo današnji reformni predlogi ki niso eksperimentiranje, ampak le izvršitev te davnega prepričanja in odločitve.
V svojih reformnih težnjah vstraja-mo pri zahtevi, da morajo lokalni interesenti po pokrajini dobiti ožji in intenzivnejši stik z upravo soc. zavarovanja, večjo možnost soodločevanja. soude!ež-bo na odgovornosti, da se s tem misel zavarovanja popularizira. Hočemo, da se zakon v svojem organizatoričnem delu novelizira v tem smislu, da se ustvarijo po deželi nekaki okrajni urad? z večjo afl manjšo samoupravo. Glede števila m teritorijalne pristojnosti teh uradov smo mnenja, da morejo odločevati le praktični gospodarsko - upravni razlogi in ne osebne ambicije ali lokalno patriotstvo. Taki uradi naj obsegajo vsaj 10.000 zavarovancev. To je tako nizko število, da more uprava lahko zmagovati vse težave in naj so še tako komplicirane. Tisti, ki zagovarja današnji sistem poslovalnic, bi moral biti dosleden in zahtevati za vsak trg ali mesto lastno poslovalnico ali lastno pol. obla-stvo prve stopnje. Zagovarjati potrebo velikega števila poslovalnic s trditvijo, da morajo poslovalnice nadzorovati bolnike in obrate, je nekoliko cepljenje dlake. Saj naše delavstvo niso simulanti m naši obrtniki tudi ne goljufi in torej ta kontrola ne rabi tako ogromnega in dragega aparata. Drugo delo pa je za poslovalnice odpadlo, in sicer, ker je odpastl moralo, ker to zahteva sistem enotnega zavarovanja po celi državi Potrebe ene velike enote, vsaj v glavnih smernicah in v statističnem in znanstvenem predelovanju vsega gradiva, pa menda nihče ne bo zanikal. — »Socialist«, glasilo socialistične stranke, priznava, da je bila reforma poslovalnic v sedanje stanje nujno in neobhodno potrebna in da bo seveda moralo ostati vsaj pri sedanjem stanju tudi v bodočnosti ker nadzorne oblasti nikakor ne bodo trpele, da bi se vse glavne enotne smernice raztrgale, toda kljub temu znanemu dejstvu je g. Čobal na zadnji
seji ravnateljstva OUZD predlagal eksperiment restitucije in mtegrum In ta nemogoča stvar je bila rudi sprejeta, kljub temu. da so tudi zastopniki delavstva pToti eksperimentiranju in kljub temu, ker se tudi posrečeni eksperiment ne sme realizirati in tudi ne more zaradi čisto enostavnih upravnih načel, ako nočemo, da se delo podesetori in neza-dovol nost še pomnoži
Nasprotni predlog, ki vsebuje ukinitev poslovalnic v sedaniem smislu, pa pripravlja teren za bodoče vsaj delno samostojne okrajne urade, daje zadostno jamstvo za štedljivejšo upravo in točno poslovanje. Na celem svetu ni tako razkošnega sistema, kakor je pri nas, in drugi narodi so tudi dobri organizatorji.
Mi hočemo vso kontrolo bolnikov in obratov sistematično organizirati in k zav. zavodu pritegniti kasneje poleg borze dela tudi inspekcijo dela. kar bo tudi v upravno-tehničnem pogledu koristno, ker se stmeio kompetence. ki so danes raztresene na tri strani: na politične oblasti, na inspekcijo dela in na okrožni urad. — Preventivno zavarovani mora postati bistveni del delovanja, po deželi bo treba ustanavljati am-bulatorije in sZasilne bolnice; za vse to ogromno delo bodočnosti je treba predpriprav, od katerih ie ena najslavnejša: dober uradniki aparat fn dobra organizacija. Število ekspozitur po deželi se bo v bodočnosti moralo skrčiti zato pa bodo ostale dobile več ji.in samostojne iši delokrog. Kakor z gobaraj pa se d~žcla vendar ne more poseiati z uradi. Uprava je del gospodarskega življenja, je or-ganizaciia tega živliena, zato se moraio tudi v njej uveljavljati tendence združitve dela.
Predlogi niso naperieni proti dobremu in zaslužnemu uradništvu. Socialnost zahteva, da se   rnko nradn*štvo
ščit? in se bo ščitilo. Partizani pa ne smejo zahtevati, da javnost ščiti niih osebne koristi. Vse uradništvo pa ni dobro in ne zaslužno. Večina je pri uradu komaj dobro leto. Ta operacija nt samo pri na«? neobhodno potrebna, izvršili so jo tudi drugod — in da smo jasni: izvršili so jo socialistični faktorji nad socialističnim uradništvorn. ker je tako zahteval višji interes. Ni in ne sme biti me-rodamo politično naziranje. Sveta na je resn'ca: Kdor se je za gotov poklic izučil in v njem vežbai koristi sebi in ljudstvu več. če ta poklic tudi v naprej izvršuje, namesto da odlaga pošteno delo in beži v urade izpodjedavat eksistenco naši inteligenci. Pa kdor je zmožen, to lahko rudi stori celo mora. ker vsak naj ho tam. Mer s svojo zmožnostjo more splošnost! največ koristiti Napad na zavarovalne institucije so izvršili drugi — ne delMaialci   O tem
čivkajo vrabci po strehah. In o tem so prepričani tudi oni, ki se danes protivijo vsaki reformi. Pač se protivijo zato, ker smatrajo zavode za svojo politično bazo in ne za socialno instirucijo.
ANGLEŠKE VOLITVE.
Diplomati evropskih m antantnih držav pridno študirajo izide angleških volitev in ugibaio bodoče vladne kombinacije. Odtod sklepajo na nove smernice zun. in notranje politike angleškega imperija. Saj gre za dve sila važni in splošnoevropski vprašanji: za poruhr-sko politiko francoske republike in za novo zvezo angleške države s kako evropsko silo. Doslej je obstojala formalna prijateljska zveza med Anglijo in Francijo, s katero je Francijo izvajala svojo porursko akcijo proti Nemčiji. Seveda je s tako politiko Anglija mnogo pridobila. Tlačila je namreč po eni strani nemško industrijsko konkurenco, po drugi strani pa je priklenila francosko vojaško silo na nemško granico in s tem zaveznico omejevala v oboroževanju.
V ta račun je spadala tudi tista opozicija londonskih zunanjih ministrov, ki so pri vsakem francoskem koraku oklevali in godrnjali, istočasno v Bcrlino podpihovali Nemce, končno pa le pristajali na franc. poruhrsko akciio. Eno in dru-og je pač bilo v angleškem gospodarskem in vojaškoobrambenem interesu, kakor smo že prej omenili.
Stem zunanjepolitičnim pravcem angleške države se bližamo vprašanjem, ki danes vodijo to velesilo, namreč notranjemu gospodarskemu položaju. Dosedanja homogena vlada konservativne stranke je imela v bivšem parlamentu trdno absolutno veČino 77 glasov. Kljub temu je razpisala volitve in sicer s ca-rinskopolitičnim geslom: za svobodno zunanio trgovino ali za zaščitno carino.
V tesni zvezi s tem vprašanjem ie namreč sedanja ogromna brezposelnost in splošna dragima. Konservativna vlada ie dohro vedela, da je brezposelnost in dragima glavni činitelj notranje politike, zato je hotela potinnti to javno raz-pof^*eni"e in se prepričati o svoji Ias'rni moči oredno je izvajala svoia zaščitna carinika načela in prevzela zanje odgovornost. Naivno je misliti, da je vlada hotela prepustiti narodu odločitev v tem velevažnem vprašanju. Prei drži. da vlada ni bila s?efi?ma svoie strankarske moči in da si ie hotela pravočasno oskrbeti ponovno zaupanje javnega mnenja, pred-no se isto po morebttnih novih valovih brezposelnosti In draginje preveč ne obrne na levo. v liberalne in socialistične struje. Izid volitev je pokazal, da je dobro računala. Zaenkrat je reš'^a relativno večmo ter stem odvalila odgovor-
nost za bodoče gospodarske dogodke v Angliji, na predstojeće koalicijske ali sa-moliberalne kabinete.
Vlada nima več abs<^Iitne večme. Doba koalicijskih kabinetov je pred durmi. Angleški demokrarisem in parlamentarizem se nahriia pred težko preizkušnjo. Doslej so se vrstile bomorenc vlade (z izjemo velike koalicijske vlade za časa svetovne vojne). Radi tega je bilo angleško parlamentarno življenje prilično umirjeno in akademično. Sedai vstopajo v wesrmirnstersko palačo vse slabe strani parlamentarnega principa. Koalicije se bodo sklepale na podlagi vseh mogočih strankarskih in osebnih ozirov. To bo huda preikušma sa mirne angleške demokratične tradicije. Pri-hodnjost bo tudi pokarala, ali Angllia kmalu ne poseže po či«t^knmi ustavi in zakoniti ureditvi svojega političnega in javnega življenja po vzorcu dragah držav sveta.
V gospodarskem ozira so angleške volitve pokazale, da želi ves angleški narod iz današne brezposelnostne, dra-ginjske in splošne industrijske kriie. Zaščitna carina je padla, zato pa bo Anglija tem odločnega na zunanjepolitičnem področju, kjer bo preikoslej nadaljevala dosedanjo splošno politiko tlačenja nemške konkurence in omejevanja francoske vojaške oboroženosri To dvoje tvori jedro angleške evropske politike in podaja interesno ozadje »prisrčnega prijateljstva« s Francijo.
Angleži vedo za dve kocrttnoutafni sili, ki vladata Fvropo: Na eni stran je to Nemčija in njena Industrija, na drugi strani pa je Še vedno Francija, ki odloča na evropskem m diplomatičnem terenu. Oboje treba nadzirati in držati v vajetih. Vsa vabila, ki jih pošilja Italija oziroma nova italsko - španska zveza v London, so spričo francoske vojaške m nemške industrijske odvažnosti in nevarnosti brezpredmetne. Zato ostanejo angleške zunaniepollrične smernice tudi po novih volitvah. Ravnale se bodo po gospodarskih interesih, torej po notranjem položaiu angleškega naroda, po njegovem industrijskem in trgovinskem razvoju, po njega blagostanju. brezposelnosti in draginji
Razrešitev pravkar minolih angleških volitev ne bo dirnila v splošno angleško gospodarsko in zunanjo politiko. Slo bo samo za osebna in parlamentarna vprašana sestave možnega kabineta, nove močne vlade anglesT-'CTa imperiia.
gaatw»ngj "al JMM'ai]
ker ta pesnik nima navade piti sladkega piva?
Cestokrat se zgodi drugače in to ie potem senzacija... Toda to je slabo. To deluje na gotove ljudi kot udarec po glavi s krepeljcem ali zvezkom pesmi Poznam književnega kritika (oženil se je z babico, bil pa je krojač »moški ženski in otroški«), ki je težko prebavil nvod neke novele, ki jo je ocenil on kot senzacijo. PreČital je, se onesvestil in tri dni ležal v omotici. Nato je prišel k avtorju.
»Gospod,« je reket »to ni lepo!...«
Avtor ga je pogledal kot norca ali sploh kot človeka, ki je osnoval v Poljski književni časopis.
»Kaj ni lepo. mojster?«
»Ne bi smeli tako delati...«
»Kaj, vra**! Kaj sem storil? Ubfl kosa?«
»&e kaj hujšega?« ie potoffl kritik. »Spomnite se, kar ste napisali v svo* zadnji noveli«
»No?«
»Prosim vas! Val junak, mlad in čuvstven človek, se vroča domov na vas, povdarjam na vat ob soJnčntm zahodu... Vrača se k staršem, ki jJh ni
videl par mesecev...«
»Seveda, ker je potreboval denarja.«
»Prosim vas! Vaš junak sedi v kočiji, pred njim pa seveda kočijaž ...« »Se razume!«
»...Kočijaž, sin zemlje. Ali ne? Približuje se rodni vasi Na tem mestu se kočijaž obrne h gostu in z bičem pokaže na daljno vas in govori: »Gospod, glejte tam Rdeči Dvorec« — ali »glejte Burovice«, že po gcograflčnem položaju... Prosim vas! Na tem mestu je treba, da začutijo komi bližino hiše in da gredo hitreje, mladi človek bi pa moral vstati s sedeža, da s solzami pogleda v daljavo, da vzbudi v sebi vizijo otroških dni in da naposled vpraša: »Toda. kako je v Rdečem dvorcu? So li vsi zdravi? In kako je pri vas? Vaš junak pa smrči kočijaž pijan ...«
»Obadva sta falota!« ie odgovoru* avtor.
i »Imate prav, dragi gospod.« mu je rekel kritik, »toda to ne gre. V sto romanih, v tritisoč novelah se je ozrl kočija? in pokazal z bičem na vas, vi pa ga opijanite kot Žival. To ie slabo, dragi gospod!... Tako ne gre, ker so gotove posvečene stvari...«
Kritik je Imel prav.
So stvari, ki jih je posvetila navada ta greta napram njta se talko maščuje.
Na pr. bil je pisatelj, ki je napisal romao, V tem romanu je bil glavni ju-
nak kipar, (kipar lahko postane samo na ta način junak). Kipar je napravil kip svoje ljubice, ki ga je seveda prevarala, toda prav neumno, šele v zadnjem poglavju. Kaj bi moral storiti kipar? Moral bi stisniti ustne in s kladivom razbiti kip. Tako je bilo vedno. Ta kipar pa ji je podaril kip za god Avtor tega romana je znorel čez leto dni, očividno pa »e, da že v času vstvar-janja ni h;] pri zdravi pameti
Bil je nek kronist, ki ni napisal, .ko je opisoval obupno stanie pločnika v svojem mestu, na koncu notice dveh zlobnih in pomembnih besedi: »B~ez komentarja.« Zapil se je in umrl v norišnici.
Bil je slikar, ki v vsem življenju ni naslikal niti enega jezera, niti enega psa z mačkom s hvaležnim podpisom: »Prijatelji.« Obesil se je in pokopali so ga brez duhovna.
Bila je pisateljica, ki ni napisala nobene povesti »v obliki dnevnika« s predgovorom, kjer se konstatira, da so »interesirane osebe« že davno pomrle ta da jim ne bo Škodovalo »objavljenje teh zanrmcnellh ta preperelih pisem.« Ta je zaspala v Gospoda kot stara devica.
M je pesnnc, ki nI napisa! »a koncu knftge opazke, ki bi bila dobrodošla biografu: »Pisano v m&iu in juniju pod
Oaurisankarjem« ali »Warszawa-Capri, februar-november«. Ta norec, ki vrhu-tega ni nad nobeno pesmiio napravil motta. magari iz Schopenhauerja — se je oženil...
To so strašne stvari. O tem bi niti ne bilo treba pisati. Cemu govoriti e iz-rodkih. ki se povzd'guiejo nad druge. Itak odlete v tangenti s tega kolesa, ki se vrti okrog dobro nakazane osi. To so v resnici Ijiulie, ki niti niso sposobni napisati primrrnrga afor^-^a kot odgovor na» anVeto o propalih ženskah.
Nekdaj je rekel nekdo, gotovo modrijan, da je živlienje — kot pripovedka. To ie prav dobro rečeno in tako je treba, da bo čeprav je znano, da trpi življenje na bolezni, ki je fragllitas se-nilis. ker se je ... preživelo. Zato se dostikrat ne godi tavo. kot bi se moralo, kakor se je dogodilo in kakor bi bilo dobro. Te senzacije Živlienja je treba zabeležiti, kot se zabeleži stopnja mrzlice pri bolnem človeku.
Od njega dni ie bilo tako. da je ljubosumen mož nekam odpotoval, se ne sadoma vrnil ter vedno zaloti ženo \ narečju kakega nego<jn?ka. ki j% (ne-sramnež!) bjinil prijatelja Mož je pre-bledel, z*bl=«kala se je cev samokreaa žewa >e padla na kolena, ljubimec pa je telebnfl nekoliko «oJidjieiš- * prestreljeno lobanjo. — Tako je bilo vsdno ta
Stran 2.
»SLOVfNSKl    NAROD«,   d n e 13. decembra
itev '^83
Igra s Trstom.
Komisar   za   trgovsko mornarico Ciano se je mudil v Trstu, kakor je izjavil sam, vsled svoje žive želje, da spozna osebno   z   direktnimi vtiski trgovsko vrednost tržaškega errrporija* ker je bil doslej, odkar je član narodne vlade, mnenja, da se v Trstu z vladnimi ukrepi stori lahko mnogo dobrega, pa tudi mnogo slabega. Radi tega si je želel preciznega spoznanja krajevnega položaja tržaških problemov, ki so izredne važnosti za gospodarstvo vse države. Rekel je, da po tem, kar je videl, je Trst lahko ponosen na svojo pristaniško organizacijo, ki predstavlja em-porij velikega vpoštevania za narodno gospodarstvo. Misli, da bi bilo za kake spremembe   treba   velike previdnosti. Kake modifikacije sedanjega režima, ki bi bile tudi sicer precej težke, bi utegnile prinesti več škode nego dobička. Zato treba delovati s prevdarnostjo, kajti moč ambijenta tiči v kompleksu običajev in tehničnih   priprav,  s katerimi treba računati Ciano je izrazil svoje zadovoljstvo onim, ki vodijo pristanišče, kakor tudi delavcem, hoteč jim dati vtisk sile in odločnosti vladnega programa. Ciano je priporočal dalje iskreno sodelovanje med raznimi razredi, da se premaga kriza, ki se lahko imenuje svetovna, v kateri pa italijanska »dežela ne zavzema baš najslabšega mesta, ako je res, da imajo sile. znane po svojem bogastvu,   večji koeficijent brezposelnosti kakor pa Italija. Glede na obnovo prometa je vabil Tržačane, naj zaupajo predvsem sami sebi Ne bodimo grobo-kopi sami sebi! Tako je vzkliknil. Tržaško mesto ima zmožnost in pravico, da živi v okvirju narodnega gospodarstva ne le v svojo dobrobit marveč v dobrobit vse dežele. Priti mora do sodelovanja med domačimi močmi in vlado. Po njegovi sodbi naj se obnova Trsta presoja optimistično, ker pesimizem nikakor ni najboljše orožje za dokazovanje svoje lastne sile. Zmota bi bila, misliti da   je   sedanja   povzdiga Trsta samo ogenj v slami Tržačani morajo imeti zaupanje v same sebe.   Mnoge stvari ostanejo, skrb vlade pa bo, da se vsi dobri po»av! obnove konsolidlrajo in dajo povoljne rezultate. Ciano je Še dostavil, da se mora priznati, da ako se da Trstu kaka ugodnost, ie gotovo, da bo rodila sad in sicer v narodnem interesu. Na to zemljo se lahko seje, ker imamo gotovost za pridelek...
Po njegovem odhodu iz Trsta je bilo Izdano tudi uradno poročilo, ki vsebuje njegove dobre vtise o Trstu. Sedanje težkoče se premagajo z uspešnim sodelovanjem privatnikov in narodne vlade. Ciano hoče storiti v prospeh Trsta potrebne korake pri vseh prizadetih ministrstvih.
Komisar Ciano nI bil doslej o tržaških razmerah prav nič podučen. Pa tudi iz Rima niso hoteli pošiljati v Trst ministrskih uradnikov, da bi premotrili na licu mesta tržaški položaj. Tako le od daleč se le obljubljala pomoč in brezštevilne bridke spomenice tržaških trgovskih In pristaniških krogov so obležale v kotih ministrskih pisarn. Sedaj šele. ko je župan dr. Pitacco razlaeal rimski gospodi kako da je vsevetel Trst, se je pcrnvil nepričakovano Ciano, ki je prišel gledat, kako razkladajo in nakladajo v Trstu s severa prihajajoče blago. Ciano nI nič upošteval zmedenosti v nemških pristaniščih in nič se ni oziral na golost prometa, ki še ne pomeni predvome vzpostavitve, ker manjka ves industrijski dodatek, marveč je z navdušenjem ugotovil že kar sijajni položaj Trsta in odšel potem, ko je spregovoril še nekoliko vzpodbudnih-besed. Sedaj Trst v Rimu nI več nadležen berač In ni potreben podoor, ki bi utegnile roditi tudi mnogo slabega, kakor je v svojih izvajanjih menil visoki gospod ministrski komisar. V bodoče bodo presojal! v Rimu Trst naj-
brže precej napačno, zlasti, ako kar naenkrat odpade sedanji Izredni promet. To bo očitanja Iz Rima! In v Benetkah si bodo meli roke od veselja. Nobene resne brige nI bilo za Trst v Runu do Članovega prihoda. Zdaj, ko je nekaj prometa, so začeli šele misliti na Trst ali v to svrho, da bi služil vsej deželi. Ako bo Trst kaj zaslužil, bo pa tudi obdačen prav tako, kakor zahteva to »domovinska dolžnost«! Res pa je, kar
je rekel Ciano, da bi se dalo sejati z
uspehom na pridelek v obmejni zemlji Prav lepo bi lahko vzcvetel Trst in njegova zaledna deželica, ako bi imeli v Rimu kaj srca za njo. toda Julijska krajina se upravlja kolonijalno in iz Rima prihajajo doslej še vedno v njo le v iz-korlščevalne namene. AH je kdo v Trstu, ki misli da Cianova lepa izvajanja pomenijo preokret v vladnem ravnanju z Julijsko deželo?!
to je bilo dobro, ker ni bilo vzroka za izpremembo. Taka sifuacita se ie obdržala v vseh sferah. Z malimi izjemami ki so bile v tem. da se je ustrelil pogosto tudi nesrečni mož, toda to se je zgodilo samo tedai. kadar je povest pisala Ženska, ki je hotela, da se skonča vsa zadeva malo bolj krščansko. Kai je torej mfsfftj o liudeh, ki so aranžirali vse to popolnoma dmgače? Treba Je to tako rrztimerl, da fma družba zastarelo zavest ?n gnil način reakcije, ko vprizo-rijo njegovi člani v najbolf tragičnih momentih življenja svoj prizor po bedastem   vzorcu   reformirane vprizoritve.
Tu moram seveda z največjim no-^ tranjim ogorčenjem napisati povest, ki bo to popolnoma lasno dokazala.
Godilo se ie to. vrag vedi udai toda to se nas naposled nttf najmani ne tiče. Bilo je naravno ponoči ker nobena romantična povest ne uspe pri banalni svetlobi dneva. Junak je imel ime s štirimi zlogi Moram pojasniti, zakaj je imel ime tako dolgo, »s perspektivo^ kot pravi Mark Twain. Torej, imel je zato, ker se v naši literaturi Imena včasih raztežeio kot usta na smeh, kot epopeja v stihih, ki je imela biti rapsodija s štiristo st?hi kot ponošena obleka, ali naposled kot Častni dolgovi.
(Dalje pruX)
Telefonska In brzo!ama poročila
Zunanjepolitična debata v finančnem odboru.
Zunanji minister o koroških novinarske in propagandne
— Beograd, 12. dec. (lzv.) Na snoČ-ni plenarni seji je finančni odbor pretresal najprej proračun ministrstva za kon-stituanto. Govorniki opozicije so zahtevali da se ima to ministrstvo čimprej odpraviti. Finančni odbor ie po kratki debati sprejel proračun tega ministrstva s 16 : 14 glasovom.
Nato je finančni odbor pričel podrobno debato o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Ob tej priliki se je razvila kratka, značilna zunanjepolitična debata. Najprej je zunanji minister dr. N i n č i ć na zahtevo opozicije izjavil, da poda v plenumu narodne skupščine obširen zunanjepolitičen ekspoze", pozneje pa je bil ob zaključku debate primoran kratko označiti glavne črte našega zunan epolitičnega položaja.
Posi 5 o k i č (dem.) je v utemeljenem govoru opisal slabe strani naše zunanje politične propagande v inozemstvu in velike nedostatke oziroma pomanjkljivosti v organizaciji poročevalske službe. Zahteval je, da se reformira naša inozemska reprezentanca da se izboljša propaganda in da se postavi novinarska služba na moderna načela žurnalistike.
Posl. dr. Voja MarinkoviC (dem.) je zahteval kontrolo parlamenta nad krediti ki so namenieni v dispozicij-skem fondu za nacijonalno in državno propagando.
Posl. dr. K ulove c (Jug. klub) je v svojem govoru ugotovil, da se še niso uresničile dr. Ninčičeve obljube, dane v zbornici pri debati o vladni deklaraciji Konstatiral je, da je ostalo na Koroškem in Primorskem vse pri starem. Koroški Slovenci še nlmaio svojih šol, a naša vlada baranta danes z našimi Nemci in jim da!e politične In nacionalne koncesije. Pravičen človek ni proti temu, da ne bi pri nas imele druge narodnosti svojih šol. govornik pa mora odločno obsojati brezbrižnost zunanjega ministra za naše brate na Koroškem in Primorskem. Govornik je dalje zahteval, da zunanje ministrstvo čim prej uvede akcijo za obnovo diplomatičnih stikov s sovjetsko Rusijo.
Posl. Šumenković (dem.) je kritiziral vladno politiko v reškem vprašanju. Govorilo je Še več govornikov, ki so vsi zahtevali po;asnila o raznih zunanjepolitičnih problemih.
Zunanji minister dr. Nlnčlč je pred zaključkom debate kratko izvajal:
Z ozirom na kritiko o zunanji pol!-tJki pripominjam, da je bil govor posl. Sokiča popolnoma objektiven in dokumentiran posebno v vprašannju naše nacijonalne propagande v inozemstvu in novinarske poročevalske službe. Da naša propaganda v inozemstvu ni bila močna, je iskati razloga tudi v tem, ker finančni odbor ni odobril lansko leto zadostnega kredita za zgradbo palače zunanjega ministrstva. Ministrstvo ni sedaj v položaju, da bi moglo s svojimi oddelki tako funkciionirati kakor to zahteva služba, ker so oddelki povsod razkropljeni V novem poslopju upa. da se bo mogla novinarska poročevalska služba temeljito reorganizirati Prizna tudi upravičenost predloga posl. Sokiča in posl. dr. Marinkovica. da se sestavi poseben odbor za vzdrževanje nacijo-nalre propagande. Reorganizacija Pres-blroia »e res aktnelna, o tem ie vlada že večkrat razpravljala in ie odobren načrt, da se ima Presbfro deliti na dva oddelka. Prvi oddelek bi prevzel potom neke agenture poročevalsko službo za inozemstvo in ostale pokrajine v državi, drugi oddelek pa bi tvoril pravi oficijelni PresMro, kjer bi dobival5 domači in inozemski novinarji svoje informacije. Oficijelni del Presbiroja bi tudi prevzel funkcije posredovalca med zunanjim ministrom in novinarstvom. Prizna dalje, da nI bilo dovolj sredstev za uspešno propagando v inozemstvu. Odobrava dalje načrt, da se deli dlspo-ziciiskl fond: 1. na zaupni z zneskom 8 milijonov dinarjev in 2. na propagandni z zneskom 9 milijonov dinarjev pod kontrolo tričlenskega parlamentarnega odbora. Polovica dispozlcijskega fonda bi naj bila v dinarjih, polovica pa v francoskih frankih.
Nato je zuna^H minister podal kratek ekspoze o zunanjepolitičnem položaju naše države.
Odnosaji z Albanijo le niso dovolj ustaljeni. Naša zunanja politika napram Albaniji ima za cilj dobre in prijateljske stike, a prilike v Albanifl niso $e popolnoma konsolidirane. Iskreno fe-
Slovencfli. — Reorganizacija službe.       Dispozicijski foncL
Ilimo. da se tam razmere čim najprej urede.
Glede Q r š k e ie omenil, da je bila javnost zelo vznemirjena, češ da ie naša država dala v Atenah »neko izjavo«, kar pa ni bilo točno. Načelno stališče naše vlade ie, da se ne vmešavamo v notranje zadeve Grške, a želimo, da se tamošnje prilike čim prej urede.
S Turčijo nismo še mogli obnoviti diplomatičnih stikov. Kakor hitro bo od kompetentnih parlamentov ratificirana lausannska mirovna pogodba, bo treba misliti na upostavo diplomatičnih zvez s Turško.
Delovanje črnogorskega emigranta Plamenca je treba smatrati za ponesrečeno. Naša vlada bo v Ameriki storila vse, da se tam njegova agitacija onemogoči.
Glede Bolgarske je minister de*al, da smo za časa StambMiiskega delovali na to, da ustanovimo med obema sosedoma normalne razmere. De'o-vanle sedanje bolgarske vlade smotrlmo objektivno, opazujoče In hladno. Glede Bolgarije je naše javno mnenje zelo občutljivo, to moramo upoštevati. Bolgarske komftske čete še vedno vpadajo na naše ozemlje.
V vprašanjih, tekočih med državami Velike antante. ni naša država povsod direktno tangirana V ostrem sporu med Francijo in AngMjo zaradi rešitve rcparacfjskega problema smo  stali na stran? Francije. Naša politika in politika Francije sta v tem ozrru skladni Mi in FrancHa pa tudi soglašamo v tem, da smo vedno protivni stremienjem Mabs-burške   in   Hohenzollernske dinastije, j Netočne so bile vesti, da smo m? zaradi ustavitve reparacijskih   dobav nemški vlad? stavil? ultimatum, poslali smo jI le j običajen opomin v obl'ki odločne note, ! opozarjajoč Nemčijo,   da   bomo znali ' braniti svoje zahteve gfede reparac*jskih j dobav, ki jih je vezana dati nemška in-| dustrija naši državi.
Odnošaji z Avstrijo se izboljšujejo, j Nadejam se, da se skora« v Avstriji ot-j vorljo vse slovenske šofe, k? so poprej I obstojate. (To je slaba tolažba! Potem bi dobili naši rojaki na Koroškem samo 1 šolo! Ured.)
O Madžarski je omenil kratko, da se je sestal v Zenevf z grofom Beth-I lenom na razgovor glede upostavitve i normalnih odnošaiev med obema drža-J vama. Glede posojila Madžarski je med j državami Male antante dosežen spo-j razum, pod katerimi pogoji se ima to posojilo dovoliti od strani reparacijske komisije oziroma Društva narodov.
Glede reškega problema je minister zunanjih zadev kratko reagiral na kritiko posl. Sumenkovića. odločno in jasno izjavljajoč, da naša država nikdar ne dovoli aneksije Reke cd stran* Itaffje. na kar tudi Italija začasno ne misli Prizna pa, da je reško vprašanje še vedno odprto.
O vprašanju obnovitve stikov s sovjetsko Rusijo bo zunan I minister obširneje govoril v narodni skupščini, j ko poda odgovor na zadevno interpelacijo zemljoradniškega parlamentarnega kluba. V tem vprašanju dosedaj naša vlada stol? na šttffŠBn. da se ne vmešava v notranie zadeve Rusije, katero stališče je :udi zastopala v čas*h, ko je general Vrangei stal pred Moskvo In je bila velika možnost, da se povrne carski režim. Tedaj se nismo hoteli vmešavati v notranie ruske razmere In se tudi sedaj ne želimo.
Odpoved Bleurovega posojila le bila posledica splošne situacije v Evropi,, po vojni K tej odpovedi pa je mnogo pripomogel tudi naš domači tisk.
Zunanji minister je končal svoj govor s konstatacijo, da se naša mednarodna situacija izboljšuje in da se nahaja naša država na potu popolne konsolidacije^
nnančni minister dr. S t o j a d i n o-vtć je privolil v zahtevo opozicije, da vodi tričlanski parlamentarni odbor kontrolo nad 9mIH:onskim dispozicij-sklm fondom za zunanjo propagando. Predlog kredita 100 milijonov dinarjev za izplačila zunanjega ministra v inozemstvu se je zvišal na 400 millionov dinarjev (partija 965 pod naslovom »Razlika na kurzu za izplačila v tuji valuti«).
Finančni odbor Je za tem sprejel z 18 : 13 glasovom proračun ministrstva zunanjih dal
Parlamentarna situacija.
Dvanajstine. — Predujmi uradnikom. — Krediti za povodenj v Sloveniji. — Definitivni sporazum med radikali in džemijetom.
— Beograd, 12, decembra, (lzv.) Včerajšnji dan je bil v parlamentu zelo živahen. Vlada je dosegla delno okrepitev in upa, da bo mogla brez ovir nadaljevati započeto parlamen. delo.
Finančni minster J- včeraj izročil narodni skupščini zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah za prve tri mesece prihodnjega leta. Ta predlog označa minister za nujen. V dvanaj* stinskem zakonu so nove nujne odred* be, da more vlada lahko izpeljati goto* ve kreditne akcije. Nove odredbe so te*le:
1. Določilo o kreditu 200 milijonov dinarjev za izvedbo uradniškega zako* na, s pripombo, da se more ta kredit nnfm&iti ne samo za izvedbo uradn. za* kona. temveč da se lahko tudi vporabi za izplačilo predujma na naslov diference, ki jo namerava vlada izplačati uradni* kom od 1. novembra dalje na račun novih prejemkov.
2. Iz finančnega zakona je prene* seno določilo o sporazumu, sklenjenem 29. marca 1923 v Rimu glede prevzema obrata Južne železnice, na podlagi ka* terega ima naša vlada plačati S5 mili* jonov odškodninskega obroka.
3.1z finančnega zakona se prena* šajo nekateri krediti za gradnjo želez* nic, tako kredit za železnico Ljutomer* Murska Sobota 225.300.000 Din. Za in* valide se odreja podpora 261 2 milijona.
4. Določilo o začasnih davčnih do* kladah, veljavnih do konca l. 1923., ima veljati do konca leta 1924.
5. Kot podpora po povodnji priza* detim krajem v Sloveniji in na Hrvat* skem se določi kredit v znesku 2,020.000 dinarjev. Od tega zneska se določi 3,500.000 za popravo pokvarjenih želez* niških prog in mostov.
Dvanajstine celokupno znašajo 233.649.337.60 Din.
Finančni odbor bo danes začel raz* pravljati o dvanajstinah.
Na včerajšnji plenarni seji skup* ščine je prišlo do ostrega konflikta med skupščinskim predsednikom Ljubo Jo* vanovičem in opozicijo radi predsedni* kovega postopanja pri glasovanju na Detkovi seji, ko baje ni bilo kvoruma. Razvila se je ostra debata. Večina je nato odobrila postopanje skupščinske* ga predsednika.
V razvoju parlamentarne situacije pa je tvoril najvažnejši dogodek def t* nitivni sporazum med vlado in radi* kalno stranko na eni strani ter džemi* jetom na drugi strani. Včeraj je bil ta sporazum podpisan. Vladi je zasigu* rana podpora džemijeta, zasigurana pa je tudi podpora Nemcev. Ze včeraj ob 8. dopoldne pred sejo narodne skup« ščine se je sestal ministrski svet, ki je definitivno pregledal in odobril točke sporazuma z džemijetom. Rezultat te« ga sporazuma je bil protokol, ki sta ga v imenu vlade podpisala minister pro* meta dr. Velizar Janković in trgo« vinski minister dr. K o j i ć
Parlament se je včeraj splošno in* teresiral za velike politične koncesije, ki jih je dala vlada džemijetu. S tem sporazumom je vlada začasno parirala že dalj Časa pripravljeni udarec skupne opozicije nanjo.
V parlamentu pa so tudi živahno komentirali pojav bivšega atenskega poslanika Živojina Baluedžiča, ki za* četkom prihodnjega meseca odpotuje na svoie novo in važno mesto v Ber* lin. Zivojin Balugdžič je prišel v skup« ščino ter je tam konferiral z min. preds. Pašićcm in nekaterimi poslanci
Odgovor- »^šfce yMs glede naših renaraGij.
— Beograd, 12. dec. (lzv.) Naša vlada je včeraj uradno prejela odgovor nemške vlade glede naših reparacijskih dobav. Nemška vlada se opraviču:e. da ni z ustavitvijo reparacij nameravala kršiti pravic srbskih oškodovancev ter pretrgati dobavne obveznosti Odgovor je včeraj izročil nemški poslovni odpravnik pomočniku zunanjega ministra Panti Gavrilo viču.
Nemški odgovor jasno priča, da ie Nemč-ia, ki Je ustavila Intereslranlm državam reparacije v denarju In v naturi, pripravljena z našo državo istočasno Iz. menjati predloge sporazuma, da bi se pričeli direktni razgovori med obema vladama in da bi prišlo do sporazuma« kako hI se imele nadalje izpolnjevati reparacijske dobave.
Motivaciia v odgovoru nemške vlade o ustavitvi dobav pa ie zelo neasna in ni razvidna pripravljenost nemške vlade točno in jasno rešiti celokupni reparacijski problem pred kompetentnim mestom. Vs'ed tega je naša vlada odločena predložit? nemški odgovor na našo noto reparacijski kom!stj? v Parizu, da razpravlia o tem odgovoru skupno z ostalimi vprašanji reparacij. Naša vlada se ne spušča v nikaka Specijalna pogajanja z Nemčijo.
Hujskajoc novor Glnnfe preti Jugoslaviji.
— Trs/, 11. decembra. (tsv.) Na zborovanju pokrajinske orv^inizacije v dvorani fašistovskega društva ie imel generalni tajnik fašistovske srrankc in tržaški poslanec G i u n t a velik huj=> skajoč govor, naperjen v prvi vrsti proti Jugoslovcnom. V svojem govoru je med vrvicami omenil eventualnost konflikia s kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovt »ncev in je takoj n:ito sv< čano izjavil o fašistovski vojski in milici, da je ta pripravljena in oborožena, ko še nikdar ne ic'<o. da čeka snn:o nn mo* ment, ko izvrši zmznonosen pohod in da razobesi zastavo Sv. Mnrka r.a skrčijo ni me ji stare rimske imperije.
Giunta jc koncem govora obžaloval, da imajo Je vedno barSari Sloveni v rokah Dalmacijo, ki čaka. da jo fa*i stovska Italija reši izpod ruje ov in tujega jarma. Po končanem iboro vanju pokrajinske faiistovsl zacije so fašisti priredili na pr\i poj nedo'žnc manifes*rri jc no mestu, vzl 'i' kajoč faŠistovski Italiji in pa neodre* Šenim dalmatinskim   mestom. Zadi dnere je opažati, da fašisti  dovaSa o velike zaloge municije. Značilno je. da niti   eden   italijanski nacijonalistični list v Trstu ni omeni a: tega zborovanja in niti ne v ekscerptu prinesel Giunto* vega hujskajočega govora proti Ju^o* slaviji.
USTANOVITEV HRVATSKE STAROKATOLISKE CERKVE.
— Zagreb, 12. decembra. (lzv ) Glasilo hrvatskih reformističnih du» hovnikov v »Preporodu« objavlja ofici* jelno obvestilo zbora hrvatske refnr* mistične cerkve, ki naznanja, da ie hrvatska narodna katoliška cerkev v Zar*re^u odredPa likvidacijo, ker so bila vsa pogajanja in stremi jen ia zbora brezuspešna, da bi se ta cerkev pri* znala od strani države. Zbor pa je se* daj sklenil sporazum s starokntoliškc cerkvijo v Avstriji, ki je tam prignana na podlagi ministeri jalne naredbe z dne 18. oktobra 1^77. Sindika'ni od starokatoliske cerkve je sprejel hrvat* sko narodno cerkev pod svoje okrilie. Vsled tega se ustanovi na ffr\fntskcm hrvatska stsrokafoliška cerkev, ki jc po ustavi državnopriznana konfesija.
Fiissko Biix!oii9 ?"r' volitvah.
Angleški konservativci obsojajo Radićcvo politiko.
— London, 11. dec. drv.) Pri znrfnFh voHtvah v angleški parlrmcnt ie pron^cl veliki prlinterj n metor predsednika MPSS Stjepana Radića In vodfteffa nakedonskll komftov Todora Afek«;^ndrova, član hal-kan«ke*a odbora Rnrton. k! le prci?.r:ema parlamentu pr:padal kot divjak. V okraje, kjer je kflnd:d:ml HtiT^on. so se proti n.;e-
mu zđrafffl fonseT^nrrvti fn Pberalcl Bux* ton Je osfal v marrš^ni z 3!88 glasovi. Iz-voHen je bH Hbernln! knnd'-'-v. Pri prednjih volitvah je Puaton v fem okrain dohsj 5054 glasov večine nad HbernJnfm knndi-datom Zanimivo le. dn korr^ervntrvc-i v tem okra'« niso hotel? postaviri lastnega kfind'data in da so tedaJI DMrn'o za vol;-tcv liberalnega. Na ta r^č'n so bo»ell kop. scrvatlvcl etanifestlrafl proti dos^darH politiki z. FtiTtona. k? Jo vod? na vojo roko na Pnfkarm.
Vesti iz Italije.
Iilaljansko*avstrijska pogodba. — Raz: prava v Bocnu. — O parlamentarnem zaključenju in razpustu poslanske zbornice.
— Rim, 11. dec (lzv.) V zadnji seji senata je bil odobren zakonvki naCn za italijansko - avstrijsko pogodbo. Pusotiba traja samo šest mesecev. Med tem se pripravi nova, ugodnejša. Pon>Čevaiec Patltaleoal nasvetuje, naj se ui>ostevajo interesi Trsta, Vsaka pogodba ima politični temelj. O položaju v Gorenjem Poadi/ju ne razpravljajo <amo v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji. P lltlka tamkaj mora b:ti gospi arska in ne politika brez gospodariva. Osrednji urad priporoča, da bi se prcdel^ka žvlezni-ct, za katero je bilo že določenih 3o0 milijonov lir, zgradila čimprej. Avstrija tiiitu svojega pomorskegt ob rež i a, lahko pa b > imela mornarico s svojo zastavo. Določaj se tarifne olajšave pod gotovimi pofojL Pogodba vpošteva Trst tudi kot žitni trg Senat je odrbrfl še sporazum z Rus jo.
— Bočen. 11. decembra. (Izv.) Tu se je vrSila razprava proti faSistovskemu sind-katu radi motenja posestL Toži ga nem k* soe, stranka. Odvetnik, poslanec dr. KHeo-lussl, je v nemSkem jeziku napada! fašiste« ki so kar besneli ln zahtevali, da odvetnik govori Italijansko. Končno je začel govorit« talijansko, fašisti pa so tulili in razprava se je morala odložiti na nedoločen ča^.
— Rim, 11. decembra, (lzv.) 2lvahno se komentira parlamentarno zakllučenle. Vv<-solini le izjavil, da se le v vsem poprej dogovoril s kraljem, ki popolnoma socln*;* 1 njegovimi koraki. Rekel ie tudi. da znkl u-Cenje parlamentarnega zasedanja <e ne p -men! da bS se ne mosla zopet Rklfeeti s~da-nfa zbornica. V tej stvari si pridržuje odločitev o primernem času. Po njegovem mne-|u fe ni bilo bati razgovora o predloenj za novo polno pooblastilo, ker se je večina strank že naprej izrekla za hto. ali vladi smatra za koristna da ne dobi od srdanje zbornice pooblastila, iz razlogov sploSne vrste, dede morebitnih novih volitev ima
*tev 283.
•S I. O V P N S K I   NAROD«  dne 13. decembra iy23.
Slran 3
Mnssolini le dosti časa pred seaoj in zbornica ima po ustavi biti *k!k;ana pred 30. junijem, predao zapade provizorij. V tem slučaja bi se zasedanje podaljšalo do leta 1925.. do normalnega termina za potek zakonodajne dobe v smislu ostave. 14. decembra se prične novo zasedanje niinistr-*kega sveta, Id odobri do konca meseca vsa Pripravljene načrte in reforme. Po tiska se preboja zaključenje kot čin. katere-nan ima neizogibno v kratkem slediti razpust parlamenta. »Messaggeroc pravi, da sedanja zbornica v resnici ne predstavlja več dežele, ker je cd leta J921. v italijanskem javnem mnenju nastala globoka iz-Prememba ki zahteva aovo paramentarno zastopstvo. Tu« »n mondo« se zadovoljuje z zaključenjem, meneč da pripomore k razjasnitvi splošnega položaja. Poslanec Oiolitti je rekel, da smatra Mussolintjev ukrep za koristen in potreben. Sledi naj razpust zbnrnice? ir,- ;e dolgo več ne predstavlja italijanskega ljudstva. Od take zbornice se ni moglo zahtevati podaljšanja pooblastila. S knnstitucijonRlnega stališča pomeni dana?nii korak vston v popolni parlamentarni sistem. Oiolitti svari samo pred prenagljenimi volitvami.
morilci ruskega naroda.   V nadaljnem
govoru je dr. Krama? pobijal poizkuse, primerjati boljševiško revolucijo z veliko francosko revolucijo. Ta je pognala iz idealnih nagibov, to je bil boj za svobodo in občansko enakost — boljševiško revolucijo je pa vodil Bajgrši ma-terijalizem in zato se je tudi končala z največjim suženjstvom ruskega naroda. Stavba, ki je postavljena na slnbe temelje, nima obstanka. Temelje III. inter-naci^onale se podirajo in nobeni kompromisi ne bodo ohranili sovjetske vlade pred padcem. Naloga slovanske politike bo, da se prepreči spojev boljse-viške Rusije z Nemčijo, da se Rusija osvobodi boljševiškega tiranstva in uresniči preporod ruskega naroda. In ba* zato moramo pravi ruski emigraciji posvetiti vso skrb in pozornost, zakaj ona je srce nove bodoče Rusije.
O^fmtarftvo.
• v
n?Hu rut
— Klerikalci ne gredo v vlado. V zadnjem   času  so  se  širile vesti, da J se   klerikalci podajajo z vlado   glede j eventualnega vstopa v vladno   večino j in v ministrstvo. Z raznih strani se je zatrjevalo, da se nrično oficijelna pogt- • Janja med klerikalci in radikali, čim pri- ■■ spe v Beograd predsednik klerikalnega -parlamentarnega kluba dr. Korošec, ki je bil, kakor znano, obolel v Ljubljani. ! Te dni se je dr. Korošec vrnil v Beo- j grad in beogradski listi priobčujejo se- ! daj o stališču klerikalne stranke na- j oram radikalom in vladi informacije, ki
JUGOSLOVENSKA TRGOVINSKA MORNARICA IN TRŽAŠKA LUKA.
Iz tržaške brodarske statistike v zadnjih devetih mesecih naj posnamemo sledeče:
»Jugoslovcnska trgovinska mornarica zavzema med vsemi državami drugo mesto. Na prvem mestu je Angleška, na tretjem Nemčija, na četrtem Holand-ska, na petem Grška. Amerika stoji na šestem mestu. Od 1. januarja do vštetega 30. septembra t. I. je prišlo v Trst 204 parmki in 54 brzih jadrnic pod ju-goslovensko zastavo s skupno 113.733 dvojnimi tonami. L. 1922. je bilo izkazanih 253 jugoslo venskih pa mikov in 89 jadrnic s skupno 75.741 dvojnimi tonami.
^W očmdno iz krogov, stoječih v \ Akoravno zaostaja število pamikov za bHžim dr. Korošca samega. Po teh in- j prvih devet mesecev tega leta za števi-formaciiah klerikalci ne nameravajo v | lom pamikov za celo leto 1922, je zani-doglednem   času   spremeniti svojega ataliSča, ki ga zavzemajo sedaj napram vladi.     Klerikalni klub bo nadaljeval aajosrrejšo borbo proti vladi v družbi z ostalimi opozicijonalnimi strankami. — Sporazum med klerikalci in vlado je izključen brez revizije ustave. Klerikalni poslanci naglasa jo, da jim je dal zaup-nislri  zbor v Ljubljani   natančne instrukcije, kako naj postopajo v parlamentu, predvsem pa jim je določil to smernico, da ne smejo pristati na no-
se je razvijal v mesecu juliju, potem sledijo meseci avgust, januar in april.«
DoČim glasom navedene statistike naša država al imen tira znaten del tržaškega pomorskega uvoza m izvoza, ki dona sata Trstu silne milijone, oožiffaio hm pustošijo tržaški fašisti naše Narodne dome m denarne zavode, zapira italijanska vlada naše šole, odstavka z neutemeljenimi razlogi m pretvezam? naše ben sporazum z vlado, ako jim le-ta ne I za^on^° izvoljene župane ter odstavila zajamči zakonodajne avtonomije Slo- I ta ,K><,I Ba5e sodnace — z eno besedo, venije. To se pa more Izvršiti samo z tev*** n*d našim zasužnjenim narodom revizijo ustave. Vlada sicer ponuja, ta- \ n«ibrutalnejše gospodarsko, kulturno in ko zatrjujejo klerikalci, administrativ- nar(>dno nasilje! Kakšna ironija in kakšni BO avtonomijo Slovenije, ki bi se uve- ' ~~ *entlemani! Htaliiani Pa se "am sme- | tfaviTa na ta način, da bi bil za vso Slo- I in nas tolčejo- °P- ur^ venijo samo en veliki župan, toda   ta i       Mi se koma* zavedamo, koliko sto-
I tin milijonov dinarjev, ki polnijo žepe j prevzetnim italijanskim Tržačanom, ki : ne marajo niti slišati slovanske besede, j pomenja 113.713 ton uvoza m izvoza v i devetih mesecih! Stroški razkladanja, i ! nakladanja, skladarine in pristanske pri- j
ročfln iz Beograda je TCe^BeSkod^ ! *t<?3"bin.e'. <?ovoz     Rrice*» do T"ta P° !
vaSrt poslanik g. Jan Se ba posettl po- " narfb* "VmT*     * 7 '
- - I italijanskih spretnih rokah! K temu pn-
đe pa še za poravnanje teh stroškov potreben nakup Italijanskih lir. Vse to, ne le da nosi iz naše države, kakor ome- | njeno, stotine milijonov na leto, ampak I tudi vpliva močno na tečaj našega dinar-ja proti liri.
Vsi ti milijoni bi ostali v naši drža- ; vi, ako bi hneli mi lastne luke, zmožne j prevzeti m obvladati ves ta promet. Pa i ne le to. Velik del češkega, avstrijskega j in nemškega suhozemskega prometa, ki j gre sedaj v prekomorske dežele čez j fašistovski Trst bi si izbral pot čez na-
koncesija je premalenkosma, a je tudi sicer poslanci ne morejo sprejeti brez posebnega pooblastila s strani vrhovne strankine Instance. — KteriJcama politika torej ostane taka, kakršna je bila.
Iz zunanjega ministrstva. Po po-
močnika zunanjega ministra Panto Gav-rflovica. s katerim sta razgovarjala o programu sestanka Male antante v Beogradu v dneh 8., 9. in 10. januarja 1924. Izdelan je rudi že program za sprejem zunanjih ministrov Češkoslovaške in Romunske. Na konferenci se fma predvsem zopet javno in jasno dokumentirati solidarnost držav Male antante.
== Proti vojaški diktaturi. V »Novostih« je nedavno tega izšel članek, v katerem se je razpravljalo o uvedbi diktature, ki bi naj bila v rokah posamnih generalov in zastopnikov meščanskih , , , strank. Proti uvedbi diktature se z vso        "*?I
energijo izreka »Samouprava«, glasilo radikalne stranke, poudarjajoč, da bi bila takšna "diktatura državni udar, ker bi bila v nasprotju z ustavo in bi v svo-
Sh posledicah upropastila narod in dr-   ■"g****-. " °?™t
Žavo.
= PomanlMJfvost angleškega vo- i Urnega reda.   Izid angleških volitev je j upravičeno iznenadi! celo Evropo. Via- I da je imela večino 77 Članov m   kljub i temu razpisala nove volitve. Njen poraz M se sedaj   pripisuje   pomanjkljivemu S volilnemu zakonu. Tako je Labour Par- i ty dosegla 1922. leta 142 poslancev, da- 1 nes jih ima 198. kar pomeni povišek I 47 poslancev.   Toda   dočim je število Poslancev napredovalo za 33 odstotkov, i so se glasovi njih volilcev pomnožili samo za 2.5 odst. Približno G9 poslancev Labour Partv je bilo izvoljenih po volilnih manjšinah.   Zaradi   tega bodo v Angliji najbrž že v kratkem izpremerrili volilni zakon.
= Italija In Rusija. Vprašanje priznanja sovjetske vlade po Italiji je stopilo v odločilno stanje. Italijanska vlada Drizna sovjetsko vlado, Čhn poslednja sprejme v celoti trgovinsko pogodbo, ki se ravnokar dogotavlja. Po tej pogodbi dobi Italija v Rusiji velike petrolejske koncesije in znatne množine žita,
== Dr. Kramaf proti zbližani* s so-^fetf. V predavaniu, ki ga je imel poslanec dr. Kramaf dne 3. t m. na roškem večeru v Bratislavi, je govornik posebno po vd ar jal tendence, ki merite na pravno priznanje sovjetske vlade. Take tendence se pojavljale v Cekoslo-vakih in Jugoslovanih. Nad vse čadno bi blfo, da M s« «a*el slovanski narod, U M al želel iblttanja g boUfeviikln.
4 in pol vaz-, 260; za september-maj, 100% kasa, 3 vag-, 225—230: za marc-april. d upi. kasa, 10 vaz.. 260; za marc-maj. 2 vag, 235:: banatska, dupl. kasa, 5 vag. 220: fliol beli basTci, 1 vag-. f30TJ. moka baza »0; 2 vaz. 550; baza >0s« 1 vag. 540; Štev. »2« 1 vag. 465. štev. »6« 7 vas. 325. otrobf baški, brez vreč, 5 vaz„ 125, v papirnatih vrečah, 4 vag.. 135—140, rudeči čebuljček 1 vaz. 75. Tenderca čvrsta.
*    ★ ★
NAŠE KMETIJSTVO.
Konec.
Naše gospodarstvo moramo pač spre-I meniti. — Ne samo kmet*ke stranke tudi ; zastopniki delavstva se   morajo zavreti predvsem za stare pravice kmeta na planinah, industrija po naših krarh se je jela i razvijati. — V Lescah, v Tržiču se poveča j tovarna v Kranju v tekstilni tovarni, povsod pride več delavstva, prmn^ži se približno od 5 do 6 tisoč, brez njihovih družinskih članov. — 2e vspričo teh razvijajočih se razmer, moramo skrbeti za prehrano, z'asti tudi za mleko in meso. — Za i razvoj v to potrebne živinoreje je potreb-| no, da naše  gospodarstvo temeljito spre-I menimo. Treba je ponehati z sejanjem ži-} taric in sejati Ve toliko, kolikor je neobhodno potrebno za spremembo sadeža. — Treba ie rojrti pašnike fn travnike, sejati kolikor mogoče detelje, rdeče   Oncernc in drugih krmil. — Na ta nnčin hnde mogoče i naše gospodarstvo dvigniti.    Za povzdigo j živinoreje pa so seveda neobhodno potrebne planine. KMiko piani« je v Julrjsktti al-I pah, Karavankah, aa Jelovd rfd.. ki so bfle nekoč last kmetov ki jih je pa kasneje država prevzela, aH pa se potom k<*kft čudnih homarij prišle v roje roke.
In te planine se morajo po možnosti vrniti kmetom ali pa posa*rm!m občinam in predvsem rboljšati.
Za zboljšanje planin pa jc neobhodno potrebno da se narede nova korita, spelje voda. zbol'iaio pota in steze Hd. — Treba je rudi dobrih hlevov, vsaj ie po planinah dosti stavbenega lesa. — Potrebno je. da se sesfavi mešana komTsf:J\ iz gozdarskih mivo, da je tonaža razmerno znatno na- \ m-adnrkov in kmetov in u^to^ri nnnigod-predovala. Najmočnejši promet brodov i nef?a mesta » pianme. — v državnih gozdovih fo ne bo posebno tefko. Kjer so ugodni kraji, kjer je voda fn dobra paša, tam nnj bi se posekalo odnosno ako je posekano naj se ne zasnja, v drugih kršim kjer je. ali je bfla planin* in svet nt zato ugoden, tam naj se zasadi. Država naj bi šla po možnosti na roko. Zadovoljni državljani so nr*?br>Jjšn rrpora državi. Škodn r>o gozdovih ob planinah povzročena po govedi ni tako vcl&a. da bi b:'o trebn nasprotstva od strRni gozdnrstva. rA;r\^. -škoda, ki jo povzroči goveja živina je. če pohodi kake mladike.
Zelo važno vprašanje, ki je moramo pri nas temeljito rešiti, je zavarovalnina živine na planinah. Gotovo je živina na planinah nezgodnm bolj ?rpo«:tavliena kakor doma v hlevu. — Mnogo kmetov se radi tega boji dat? živino na planine. Kakor je sednj Štntfsfično ugotovljeno na planinah pribržno 2°Z> živine pogine ali pa ponesreči. Vsak poscstnfk, ki da živino v planino, naj b1 poleg plače za pasHrja in drujriii stroškov, plačal še zavarovalnino, ki bi v sedanj;h r^merah, za vsako ži-vinče različno, povprečno po 50 Din zna-ša-la. — Ta zavarovalnina na? bi se za celi okraj p'ačevala skupno, v roke posebnega odbora.
Pri mnogih vaseh imamo tudi takozvane občinske gmajne, kraje navadno porasle z trnjem, osatom jelšami itd. ki ne nudijo občinam mkakih dohodkov. — Treba je te mrtve p^r^e1? čimoreje spremeniti v pašnike kot pred planine, kjer naj se živina pase do sredi junija, dokler se ne žene na visoke planine m jeseni, ko se vrne domov do konca oktobra. *
Na ta način se prihrani krmo za najmanje pc4 leta in živinoreja bi se dala \ potrojiti z ozirom na pridelek krme in nje-I no pribrano v časa planinske paše.
Mnogo druzega je še potreba, zlasti ■ gojenje lepih bikov. Naj bi se> upeljala v I krajih kjer se mnogo pase. stara domača j bohinjska pasma, ki je pri pičli hrani, hne-| da dosti m dobrega mleka.
V prvi vrsti nai se skrb! za pouk m ! šolo našega kmet*, da odvrže vse sta-ro-• kopitnostl in se izobrazi na vseh poljih ? svojega važnega gosorxlnrsrva.
★     ★ ★
Prosveta.
Reperioir Narodnega gledališča v LiublJanL
DRAMA.
Začetek ob 8. ari zvečer. Sreda. 12. decemb.: Danes bomo tiči. Red F. Četrtek. 13. decembra: Nju. Izven. Petek, 14. decemb.: Mogočni prstan. Red E. Sobota. 15. decembra: Ob 3. popoldna: Ju-
dJt. Dijaška predstava. Nedelja, 16. decembra:   Ob   3. popoldne:
Ugrabljene SaHnke. Ljudska predstava.
ZveČ3r ob S.: Hedda Gabler. Izven. Ponedeljek, 17. decembra: Nju. Red C.
OPERA.
Začetek ob pol S. url.
Sreda. 12. decembra: Nikola Šubic Zrinjski. Red D.
Četrtek, 13. decembra:   Gosposvetski sen Red A.
Petek. 14. decembra: Zaprto. Sobota, 15. decembra- Mignem. Gostuje ga.
Wc-el - PoMa. Red T. Nedelja. 16. decembra: Tosca. Izven. Ponedeljek, 17. decembra: Zaprto.
*   * ★
— Pretnfjera v drami. V četrtek, dne 13. tm. se v prte ori prvič v drami tragikomedija znanega ruskega romanopisca Osipa Dknova »Nkic. V tem delu nastopa avtor kot zagovornik ženske duše, Iri jo mučijo moški s svojtm brez^zirntm vedenjem, ker nočejo videti njene globine. V glavrtfh vlogah na<sio*tf>© ga. Sarlčeva, g. FHrtinta in g   Rogoz  Režira, g. Pntjata..
drugi del akademije. Sledil inu je TOČlanakJ (oddelek Ptuj 5 članic 5 cUnor) nastop t prostih vajah. Irmrd sledečih točk je najbolj knponiral nastop kombin! ane vrate (Ptuj, S". Lenart, Maribor) rt« bradlji. Vst raje so »e odlikeTafr po trmerjenostj in e4e* fanci izvajani. končani akademiji s« je Sokol abral 5e k h-arskernu sestanVu, \»tc rccia je posetil tudi prvi župni starosta dr. R o s i n a, burno pordraTJers. posebno ko j# dr. Pirko v svr>;rm na^ov^ru ?r'vminjal na rgodovirsV; dan Sokola v Rušah. JubilaJ se je zaklinčil tudi v gmotnem osim rado* voljiro; orincsel je fondu k.'a zgradbo So* kobketa doma 11.000 Din priraatk«.
— Sofc 1. v Lfnbflaal V sobota dne 15. tm. se vrš' oh 20. na Tabprn --tavanje kr. prof. Anton Mel!k*: »0^!ftmki ta aac'IonaJnc zgedovhta«. Bratje > »estre ne zantudhe ranmHrega predavanja. Prosvetni odsek Sokola I.
RlffiTOl
Nobene žrtve naše države za zgradbo velikih modernih luk na naši jadranski obali niso torej prevelike. Kajti koristi, ki bi jih prinašale te žrtve našemu
j ne. Da ohrani Italija te koristi zase. je I pravi vzrok,   zakaj da hoče anektirati j , Reko.   Zapirati pač hoče naši trgovini i j prosti dohod   na   morje.   ItaUjanstvo 1 i Reke je le pretveza, s čimar vara Italija ' I ves svet. Iz članka »Samouprave«, pri- j j občenega pod naslovom »Naše morje« in ; • posnetega v naši zadnji petkovi Številki, ; I konstatujemo z zadovoljstvom, da se je : j začelo svitati v naših vladnih glavah in I krofrih. ki konečno uvideva^o, da so luke na jadranski obali življenjskega intere-sa za našo državo, m sicer ravno tako kakor solunska luka.   pravzaprav   še • večjega, ker so te luke na našem mor- j ja, dočim smo ▼ Solunu,   dokler je še \ grški, odvisni od tujcev. Ne le prečanske | zemlje, vsa Sumadlja m z njo naša prestolnica bodo faiefe neprecenljive korist od zgradbe Jadranskih rok. Tesne trgovinske zveze Beograda in Sumadije z jadransko obalo bodo pa zbližale dotično prebivalstvo tudi kulturno in duševno in pospeševale bodo njegovo dejansko ujedinjenje. In baš to ne bo zadala In najmanjša korist jadranske orljen-racge naše države.
* ¥ * —Z Novosadska blagovna bona, dne ll decembra. Na produktnl borzi aotirajo: Pšenica baska, 79-90 kg, »V 3 vag. 34B— 341.50, bftgka 7*-an kg, 2%. Beograd, 1 vag. 390: araraska • vag., 3*5—340; sremska, i 4o 2%, 1 in pol vag. 342.50; kaški ovas. 2 vag., 3»; 100% kasa, Vriac, 5 vag., 235; koruza baška, 10 In pol vag., 225—1*0: za
april, I vag, 387JO, st»n Buk, i l ktmtm^ Pavlica,
—Z Preko Trbiža. V sklepanju trgovskih dogovorov med Trstom in Češkoslovaško se vedno pogosteje določa vožnja s severa v Trst preko Trbiža. Tako čitamo a. pr. tole- Naredba glede izoremembe prometnih predpisov se izpopolnjuje z veljavnostjo od 26. novembra ti. z vsprejeijem nastopnih balgovnih vrst, ki se rniajo pošiljati izključno preko Trbiža: virro rn sadjevec; stekleni izdelki; železo in jeklo. Ck>-spodarski listi poročajo o ugodnem poteku pogajanj za trgovsko pogodbo z Italijo. Ita-ftjanska vlada je sprejela že večidel če-SkosIovaSkfh zahtev, nesoglasje obstoji le se glede uvosa železa m likerjev. Radi tega so odpotovali pred dnevi v Rim zastopnik! češke Ifkerake industrije. Do aod.Plsa pogodbe trtoaae priti v najkrajšem šosa.
—g KomHIsM aoat oo Men. Oddalek
aa kmetijstvo priredi v d rud polovsoi meseca decembra sledeča predavanja: V nedelje, dne 23. decembra: 1.) Sabor, o irvV Boreji. Konda, 2.) Mo4«traaa o ZHiaorejt m piafilarstvn, SustV, 3J Besofca, o arvtoo-reH, ffladmk. 4.) Begtmje pri Lescah o mlekarstva, Pevc. 3.) Bloke, o gnojenja, Zaol-iek, 6,) Zagorje ob Savi o čebelarstvu. Okom, 7.) Novomesto. o kaietfjsrvti, Kafol. S.) GedeTovd v Preannirm, a kmetijstvu, Pavlica. V sredo dne 26. doc. § marčna pr BoŠtanju. o sadjarstva, Ambrož. V petek dne 28. dec. Metrfca, o sadrufrrfstva, Koa-da. V eeđeUo, dne 30. dec. Stična pri VB** god, o sadjerejf ki • aaobracbf kmeta. Jereb. Straž »Če, • pridelovanja krme, Hladnik, 2. Lož, • travn:§tvn. ZdolSok, 4 Taeea cobelarstvau Okorau 5. Slatina-Radoad.
— Nov sioraaal roman, Kvetoslav T. Ur-
bancr\'ič: Tridsat strtebornveh (Trideset srebrnikov). Roman. Založila Slovaška knjigarna v Bratislavi. Ružova ulica št. 12. Po svojih »Zmotah« (Pokleskv) stopa ta mladi slovaški pisatelj s svojim drugim romanom pred KlovaSko javnost S čudovito preciznostjo slika sodobno malomestno družbo in razpravlja obenem rudi o socijalnih problemih, ki jih rešuje z dramatično gra-dtcijo in veliko ljubeznijo do stvari. Njegove osebe so naslikane z markantnirm potezami, vsaka od njih predstavlja tipe iz sočasne slovaške družbe. Roman sloni na širokem zamislu, k! nas spominja na Hurbana I Vajanskega. Delo je zamišljeno in Izvedeno j tako. da se vidi v nJem mojstrska roka. Češkoslovaška kitika je sprejela mladega Pisatelja že po pvem romanu zelo prijazno.
— Džepni kmlcnđnc »Jadranske Straže«. Izašao ie iz štampe d*cpni kalendar Jadran* !»Ve Stra/e na ff^d- 1°24 s orim bogatim gran divom: Slika Nj. Vel. kralja Aleksandra I.. Slava n»r;m morskim junacima od preaied* nika J. BianVina: Jadranska Straža od gen. ae'r. r»rof S. Alfireri<*a: Karla ogranaka Ja* dranske Straže: VladalaeVi Dom: Kraljevina SHS. s Tecim gradovima: Na*a ratna mo^^ narlca; Prrclrd na$e ra^ne mornarice: Naša trgovačka mornarica; Grb. rastava i enako* vJ: Za«**are našr ra^r*.* i trgovačke moma* riče u b^iarria: Pravda drpštva Jadranske Sf-rare: Tzva^ak iz poslovniVa Jadranske Straže: Djelovanje Jadranske Straže: Kalen* dari kaf«^liski. smsko prav^^^avnt. mvsli-« mansVi i zidarski. Ciirna je kalendaru 12 di* nara. MaftonKje preooriičamo nabavu ovog d^rrmog Valan^ara. koji je veoma lijepo i obilnim štivom ooremljen. Mo?c g« se na* bariti cBrekte Vod eentr«le Jadranske Strsre a Snllra fli preko nierinih ograrflka n utad5* bini i rarnHn knjižarama. — Jadranska Stra* ža, Solit.
— Dr. ITornan. Som^tologlja in higijena. Ta kniira je že dsvrno poš^n in se nova izdaja zlflstf v sokolskih krogfh, ki so jo radi vprvrsMjali že davno pogreša. Izšla je ravnokar nova frdafa ra enkrst samo II. del H'gijena. Nnšvse prezgodaj umrli zr-*'?n? narodnjak dr. Homan je Higijeno ne samo spretno prikrojil kot učro knjigo za učitel^Šča. katerim je v prvi vrsti namenjena, ampak tako, da bo s'užl-ia ruJ? vs -m šolski n vodstvo.n. z'asti t>« 5k>ko1om in gasilcem. Za to je osoo^t^a pomena po^'avja >Pomoč«, za one pa pogin v>e »šolska hki-^ena«, ki sta obed ve precej obširno obdelani. Sfrtdsno ^n:rnanje zaslužijo pa poglavja o sp'oS.n!, o5«tri, tpecijain^ fn ohrtaJ h;Ttieni, ki so prs v spretno in pregledno obdelana, i Hk in papir dela Deln'škl r'skarrt v Lj.ihlan: vso čast. Hike zlasti trobarvne, V'i rtedsfav-Hajo v roneroskopičnem povečanja pro-vzročiteije rnfekcijskfh bnlern' so nir*v-nost krasne.
mm?..
— Pevski zhor «Ola«hene Mafioe». Prva sk ?pna vaja ?a ves ?bor v sredo, 1?. tm. ob 1*15. — Ker bo koncert Ee 7. januarja 1924. se vse članke m Bani mjne vabijo k poInoštevHnl in t^nl nde'e?b!. — Moški r.bor se ponovno opozarja da se vrše njegove posebne vaje ob četrtkih ob 30. uri.
Julijska krajina.
— Nova okrožnica prot? učiteljem. Šolski skrbnik dr. Reina jc izdal na vse Šolske nadzornike v JuHjski Krajial okrožnico, v kateri govori o a plik a ei it novih programov v osno\Tii Šoli, potrebnih za sedanji čas v obmejni deželi. Zahteva učitelje, ki bodo z vso vnemo delovali za interese Italijanske domovine in temu primerno vzgajali deco. Ako bi se dobili učitcH. ki bi v svoji brez-vestnosti ne prispevali k reformi, se jih mora takoj pozvati, da vrse svoje dolžnosti in kaznovala se bo slanost, ki M se pokazala v tem vprašanju na stran* šolskega nadzornika. Tako jc na široko odprta K°uja proti jtigo«iovenskim učiteljem v pokrajini. Italijanska š\ Iska oblast dela z vso paro na to, da bi prešla ljudska Šola med Jugosloveni povsem v roke italijanskega očiteljstva,
— Z Goriškega. Goriška mestna seK* clja je poleg prostorov ootiticaega druitva »Pdmosti« preiskala mdl stanovanje dr Besednjaka m dr. Bitežn'ka ter aato še nrednfSke prostore \Htn »OorSka Straža«. FVeiskavo pri »strmljhrih Inifskačm« ie vodil sam komisar DMz. Odnesli so nekaj pisem tn par štev^k »GoHške Stražec — Gonja proti goriškemu nadškofu «e nadaljuje. Po Italijanskih M*tih s« lir? rett, da se goriška nadškoffja oousti tn prevrame njen sedanj! delokrog videm^ka radSkofl-
ja. trfliki dekanat pa. v priključi Trstn. — Osebni m poštni promet med Bovcem ia Kobaridom prevzame baje neko avtomo-bfno podjetje fe Tarčenta. Za prevrele omejene vožrrje so prosfli tudi domačini, aM prošnja jrm je bila odbHa! — Dne 3. tm. je bfi mštaJiran za župofka v Breginjn pri Kobaridu g. Ivan Štolfa, doslej prodekan v Devtmi, znan po svojem pogumnem in lepem nastopu za slovenske pravice pred Mu*.soIiniiem v RTmu povodom proslave fašrstoarske oblemice. Ali je moral morda radi tega fz Dev+na v hribe? — Vprlzorftev »Desetega brata« v Oorld je vspela izborno. IgraV so prav dobro in dvorana }e bila polna. — V Trstu je umrl g. Josip Černigoj, nadgoedar iz Kobarida
— Pro*/*va lOIefnice sokolske župe Ma* ribor. Kakor smo že v prvem poročilu na kratko omenili, je sokolska župe Maribor svoj lOlctni jubilej zaključila dne S. decem* bra v veliki Gritzovi dvorani z nepričako* vano sijajno uspelo telovadno akademijo. Slavnosti so se udeležili tvrdi zastopniki vo* | jaške in civilne oblasti Spored ae je pričel i s sviranjem kraljeve himne. Zupni atarosta | dr. Pivko je v slavnostnem nagovoru po* jasnil pomen tega jubileja, ki naj pokaže sad desetletnega dela in naj bo kažipot za še lepše sadove v bodočnosti. Ob zaključku ie opozoril tudi na Najvišji vzor, prvega Sokola v državi. Nj. Veličanstvo kralja Ale» ksandra. Po sokolski koračnici je prišel na vrsto spored telovadne akademije. Otvoril jo jc mo*Tci naraščaj S dečkov Maribcr&a-aov. Druga slika oomerica mariborskih So* kolic v vajah s krogi. Sledil je nastop kraj* nosevemega obmejnega Sokola, kmetski fantje iz Jarenine prvič ▼ vajah s puškami. Med vajo sam se izr*opolniujoč nastop tega odseka je vzbujal največjo pocomoet tn priananje. Sledila ie kombiniran« vrsta, so* stavi iena iz MaHboreana. JareninČano hi Sentlenartčana, težke vaje n« konju. Kot zadnja točka prvega dela je sledila večja akimma H avtorica) sestavljena i« ndeleženk predniaSVega tečaja. Producirale so se c obroči. Pred prehodom v drugi del je ie* popolni! vrsel zabavni spored z godbo orke* stra CSoVol m CesVi klub, dirigent g. Su* Šteršič^. Zaključila ie to umestno in uanet* n»?ko točke priljubi iena operna pevka gdč. Mezgrčeva Čustveno jc scpeU dve pesnit. .%*?n* hmoo^^nitev m soVolskih pri* reditvah kakor jc kile ta, jc priporočati Pri aae aaaavadaa nastop c bokeoaa je otvoril
Razpled m shnmlnm m\\i.
— Kako so ©esTr! aoctlalstl gospodaru v Čeških Bndejevlcak. župan tega mesta le poročal v občinski seii dne 8. t m., da niso bili računi o mestnih prejemkih in Izdatkih v teku štirih let niti enkrat predloženi ne mestnemu svetu ne fin. komisiji v prerled, oziroma mestnemu zastopstvu v odobritev. Da se to protizakonito mestno gospodarstvo odpravi. Je predlazal sedanji župan, da se vsi mestni račiml o dohodkh In stroških nerm-dnma predlože v pregled fin. komisiji. Županov predlo* je sogla«no sprejet. — Socijalisti in komunisti umejo povsod enako, namreč le po svoje rospo-dariti.
VESTI IZ RUSIJE.
Katastrofalna lakota. Iz Ta-fkenta uradno brzojav]jn>o v Moskvo: Položaj je vsak dan slabši. Lakota raste. Med ruskim prebivalstvom tladuje 90%. Kmetje beže Iz vasi v mesta, kjer tipajo najti najpotrebnejše za življenje. Proga Orenburg-Taškent ne more prevažati potrebne količine žrvi!. Smrtnost med prebivalstvom je dosegla 40%, med deco pa je Še veliko večja. Sirotišnice in drugI dobrodelni zavodi so zaprU. Pojavili so se turški agitatorji, ki hujskajo domačine proti Rusom. Sanitarni odredi si ne upajo brez močne vojaške straže n*ksmor. Vsa poti so zasedli pripadniki rojfk' piemen. Numo je potrebno evakuirati Iz okraja v centralno Rusijo 27.000 otrok. Ako centra'na v' i-da nemudoma ne prrh?H na pomoč, bo izumrlo do pomladi 40% prebivalstva. — Spokorjenl komsaisti. V komunističnih vrstah je op**ati v zadnjem času versko nagnjenje. Mnogi celo ugledal komunisti skrivaj hodijo v cerkev, kjer iščejo v spoved! fn drugih zakramentih ntehe za svojo psihično razdvojenost. Baje so mnenja, da se bliža konec njihovemu pregrešnemu žTvIjenjn in zato delajo pokor" — Omejitev. Politični urad centralna vlade v Moskvi je rrdal naredbo, da se i 20. novembrom kredit komunistične hr*er-aaclonale omeji. Ta mednarodni propagandni organ bo dobival odslej sredstva tr državne blagajne samo z dovobenjem Zlnoajeva alf njegoveta namestnika m sicer toliko, kol&or faktično potrebuje. l>o sedaj jc bi aeamreč kredit neomejen la la-teiaacjoeala jo trosila ogromne vtote,
ftran. 4.
•SLOVENSKI   NAROD«   dne 13 decembra
biev 283
Dnevne vesti.
V UubifanU dne 12. decembra 1923.
Nemcem rase grebeni
Po prevratu so se najhujši nemški lagTizenci med nami potuhnili ter se jeli hliniti za lojalne državljane kraljevine SHS. Med temi je bil tudi bivši rudniški ravnatelj VVieltschnifcfc, pristojen v šmohor v Zilski dolini, ki pa si je znal v zadnjem Času pridobiti naše državljanstvo. Pod Avstrijo je bil brezobziren sovražnik in zatiralec Slovencev, slavni zaupnik nemškega »Volksrata« in vseh nemških bojnih društev za Spod. Štajer. Iz previdnosti pa je rinil svojo ženo v ospredje. V Hrastniku je navidezno prodaj, taktično pa podaril nemškemu »Schulvereinuc stavbišče za šolo. Za vsako eventualnost pa si je vknji-žila njegova žena Alojzija rešilno predkupno pravico.
Ko je sekvestracijska oblast Imovino »Schulvereina« likvidirala in prodala šolo šolski občini Hrastnik, je začela gospa VVieltschniggova uveljavljati svojo predkupno pravico. Ni pa storila tega neizprosno in brezpogojno, temveč je dala po svojem zastopniku dr. Zanggerju v Celin razumeti, da bi bila za gotove državljanske koncesije pripravljena odstopiti od svoje pravice. Tako sta Wie!tschniggova govorila le zato, da stvar zavlečeta in pridobita čas. Vedeti je namreč treba, da je Isti Wie!tschnigg tudi lastnik zdravilišča Slatina Radenci, ki je pod sekvestrom. Po zadnjih volitvah v skupščino, po paktu med nemškimi poslanci in radikalno vlado, posebno pa še po konvenciji z Avstrijo nista Wieltschniggova hotela ničesar več slišati o odstopu predkupne pravice.
Ko pa se je zvedelo, da pride kmalu pred skupščino med našo državo in Avstrijo sklenjena konvencija, ki vsebuje med prvimi točkami dvig sekve-stracij. sta WieItschnig:gova popolnoma pokazala ro^lčke. Sedaj zahtevata brezpogojno in brezobzirno, da se jima prizna predkupna pravica, t. j. da dobita v roke bivšo nemško šolo v Hrastniku po predvom? cenitvi za nekakHi 10.000 Din, a šolska mladina naj zleti na cesto, ker je pri sedanji draginji in pomanjkanju kredita popolnoma izključeno, da bi mogla šolska občina zgraditi novo šolsko poslopje. Ako bodo naše sodne in politične oblasti posebno pa merodainl činitelji v Beogradu res tako popustljivi, bo morala država vrniti šolski občini kupnino In vse stroške, šolska občfna ostane brez šolskih prostorov, avstralska Nemca pa bo deta triura-flrala nad pogaženo državno avtoriteto ter napravila sHaier. dobiček.
Edino le občine imajo pravico, da dobe bivše nemške Šole po izredni ceni v Šolske namene, ker ilm je s tem dano zasluženo zadoščenje za vse prizadete krivice ponemčevanja pod Avstrijo. Ta pravica je še posebno utemeljena v Hrastniku, kjer se je denar za zgradbo nemške Šole zbral večinoma doma, t j. razna industrijska podjetja so v ta namen darovala dohodke slovenskih žuljev. Sedaj pa se naj vsega tega polastita dva tuja državljana, ki sta bf!a in ostala sovražnika naše narodnosti in države!
* * *
Krstna slava kraljevske rodbme.
Nj. Vel. kralj Aleksander I. ie v ponedeljek zvečer z oriient-expressom odpotoval iz Pariza Ovonski kolodvor) v svojo prestolico. Kralja spremljata dvorni minister Jankovič in naš pariški poslanik dr. S p a 1 a j k o v i Ć. Na kolodvoru so kral'a v slovo pozdravili šef protokola francoskega zunanjega ministrstva F o u q u i e r, francoski polkovnik D e n a 1 n e, gospa S p a 1 a j k o-videva, osobie našega poslaništva z odpravnikom Mihajlovičem, lega-ciiski svetnik romunskega poslaništva Cantacuzeni in generalni inšpektor železniške družbe Pariz-Lvon g. P ruden t. Danes ob 6.15 te Nj. Vel. kralj Aleksander prispel s svojim spremstvom v Ljubljano ter ob 6.45 nadaljeval vožnjo proti Slavonskemu Brodu, kamor prisne Ni. Vel. kraljica Marija. Po poročilu iz Beograda je danes ob 7. zjutrai Ni. Vel. kraliica Marija c prestolonaslednikom Petrom in številnim spremstvom v posebnem dvornem vlaku odpotovala iz Beograda v Slavonski Brod. kamor prispe danes opoldne kralj Kralievska dvouca se nato odpelje v Sarajevo In v Ilidže, kjer bo 13. t m., kakor smo že omenili, svečana krstna slava rodbine Karagiorgjevićev. V kopališču Tlidže bodo ob te* priliki prirejene velike narodne svečanosti. V Sarajevu bo prireiena v oficirskem dvoru gala zabava, katere so udeležita tudi krali in knOMca. Dan kralievega povratka v Beograd še ni določen.
★ ★ ★
— Slavnostna zabava povodom ro'a*nera dne NI©*. Velič. krafla Aleksandra 1. — Častniški zbor linbl'anske-ga gamiziiona priredi na dan 17. decembra v veliki dvorani »Kasinec ob oriliki rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralia Aleksandra I. slavnostno zabavo, na katero se tem potom vabijo val rezervni in vpokojeni častniki s rod-
bino, vojaški uradniki, kakor tudi oficirji in vojaški uradniki, kateri se slučajno na ta dan nahajajo v Ljubljani Pričetck zabave točno ob H21. Za imenovane se posebnih pozivnic ne bode izdalo in naj se prednje obvestilo smatra za vabilo.
— Denacionalizacija Industrije t Sloveniji. V tem pogledu smo prejeli več člankov, ki se bavijo z žalostnim dejstvom, da velik del naše industrije zopet prehaja v nemške roke. Krivda glede tega brezdvomno zadeva ponesrečeni način, kako se je v zadnjih letih vodilo gospodarstvo onega zavoda, ki je bil zlasti v prvi dobi po prevratu vodilen pri nacionalizaciji industrije, t j. Jadranska banka Celo vprašanje je vsled svojega obsega usodnojavnega pomena in je bo vsled tega treba brezobzirno javno obravnavati Razprave, ki so nam bile dane na razpolago, obtožujejo pred vsem g. ravnate! a Kame-narovića in g. dr. Ažmana kot glavna krivca ter izražajo tudi dvom, da sta ta dva gospoda imela ali imata pooblastilo vodstva zavoda samega, to je upravnega sveta. Mi bodemo v prihodnjih dneh nekatere teh razprav v našem listu objavili ker smatramo razčiščenje te zadeve za svojo dolžnost.
— Kraljev dar prizadetim od po-p'ave. Zagrebški pokrajinski namestnik je prejel vsoto 100.000 Din kot prvi dar Ni. Vel. kralia za prebivalce, prizadete po poplavi.
— Dar »L-sinskemu«. Ob priliki gostovanja v Beogradu je dvor poklonil upravi pevskega društva »Lisinski« 5000 Din.
— Trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne 20 decembra 1923 ob 9. uri dopoludne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva; 2. Vprašanje obdavčenja in omejitve krešniarstva; 3. Zbornični proračun za 1. 1924; 4. Poročilo o važnejših zborničnih akcijah na finančnem polju; 5. Poročilo o akcijah zbornice v prometnih zadevah; 5. Tajna seja.
— Organizacija jugoslovanskih nacionalistov v Celju priredi v ponedeljek, 17. t. m. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralia Aleksandra svečano ba-kliado z godbo po mestu. Povorka se prične pred Narodnim domom.
— Poziv mladeničem, rojenim leta 1902 in 1903. V svrho izpopolnitve stalnega volilnega katastra pozivi a ljubljanski mestni magistrat v mestu stanujoče mladeniče, rojene leta 1902 in 1903, da se zglase do 18. decembra 1923 ob navadnih uradnih urah v mestnem pnpi-sovalnem uradu, kjer jih bodo vpi-aV v stalne volilne imenike. Seboj naj prine-so policijsko zglasnico. Istotam se vpisujejo tudi vojaki, Id so odslužili svoj rok.
— Kavcije   avstro-oarskih oficirjev.
Več narodnih poslancev je vložilo Interpe-acljo na zunanjega ministra v zadevi kavcij btvših avstro-ogrtklh oficirjev. Inter-pelantje se interesiralo zato, koliko znnSa-jo te kavcije In kaj namerava vlada s kavc'iaml storiti. Interpelacije so bile Izročena v rešitev pooblaščenemu ministru dr. O. Rvbahi kot najboljšemu poznavalcu vpralanjs o kavcijah.
— Nadomestne volitve v cenflno komisijo za dohodnino v Ljubila nI se vrle 20. januarja 1924. Volflnl hnenOc? so na vpogled od 13. do 20. dec. ti le volileem pri davčni adminisraciji v Ljubljani, Brez 6, soba 5/11. Reklamacfjskl rok 13.—20. decembra 1923. Reklamirati sme vsak samo zase. Več v oklicu, ki je nabK na mestni uradni deski na magistratu in v Sp. šišk!!
— Smrtna kosa.   Danes zjutraj je po
kratki mučni bolem? »'mrl g. Anton Rcich blagajniški ravnatelj v pok. Pokdfciflc je dolga leta služboval pri financ, ravnateljstvu v Gradcu, in bfl steber ondotne slovenske kolonije. Ko je bil Imenovan za finančnega ravnatelja v Ljubljani g. dvorni svetnik Lubec, se je preselil v Ljubljano tudi Reich m bil tu pr! finančnem ravna/-reljstvu dolga leta blagajniški ravnatelj. Bfl je zaveden Slovenec in dober naprednjak. Na glasu je bil kot Izvrsten uradnik ter strokovnjak v računovodstvu. Kot Iju-beznjiv družabni je imel vse polno prijateljev, ki so ga visoko cenili. Pokojnik je tast g. dr. Krevlja, notarja v Litiji m oče uradmka Narodne banke g. Josipa Relcha. Pogreb bo v četrtek IJfc tm. ob 17. iz Sodne ulice 6 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohran'en blag spotmn, njegovi rod-bhij naše sožaJje.
— Celjske vesti. Ministra Vajft-Č i ć In T r ! I k o v i Ć sta ae v ponedelh* dopr'dne pripeljala v Celje, da si ogleda-ta škodo, katero je napravila po od en* v našem okraju. Ministra so pozd\avi!i Župan dr. Hrasovec. predsednik okrt-žnsca sodišča dvorni svetnik dr. Kotnik, vladni svetnrk dr. žužek In policijski sve'nfk ćr Sen e kovic. Ministra sta ti na licu nest* ogledala škodo, katero je povod inj napravila m sta ae nato c brzo vlakom odpeljala v Slaek. — Dr u * t v o varnostne straže pol. straž, podru*, v Celja prlresH dne 3. januarja v veliki dvorani »Uniona« veliko veselico, katere cisti dobiček je namenjen onemoglim članom društva ter vdovam In sirotam Članov. — Tobaka je zadnje dni zopet skoro popolnoma zmanjkalo v Celju. Dobe se tuis-tam samo is cigarete to toča* slabič
vrste. Kdo je zakrivil to? Monopolsko upravo pozivamo, naj poskrbi za red!
— Mariborske vesti Nepotrebno podražeoje solL V špecerijskih trgovskih krogih povzroča veliko razburjenje podrafenje jedilne soli Žitni zavod v Ljubljani je dobil od monopolne uprave v Beogradu Iz skladišča v Novem ^adu 20 vagonov nemške jedMne soli a 10.20 K (brez provizije). Tovornina znaša 3620 Din za 10 ton. Velik del te zaloge ie dospel tudi v Maribor na zastopnfka, ki to sol raz-pečava na druge trgovce. Toda sol. ki stane s stroški vred 3 Din se zaračunava na debelo po 5 Din v nekaterih Izjemnih slučajih po 4 D?n Sol pa je že od nekdaj ena tistih vrst blaga, kjer se izključuje celo običajni 10% dobiček. Ako bodo trgovci v podrobni prodaji sledili temu zg'edu na debelo, potem dnb'mo v Mariboru ceno na 6 Din za kg. dočim Izkazuje zadnji uradni cenik na podrobno ceno 3.50 Din. Ako so se med tem pojavHI neznan! izredni stroški, ki so dvigni'i ceno na debelo visoko nad dosedanjo detajlne <-*no bi moral za to spremembo vedeti rudi poMciiski kom:-sari»at. kateremu treba vsakih 10 dni cene javiti. Vsekakor zaMeva ta slučaj pojasnila, da se ne bo zopet udrihalo po državni monopo'n; »'nravi.
— Ljudem dobrega srea. Božični prazniki so pred durm:. Odrasli in starejši se ?Ri vesele, ker vedo. da se jih veseli deca. de-ca se jih veseli, ker ve. da bo za bož;čnlco obdarovani. Zalibog je pa mnogo zapuščene dece. ki sicer ve, da se b'ir.ajo božični praznik!, ki bodo gledala, kako se bodo Igrali n^eni mali prljate'lJkf in sončenčki s prejetimi darili. Ti revčki, ki bodo ob božićnici praznih rok ostali, p« ne ra*t-n^vv
j zakaj je temu tako. Oni ne morejo razumeti, da na sveti: je en?ko razmerie nemogoče. Naravno je, da se bode v ntih nvsdlh
i dulab zbudla m'sel: kako je to. da nekateri fmaio, drugi pa nimskv Posledica Te misli bo: premTJHevrnie o razmerfu, razrediu Itd. Plod tega prem?S1?evan1a pa ie zavist ki sovraStvo. ki se razvija, kakor se otrok razvija. Dolžnost vsacega pametnega in poStenomVečeira državljana ie, s printer-n?m pod'ikom !n drugimi sredstvi, sovraštvo mfHtl, a ne z oenbnim ščuvanjem In miiskan'em ga gojiti. Kristus, za katerega reisrnl dan se proravljame, je učil mir In ljubezen, *m je lmbfl svei narod ker mu je plakaje očital njegove zmede, ter mu prorokova! razoad. N2rod ni popravil svojfh zmed. m propadel je. Nepobitna je in nepobitno ostane, da kdor se'e prepir, ne moTe žeti nVr. Bilo bi v korist nas vseh m v korist nase mlade, demokratske države, če bi se nekoliko skTbne:še oz<"rall. na pravo človeško in narodno vzgoio nnše nVadlne, ter s nlanieaHtni delom pospeSal? zb'lžan^e v'S-;lh z ntž!:mi rn nižjih z v;5ifmi. To plemenito, a tež-ko nilogo. si le naložfo »Društvo «krb za m'Vno« ki na tem mestu prosi, da bi ga podpirali vsi sloji ne oziraje se na današnje zagrne, strankarske razmere. DruStvo »Skrb za mladino za okraja St. Peter in Poljane v LmbHanU namerava prirediti bolnico za bedno. zapuSčeno mladino, ter kliče vsem plemenito m*sleč;m: usmilite se med bedmmi na^bedne;§lh. prosimo Vas pomagaite nam k uspehu zamišljene božičnice bodtei z obleko, žlv'11 ali denarjem. V ta namen bodo naši č'am po-bh-ali pred Božičem darfla s pooblastili, podpfsan'Tm od odbora našega društva.
— Tujezemske vžlcaTce se moraio razprodati do konca tekočega leta. Po novem letu se bodo vž'galk:e tuiega lovora zaplenile. Proti lastnikom se bo uvedlo kazensko postopanje rad-' tmotnosfva. Več na razglasu, ki je nabit na mestni uradni deski.
— Tečaje za 5*vanje In vezenje je otvorila »Lega« v Komnu na Krasu. Tako sega delovanje Lege vedno globokeise v slovensko življenje. Podučuje gdč. Virgini-ja Volčič.
— Omejitev pH«eIlevan|a v Ameriko.
Amerikanski kongres baje namerava potrditi zakonski načrt poslanca A;berta John-sona, da naj se doda prtseljenišk' postavi poseben amendement in če bo slednji sprejet bo stvar sledeča: Dosedaj se sme v Ameriko priseliti samo troje odstotkov tam se nahajaiočega števila ljudi posamnfh narodnosti. Število ljudi se sicer cen: po ljudskem štetju izza leta 1910. Će je bilo na primer leta 1910 v AmerHd 200.000 Jugo-slovenov, sme priti v Ameriko vsako leto 600 Jugoslovenov. Od sedaj dalie pa bo tvorilo za temeli kvote posammh držav ljudsko štetje izza leta 1*90. Novi načrt je predvsem naperjen proti priseljevanju Slovanov Italijanov m Židov. Največji naval priseljencev teh narodnosti se je namreč pričel šele po lehi IftOO. Kvota za priseljence je znižana *>d 350 na 340 Hsoč, Iz čegar jc razvidno, da amer ški vladi nI toliko za omeiltev prisel^evania. kot da zajezi m Izključi naval Židov. Italiianov In Slovanov. Znano pa se bo povečalo priseljevanje Iz skandinavskih držav in zapadne Fvrope, ker so tf Ifadie bolj »zreli« za ameriške cilje In bolj sposobni za ameriško državljanstvo, če bo zakon sprejet, kar je skoraj verjetno, bodo po važnejših pristaniščih nastavljene posebne komisije, ki bodo pregledale vse priselience. če so telesno zdravi m duševno sposobni.
— Por'v opnUcom. TJpnfkT podpisane zadruge se por'vljajo v smislu $ 40. zadružnega zakona, da prijavijo svole terjatve. Narodna založba v Ljub *anI. regl-ttrovana zadruga z omejeno zave o v likvidaciji
— Iz Saveza flnansnake kontrola. Na 16. ovog mjeseca održače članovi upravnog I nadsornog odbora Saveza frn a n stiske kontrole sastanak n Beogradu, na kome ee učestvovati delegati sekcija Saveza lx cele Kraljevine. NaJvažnna pitan'a ovoga sastanka Je prevodov fmansNske kontrole na novi zakon o gnofnfrkna.
— M norice Rarr** umri. Iz Pariza poročalo, da Je slavni francoski romanopisec M. Barres dne 3. tm. umri Parres se Ja rodil 1. 1962. Ko mu je bilo 20 let. Je prišel ▼ Pariz in od te dobe se začenla njegovo plsateljevanie. L. 1**2 je bn Izvollen za poslanem. Rajni Je bil poleg Amntola franca stvaritelj novega franvoskega romana. Njegovi aajbolj popularni romani so; »Ua
t bomme libre«, »Le culte du moU, L* enne-
1 mi des !ois«.
mm Selma Lagerloiova slavna švedska pisateljica, ki je dobila L 1919. Noblovo nagrado jc slavila te dni svojo 60 letnico.
— Izseljevanje na Japonsko. Ker se obralajo mnogi na razna oblastva glede izseljevanja na Japonsko, opozarja Izseljenski komlsarfjat v Zajrrebu, da glasom informacij Japonske vobce ne potrebuje delovnih moči iz inozerr.siva. Na Japonskem jc hiperprodukcija domačih manualnih delavcev, zaradi česar se kljub obnovi po nedavnem katastrofalnem potresu niti ne iščejo niti ne morejo zaposliti inozemski delavci.    Izseljevanje   na   Japonsko v
I svrho zaslužka je brezuspešno.
— Sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice. Na pod'agi odredbe ministrstva vojne in mornarice se sprejme rekom meseca januarja 1924 v strojno šolo vojne mornarice v Dienov ću (Boka Kotorska) 75 gojencev :z meščanstva m kadra, ki se uvrste v dva paralelna razreda fn io v strojnega in električnega, ktrera trajata 12 mesecev. Kandidati iz meičsn-stva morajo Izpolniti sledeče obveze 1) da je podanik kraljevine SHS, kar mora dokazati z domovinskim llsrom in občinskim potrdilom. 2.) da nI m'ajši od 16H leta, niti starejši od 19 let, kar mora dokazati s krstnim listom, 3.) da je dovrši! najmanj 4 rezrede osnovne šole, 4.) da je poštnega obnašanja in še aekazaovaa, k*r mora dokazati s policijskim aH občin ;k*m nravstvenim sor'^cva'om, 5.) da Ima potrdilo roditeljev za dovoljenje vstopa v vojno šolo. PotrdUo se ima glaaiti: Dovoljujem svojemu sinu N. N. vstop v stroj 10 šolo m^rnMice in po končanju šole služenje v kadru mornarice v smislu člena 2- . »zakona o ustrojstvu vojskec t. j. polni rok več časa proveden v šoli.... 1. 1924. Podpis. 6.) da je bil naimanj dve leti pri Žele-zoindustr1 «skem poslu, t. j. pri kovaškem, ključavničarskem, strugarskem, šoferskem, elektrotehničnem, monterskem itd. z navedbo uspeha, 7.) da Ima spričevalo vojaškega zdravnika o popolni sposobnosti za poklic, 8.) da ni oženjen. 9.) izjavo v katero stroko želi prehajati Prvenstvo hnajo oni, kiso^leg že Iručenega poklica dovršH: več razredov kake meščanske aii obrtne šole. Za kandidate iz kadra jo iste obveze, razen 1.) da mora blrt priporočen od komande in 2.) da je interventen. Lastnoročno pisane prošnje mornjo biti poslane najmanj do 31. januarja 1924. komandantu strojne šole. Zelenika, Boka Kotorska, Dalmacija. Prošnji morajo biti priloženi vsi navedeni dokumenti.
— Nesreče pri delu. Ključavničarju Josipu K5nig pri elektrarni Fala pri Mariboru je padel na desno nogo škripec in ga tako poškodoval, da so ga morali oddati v bolnico v Mariboru. — Na skladišču lesa Kunstel & Za'ar v S^štamu je zmečkal hlod delavcu Rudolfu Skruba desno nogo in mu poškodoval tudi prsni koi. Prepeljali so ga v Celjsko bolnico. —- V tvornici Cinal v Celju je odletel delavcu Josipu Kramperšciku pri stružnem stroju kos železa v levo oko in ga težko poškodoval. Tudi njega so odpeljali v bolnico. Miz. pom. Lorenc Golnar v Ptuju se ie nevarno obreza! na levi roki. Hlapcu Prnncu Fkleršku v trgovini Starašina v Cirkovcih pri Ptuju je padel pri razkladanju poln sod na nogo m mu jo zmečkal. Odpeljali so ga v bolnico. — Kovač Josip Gonja pri Apneniku »Celjec se ie obreza! ob pločevini po desni roki.
— Malenkosti, ki pa so značilne za našo brezbrižnost. Pišejo nam: Na Tržaški cesti ie neki obrtnik, ki ima na vidnem fzobesku še vedno krstno Ime Tranz. Čudno, da že nI pri splošnem čiščenju leta 1908 ta nemški »zc odletel, Še bolj čudno pa je, da se ie ohranil celih 5 let v prerojeni narodni državi
— Plemenitim slovenskim ženam. Dve siroti, Omesečnl fantek — Rus in d klica — Slovenka sta brez obleke In krova, brez materine ljubezni In skrbne očetove reke, ki bi Jima olajšala mlado življenje. Bliža se zima in že Itak obupen položaj nedolžnih bitij je še bolj ogrožen. Kje je plemenito srce, ki b! se usmililo teh <!rot ter Jima preskrbelo vsaj naiootrebnejše zavetišče In hrano? Informacije daje ga. Terezija Jenko,
, Jurčičev trg 3.
FALZIFICIP \M DrTSr!TDINARSKI~ BANKOVCI.
Sedež družbe v Trstu.
i T
Z Rakeka smo prejeli danes brzojavno vest, da je obmejni policijski ko-misarijat te dni zalotil pri preiskavi in kontroli tržaškega vlaka večjo družbo razpcčevalcev falziflciranih desetdinar-skih bankovcev. Razpečevalci. italijanski državljani, so imeli pri sebi več fal-zifikatov ter so pri zasliSanju izjavili, da so jih prejeli v svrho razpečavanj po Jugoslaviji od dobro organizirane družbe v Trstu, ki je izdelovala na debelo falziflkate. ki so jih potem aretiranci prenašali v Jugoslavijo ter jih na raznih krajih dajali v promet v velikih množi-; nah. — Merodajne politične oblasti so ' sedaj zaprosile italijansko kvesturo v j Trstu, da uvede preiskavo o organizaciji falzifikatorjev.
KINO TIVOLI
1S.9 14., 13., 16 decembre 192«
LYA MARA
v svoil na;bolši drami ■181 BERftL
i
— Klao Ideal predvaja od četrtka dne ti. t. m. naprej do vštevši nedeljo 16. tm. pustolovno dramo t Hči cunjarjat. Tlim le francoske snovi, vseskozi zanimiv. Dejanje se vrli v MarseJu v preteklem stoletju. — Drama Je v 6 dejanjih In se vsled dolgosti Iste vršijo dnevno le tri Predstave in sicer ob 3, pol 7. in pol 9, v nedeljo pa ob 3., 5., i 7. io 9. uri.
»DAN PLAČILA« — OLAF FON M S Od jutri d-JiJe predvaja Kino V.atlca vtlesenzacijonaJno in nad\se krasno Ziv-Uensko dramo »Dan plačila« z Olaf POna-som, glasovitim in popularnim filmskim umetnikom v glavni vlogi. Dane- «e p sled-njlkrat predvaja Pustolovsk: film »Boreče se sile«. Film je delo in Čudo moderne tehnike ter * svojimi ekscentr m n efektnimi prizori zbuja sploenn zaiimanje.
— Klao »Ljubljanski dvor«. Sestrica znantga prlljublj'enega filmskega itrn^ca Jackie Coogaen-a — 6 letna najdra c^.ra filmska umetnica Gloria Coognn igra v sredo 12., četrtek 13. m pe:c'.. 14. dec en bra Prvikrat v L:<b'..anl v tra^rčni drami 4 dejanj »Ma'a samarltnrka«. Kf^r ie ma!«ga znme^s Jakie Coognra. bo gotovo ž«!«! spoanati md; njegovo ljubko 'n malo sastrico. Starš', ne ▼amud-'te sf ogledati  tega  dmr*e*"-ec:a  nrroka In  r' I
s seboi tudi svo*e otroVe ki se bodo čudili te? mali filmski umetnici
— Rts!8\:2 Ija in kavama »Zvezda«. Koncert nor. rl7j»««!<e karale bn vsak d-in v kavarni od 17. do 19 ure, od 20. do 22 v restavraciji in od 22. drlje topel v kavarni. ITapeln k Kada ? a n d o r. Prvovrstna kn-pela. dr*in \t n«?-ka. Atrakcija prve vrste
— Ni potrebno trpeti reuma zem rn kostobolje, »režnje v križu. ker »Reuna*!im odstranjuje bc'e-!'ne v kratkem času.
na zaloga za Ljubljana in okolico je lekarna Lettstek.
— Kar V| petreenlate, to e VSrtrrj To prnvo ćorrače sredstvo, knf?ro predene VaJe bolečine! Poskusna p^š Ijka Pin 27. Lekarnar  Pug.  reHer, Srubica Donja, Eizarrz It 238 ^,'v%•vVn.
— Najcenejše In najnovc'^e obleko H* dobilo samo v šeleab^rgovi ulica št. 3 pri Oričar 6 Mefač.
— Telesno zaprtja. Profesor C. Bra ra Fern^aid. od!*!nr ženski zdrav lik, pUn: o h'rrem in zanes'livem učinku grčn!';e ■ Franr-Josef« sem se posuto prepričal > zato rabo te vode najiop'^e pri ročam bolnfm ženskam.
— Prijeten In lafčast okns le znik testenin »Pekate*e- Ako i:h kuhar ca sk -nr tcipravi, je n' boljSe jedi te vr;:e.
— Moderne reklam.*.  Moderni trpovre ma vedno bolj ceniti   ■«=oe<ro r©t lamo. I a. kušnU uel. da je ni reklame, ki bi boli kova1« n?c|o pmetni5'-;i pla1 at, umetnHkl i*v serfit itd. Efektna risba na etiketah, zavi škatlah, ovitkih, steklenicah  Itd.   oor^ ve nego naile^ši  tekst   Dane*  smo hvalabef tako daleč,' da si rudi to lahko brez težav preskrbimo doma. Umetnikov ne manjka, ki bi bili TcSčl temn poslu S'r^Vovnrv udruženje jugoslovanskih oblllcujočik umetnikov (krat ko SUJOU, LiuMiana. Thn. srednja lola), v katerem *o zdrveni «.knra; b^z Izjeme vsi slovenski oblikujoči umetniki dale trtfoveem in ind iatrl|alcem brearplačna informacije
de vsakovrstnih umetniških naročil —Vpra* Panjem treba prilo"'ti znamko ra odg) ▼©*
Dolenjske Benetke ob zadnji poplavi.
Kostanjevica. S. dec. J0^. Kdor je čita! pretirana poročala v raznih listih, si je gotovo mislil Kostanjevico kot otok smrti.
In vendar je ostalo živo vse: ljudie in živina, ščetine! in kuretina. V iz'cmo so prišli le manjši glodavci po skladi-diŠčib in shrambah, kar pa ni obžalovanja vredno. Kl.ub temu pa se nikakor ne more trditi, da je izostala večja škoda.
Kostanjevičani smo sicer nekake dvoživke in se urno prilagodimo nastalemu položaju: ko vidimo pretečo nevarnost, je takoj vse mobilno. Živina in prašiči se preženo ali prepeljejo v južno-zapadni del mesta, pred hiše se napravijo nekake pristaniške naprave iz desk. vsi čolni se mobilizirajo in komunikacija z vsem mestom je napravljena Mladina si zbije iz desk, vrat in kovnic primitivne splave, ki jih z loparji in koli potiska;o naprej, fratarsko obrt po beneškem vzorcu prevzetno naši marljivi ribiči in prideš brezskrbno do sleherne hiše, in »otok smrti« se spremeni v Živahen in prometen kraj, v katerega sicer noben vnajnik ne more ter izostane poštna in vsa druga zveza z vozili.
Neki list je poročal, da je bila voda v mestu visoka dva metra. To je pretirano. Voda je prišla v na;nižje hiše in pokvarila tla in pohištvo. ?a!ibog je le mali del hiš toliko dvignjenih, da iih nobena povodenj ne doseže. V jugnznpnJ-nem delu mesta, t. j. izven otoka pred mostom pa so bile hiše in gospoda--' r poslopja dostopna po suhem, raz^n dveh hiš v neposredni bližini Krke in Studene.
Vendar je voda odnesla trnovo listja, slame, pol skih pridelkov, predvsem takozvane povrtninc in piče za svinje. Veliko kvare je pa predvsem vsled nastale vlažnosti na zdravju ljudi! in Živali na pohištvu, obbkl in onih pr?dmet;h. k! se spravljajo v kleti in shrambe. Večina prebivalstva je revna in bo to lk prenesla tem težje, ker je že toča poleti in jeseni uničila skoro dve tretiini poljskih pridelkov in pridelkov v vinogradih.
Ko se je voda v enem tednu povrnila, je bila za 15 cm nižja od prve. katera tudi nI bila tako visoka kot I. 1919.
Toliko v informacijo onim. ki so po netočnih vesteh bili v strahu za dolenjske Benetke in n ih stari in novi rod.
— Iz Moravč. Tu je bil d~;e 7 decembra protestni shod proti nasilju Ital;]anov n .d našimi brati v Primorju. 5hod Je rrlred !a podružnica Jugoslovenske Matice. Shnd J? otvoril predsednik podružnice g. Cerar. ki ie po kratkem pozdravu oddal becedo profesorju Zgrabllču iz LJubljane. V Jedrnatih besedah Je orisal profesor ZeraMič v*e trpljenje nasib bratov in ves barbarizem Italijanov. Protesta! shod je sijajno uspel (n
iiev 2b3
•Muvr N>M   in a K ti O«  ane 13 decembra l--2o
Strai, 5
iokazal, da čuti tudi naše kmečko prebivalstvo z brati tam preko. — Popoldne Je pri-ledil učiteljski zbor v Zadružnem domu šolski mladini Miklavžev večer. Miklavžev večer je bil posebno pomenljiv vsled lepega govora prof. Zgrabliča, ki ie pojasnil navzočim otrokom in staršem pomen 1. decembra. Po govoru se je razvila prosta zabava in je ves večer sijajno uspel. Moravče so se tako vnovič izkazale kot zaveden naroden kraj.
— Iz Prescrja nam pišejo: V nedeljo 2-decembra t L smo imeli ponovitev »'gre »Razvalina življenja« v našem Sokolskem demu. Če so igrali prvič dobro, moramo pri-znati. da je bilo pri ponovitvi naravnosi iz-b -rno. Videl sem že marsikatero igro po vaških odrih, a tako dovršeno dobre še ne. Vsa čast mladim diletantom, ki kažejo precejšen talent Med gledalci sem opazil tudi Borovničane. Hvala za poset. Naše gospodične učiteljice bi pa lahko tudi pokazale malo zanimanja za te prireditve. Uram. da prirede naši Sokoli v krakem kako burko.
— Iz Guštanja. Dr-Srveno ži\:;erne tukaj dobro napreduje. Na prnznfk našega uied'n'erri je uorizori'o izob. aževalno društvo »Svoboda« Petkovo dramo »Žrtve«.
DrugI dan je imelo »Pevsko   m godbeno
društvo« svoj 5 koncert. Obe prireditvi sta dobro uspeU in bili vkljub s*nbemu vremenu lepo obisknnf. V sredo zvečer je priredil cSokoU Miklažev večer z obdarovanjem otrok. Sodelovala je godba »Pevskega in godbenega društva«. — Na praznik ujedinjenja se je poročHa gosrilničarka ga. Orter z g. Maksom Brundulo, čuvarjem nemške skrinjice pri zadnjih volitvah v Nnr. skupščmo. Pri gostiH je pel kvartet Gatterer. Knkor smo sl:ša!l so se zabaval? po »eeht karntneriseh«. — Nedavno 'e nekdo v »Slov. Narodu« zagovarjal tega Gat-terja, prokurista jeklarne na Ravneh, Čel kako zavedna je njegova žena. Da bo slika popolna tudi ženi ne moremo prizaie-sti, kar nam ie sicer zelo neljubo. V Gu-štanju obstoje sledeča narodna društva: Kat. izobraževalno društvo. Sokol, Mal-g^jeva čitalnica, Pevsko in godbeno društvo. Soproga g. prokurista pa ni članica ne enega teh druš'ev. Jeli taka fena zavedna Slovenka? Zavedna Slovenka rud? govori z možem In o»rok? vedno in povsod
slovensko. Sr.dbo o zavednosti prepuščamo torej javnosti.
Generalna stavka poštnih uslužbencev v Avstriji.
Katastrofalne posledice stavke. — D udeležilo vseh 28.619 uslužbencev. — N
uslužbencev. —
Kakor smo že poročali, je izbruhnila v ponedeljek zjutraj generalna  stavka vseh avstrijskih  poštnih, brzojavnih, telefonskih In carinskih  uslužbencev. Stavka  je imela takoj prvi dan težke posledice. Vsa vrata glavne pošte so stavkujoči zaprli m Postavili pred glavnim vhodom svojo stražo. Vsi poštni oddelki so prazni: urnduie edirrf inspekcijski uradnik, sicer pa vlada povsod grobna tlš;na.   Genera'nemu ravnatelju  in viš'im uradnikom, ki so hoteli zjutraj nastopili službo,   je bil dostop, na pošto zabranjen. Akcijski osJf»nf strogo pazi na to. da je stavka popolna.   V kleteh glavne pošte je nakopičenih nad 1000 vreč pisem In druge korespondence.   Vsa petkova in sobotna   pošta leži   v predalih. Ker je pred božičnimi ~rnzniki poštni promet zelo velik,    se ie bati katastrofalnih posledic tudi v slučaju, če bi bil dosežen med vin do In stavkajočimi   sporazum že daens aH jutri, kajti ogromne količine zaostale pošte ne bo mogoče tako hitro od-poslatf. Ista žalostna slika je tudi na kolodvorih, kjer se je nakopičilo z dežele in 'noremsva tolfko pošiliatev, da železniško osobje  ne ve kam bi z njimi. Celokupen promet ie ustavljen tudi v/brzojavnem rn carinskem uradu. Ako bo trajala stavka še nekai dni, preti oirromna materijalna škoda, V carinskem uradu leži namreč velika nmožffta kvarlilvegn blaga, ki predstavila rrrTijardno vrednost. Ako se ro blago pra~ voč-sn"* ne zacarini in odpcšlje, se bo seveda pokvarilo.
V ponedeljek zjutraj je bil Dunaj z vsemi podeželskimi kraji odrezan od stalnega sveta. Promet je bil mogoč samo z že'eznico. Točno ob 6. zjutraj je bila prekinjena telefonska in brzojavna zveza. Najbolj ie bilo prizadeto dunajsko prebivalstvo, zlasti javni uradi, banke, tvrdke. rešilne postaje m ognjegasci. Akcijski odbor je sier obljubil, da bo dovolil rešilnim postajam in požarnim brambam telefonsko zvezo, toda ne glede na to se je pripetilo v mestu več nesreč in rešilna cenirala ni bila pravočasno obveščena, ker telefon n: funkcijoniral. Prizadeti uradi si pomagajo z avtomobr'no zvezo in ordonančno službo. Policijsko ravnateljstvo ie uvedlo poleg bserne ordonančne službe tudi direktno policijsko brzojavno zvezo med posam-nikl komisariiati. Dunaj predstavlja ogromno telo z usahlimi glavnimi žilami. Stavka poteka popolnoma mirno. Do sedaj še ni bilo nobenega incidenta. Generalni komisar dr. Z'mmermann ie zahteval v ponedeljek svoj osebni avto iz državne garaže. Ker ga ni dobil, je prosil policijskega uradnika, naj posreduje pri akcijskem odboru. Kljub temu pa mu avtomobila niso poslali in je moral peš po svojih opravkih.
Stavki so se* pridružili vsi uslužbenci arez Izieme. Skupno število Stavkojočik znaša 28.619 Izvzeti so samo oni uradniki, k? so ostali na svojm mestih po nalogu akcMskeea odbora in sicer v slučaju, ako je služba v interesu nameščencev samih. Vodstvo stavke je uved-o vzorno disc!p!;-ao. Vsak okraj zase ima poseben lokal, kjer se zbirajo od časa do časa deputa-
unaj brez telefona. — Stavke se je evarnost splošne stavke vseh državnih Vlada popušča.
ci:e uslužbencev, da se posvetujejo o nada! jnih korakih. Ako bi bil dosežen sporazum, bi vodstvo potom teh deputacij takoj obvestilo vse uslužbence, da morajo znova nastopiti službo. Popolna stavka je rudi v drugih avstrijskih mestih. Celokupen poštni, brzojavni in telefonski promet Je ustavljen v Gradcu, Solnogradu. Inomostu, Linzu, Celovcu, St. P61*nn In drugih večjih krajih. Stavka je izbruhnila zato, ker zvezni kancelar ni hotel pristati na utirava poštnih uslužbencev glede božične renu-meracije v znesku 14 milijard *a OunvskI industrijski in obrtniški krogi so pripravljeni plačati ta znesek Iz lastnih sredstev, kajti škoda, ki jo * o prizadela stavka industrijski in drugim podjetjem, oo gotovo neprimerno večja.
V ponedeljek so stavkujoči priredili javno zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč uslužbencev. Obsežna dvorana in galerija društvenega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička. V drugih okrajih so se vršili istočasno javni shodi. Na zborovanju je govoril med drugimi tudi zastpnik državnih stavcev Roll, ki je izjavil, da so vsi državni stavci na strani stavkujoč^h in so vsak čas pripraviieni, da se pridružijo stavki. Vodstvo je sklenilo, da se bo s*avka v slučaju potrebe razširila tudi na druge kategoriie državnih nameščencev. Ako se tekom 24 ur vlada ne spametuje, izbruhne stavka tudi v ostalih zveznih urad;h. Tudi uradn!štvo mestne občine je solidarno s stavkujočlmi in jim obeta svojo pomoč. Situacija je skrajno napeta. Vsako odlašanje pomeni nevarnost splošne stavke vseh državnih uslužbencev. Vodstvo sravke je v zanesljivih rokah in stavkujoči so tako dobro organizirani in d'scipHnirnni, da je izključeno vsako popuščanje. Pri svojih zahtevah bodo vztrajali do konca In vladi preostaja edini izhod, da jim č;m prej ustreže. Me-rodaini faktorji so že scregovorili o tem, da bo treba nuino ukreniti vse potrebno, da se še pravočasno prepreči večja katastrofa. Parlament bo bržkone primoran sprejeti predlog o takojšn;em pov;šaniu plač. V vladnrh krogih so mnenja, da se vlada temu predlogu ne bo protivila, v kolikor seveda ne bo znatno prekoračil državnega proračuna. Vprašanje zvišanja plač mora biti rešeno še tekom tega tedna. Državni nameščenci odločno zahtevajo, da se pred božičmmi prazniki zbo1;ša mihov gmotni položaj. Ako vlada te spontane zahteve ne bo upoštevala lahko izbruhne sp'oina stavka vseh državnih uslužbencev. Kakšne pos'edice bi imelo to za državo, sledi že iz dejstva, da se ceni škoda, prizadeta po sedanji delni stavki na več nrlljard. Merodaini krogi upajo, da bo mogoče doseči sporazum. Tudi vlada že uvldeva. da je treba končno rešiti ursdn'ško vprašanje tako. da mezdno g-'bam*e ne bo več ov;ra1o normalnega živl:enia. S tem da ie velein-dustriia pripravljena priskočiti na pomoč finančnemu ministrstvu s šv^lknl sredstvi, ie to pereče vprašanje načelno že rešeno. Pričakovati je torej, da bo stavka v prihodnjih dneh končana.
Iznred sodišča.
LJUPL TAN5KA POROTA.
— Star račun. V ponedeViek 10. tm. popoldne je bila druga obravnava radi uboja. Obtožen je bil bivši redar v Trstu Štefan C i g 1 i č, nvzar drma Iz Kranja. Glasom obtožnice bi bilo to de'«nje zelo grdo kajti Clglič je baje ustrelil 76 letnega starca Prisni" Vi ga je zaloti! na svojem vrtu na Montebello v Trstu, ko je nabiral travo za zajčke. Starček ga ?e kleče prosil naj se ga usrrnli. toda brez usoeha. To se je go-d*lo leta 1918. v burnih povojnih dnevih. Obtoženec je zanikal umor in ugotavljal, da *e res ustrelil proti Orlandu, toda le za strah In v tla. V tem hipu pa so začeli patra H streli Iz sosedni vrtov, ki so bili namenjeni Cigl'ču: zadet pa ie bTl končno le n-*hov tovariš, ka*ere~a so hoteh* pred CagT'čem Kfrftf. poro4niki so obe vprašanji riede uboia kakor glede Izvršitve takega dejan;a, kateremu bi sledila smrt zanikali, nakar ie bil Ciglič oproščen.
•
— Otrok v peči. (Nndalfevanie.) Poroma obravnava proti Rozaliji Blaško radi detomrra ie bila v torek II. tm. ob 14.30 W>nčana. Porotniki so soglasno zanikali prvo vprašanie glede detomora, zanikali so md-i s 5:7 drugo vp-ašanie. če je name-n^fl onnsHia zdrnvn^Vo In vsako drugo pomoč pri porodu, soglasno so pa potrdili vprašani?, da ni poklicala k porodu pomoči in da poroda nI iavfla oblastem. Na Podla«! tega porotnJSkega  kri vdor eka Je
je porotno sodišče RozallJo Blaško obso-dlo na 2 meseca strogega zapora radi prestopka § 339. kaz. zakona.
— 2rtev za moža. Druga detomorll-ka, ki se je zagovarjala včeraj, je imela za odstranitev otroka vse druge vzroke kot običajne detomorilke. Ona ni živela kot služkinja v tuji hiši, marveč je bila kot posestnfkova hči In obenem šivilja pri svoji materi. Tudi se ji ni bilo treba oatl žalostmh posledic, ki zadenejo ubog* nezakonske matere služkinje, ki so ies Hh-ko izpostavljenemu zlu, ker so domači dobro vedeli, kaj je ž njo. To ie svojim domačim tudi priznala, tajila pa je samo Čas prihoda. Toda to dete je bilo zamo drugačna ovira. Ko sta se s prvim ljubimcem očetom otroka, razšla, se je seznanila ob-toženka z drugim fantom In prišlo je že tako daleč, da sta se zaročila fa ker se je bala, da ne bi ta otrok, sad prejšnjega razmerja, razdrl njene bodoče sreče. Je sklenila, da ga žrtvuje za svojo bodočo srečo. Njena mati je šla dne 6. okt. po opravkih v Tršič. Hčerka Ana Dolenova, današnja obtoženka pa ie ostala sama doma na Senlčncm pri Križah. Po lastnem priznanju je dekle ta dan porodilo. Porod je bfl po njenem zatrdT!u silno težak Tn je trajal preko ene ure. Dete se je pri tem zadušilo, če ni bilo že prele mrtvo. Truplo je zavila obtoženka v veliko ruto m ga nesla pod streho in skrila za dva (rama.
Ko se je vTnfla mati je takoj zapazila, kaj se je zgodilo. Hčerka se je lagala, da je splavila. Toda ko je Prišla še babica, ste ugotovili, da je bfl porod normalen. Hči ie v tem tako oslabela da so jo morali pre-videti. Se le po tej krlrj je hčerka vse priznala in povedala kje je dete. Našli so otroka, ki pa je bfl že tako od maček sne-den, da se je komaj še držala glava. Davljenja torej «1 bilo mogoče ugotoviti, ugotovila pa sta sodna zvedenca dr. T r a v-n e r hi dr. Novak, da je dete donošeno, zdravo hi da je nekaj časa živelo. Senat je stavi! porotnikom skoro Ista vprašanja kot prvi obtoženkl In oorotnHe' so tudi slično odgovorili. Potrdili so samo četrto vprašanje, ker ni naznanila poroda, bodisi da le rodila živo aH mrtvo dete pristojnim oblastem. Obsojena je bila na 6 t e d-nov strocega zapora vštevji preiskovalni zapor od 16. nov. Senatu je predsedoval včeraj v!* svet. dr. K a l s e r, vo-tanta sta bfla svet. V e h o v a r in dopoldne dr. SfHigoj. " '^re pa L e d e r-hai. Drž. pravd. opal drž. pravd,
dr. Ogorevc, zar^arjaia sta prvo eb-»ožeako dr. K r e č, drugo na dr. KrejČI.
— Ovaduikš zadeva iz le t m 1917 Danes se vrši zanimiva obravnava še iz časa, ko je cvetelo pri nas ovadi istro in ko so razni demoralizirani ljudje naravnost tekmovali * tem, kako bi svoje osebne ali nolitične nasprotnike denuncirali radi srbofilstva. Obtožen   je  Janez  Z o r k o,  železniški uradnik v Sisku, proti kateremu dviga državno prav# ništvo to-le — obtožbo: Janez Zorko je v prvi polovici leta 1917 kot železniški asi« j stent v Zalofu   ovadil   svojega urrdncga I predstojnica,   postaienafelnika   JakhJia pri j vojaški  oblasti   radi   izmi*! jene ga. hudodel* : stva veleizdaje, kalenja javnega miru in špU I ionfže ter ga s tem snravil v veliko nevar-! nost. S tem je zakrivil hudodelstvo obreko* j v*nja po ^ 309 k. z. (210 b) in se naj ka« j  TTmie po dragem  odstavkn  §  210 k. z. — i Rario^i. — Železniški  nadrevident R"d^lf Jakhel  ie bil leta  1916 17 postajenačelnik železniško postaje v Zalogu. Istotam ie ta* krat služboval kot železniški asistent Zorko. Z   odlokom   promatnega   ravnatelistva na Dunaiu z dne 15. feruarja I°17 je bil Jakhel nanadoma  p-estavljen  v  Gradec.  Dno 14. aorila  1917  jo bi!  Jakhel  suspendiran od službe, kor jo vsled neke ovadbo vojaško poveljstvo v Gradcu odredi!« zopeT nirga voino «odna preiskavo. Dne 23. anrila 1°17 je bil Jakhel aretiran in zanrt v ffarnlziiskl zanor v Gradcu. Dne 2. juliia 1917 ie bilo sodno postorMinie zoner Jarkhlja ustavlieno. Ker so je proti Jakhliu vršila preiskava radi hudodelstva veleizdaje, kalen ia javnega mi« ru in Soiionaže in ker ie bil Jahkeli v pre» Ts'-n.valnem zanoru ©d 28. aprila do 3. j"niia 1917 je sklenati, da ao morale biti obdol« žitve zelo hud-ga in opasnoga znašala. Zsto p^-avi priča sodni svetnik dr. Pavel Sk-aber* ne. ki je kot vojaški sodnik voogledal do* tixni   voiašVi  kazenski   akt.   da   jo imela ovndba ta^'o strs'no vsebino, da so se mu kar lasie  iežili. Dr. Skaberne tudi potrdi, da je bil Jakb-1 vsed te ovadbo v smrtni nevarnosti in ria mu bi ne bilo pomagati, če bi se v ovadbi nakopičeni očitki iz'nzali le količkaj kot resnični ali verjetni. Toda preiskava voiaškega sodišča jo dognala baš nasprotno, da so vsi očitH neosnovani in lažnj'vi. ter da Je ovadba plod vražje zlobe. To sVd i iz sklepa od 2. julija 1917, s kate* rim se je kazensko postopanje zoper Jakblja ustavilo, ter iz pričevanja dr. Pavla Skaber* ne, dr. Maksa Geor"a Hendel. dr. R"dolfa Finspieler in dr. Adolfa Boschek»Erlach. — Zadevne ovadbe preiskovalni sodnik ni mo* gel dobiti iz Nemške Avstrije. Iz Jakhlieve* ga zagovora pred vojaškim sodiščem, kate* rega pa imamo tudi le v prepisu, se pa da vsaj toliko poznati, da Jakhlju ovadba oči* ta, da je že pred vojno rovaril proti dr?avi. ter bil priiatelj Srbov, nadalie da se je med vojno veselil voinih neuspehov stare Avstri* je in njenih zaveznikov, ter to iavno razo* deval, nadalie da ie bil s političnimi h'ido* delci v pri i atrijskih stikih. In da je prona* giral razpad Avstrije, ter ustanovitev Veli* ko slovanske države, nadalje da jo spijo* niral za sovražne države in imel stike z za* noniki sovražnikov, osobito Ttsb'ianov. ko* jih vojne načrte, da je poznal. Da je Imrla ovadba  tako vsebino, potriuje tudi Jakhel kot pri<*a.  Jakhlov ovaditeli  je obtoženec Z   'o. To s pooolno gotovostjo sl^-di ir sle* dečih okolnosti in dejstev. 1. Jakhel kot priča potrdi, da mu  ie dne 1. maia 1917, ko jo bil pred vojaškim sodiščem zaslišan, sodnik  povedal, da  je Zorko ovaditelj. 2. Priča Karol Sajovic Izjavi, da je bila iavna tain^st in splošna govorica,    da  je Zorko ovadil  Jat-blia.   in  sicer  iz maščevalnosti, ker mu Jakhel kot uradni predstojnik ni dopuščal  raznih  pregreškov zoper stanov* ako   dolžnosti,  osobito  ne  proaiačenja za hrano in niiačo pri bolniških vlakih in čast* niskih kuhinjah. 3. priča Aloizij Weber pra* vi. da m'' i« Zorko že I. 1916 rekel, da so bo osvetli Jakhliu. 4  Priča dr. Pavel Skaberne pove. da je bil na zadevni ovadbi spo* daj zaznamek: »Es erseheint Herr Johana Zorko »«nd maeht naehstehende Angaben «— tTm Cehefmhalrnng der Anre?ge svi^d g~he« ten.« — Na doslovno hosedilo se dr. Skaberne ne spomin ia. toda to po odločno satrtu ie.  da   je  ponolnoma  gotovo in izven vsake«*   dvoma sledilo iz ovaelfie. da ie vse, kar jo stalo v njej. povedal Zorko r>ri voj* no transportnem vod»rvu št. • in da le le t« obenem zaprosilo središče V. armada, da naj ostane ime ovaHltelU taine. Da se napa« vf?ne m-iče dr SVah-enet« fe>*rtf» fn »anes* 1'ive.  je sHerari  t^di  iz prfčevania dria. Maksa Oeor*/« Hendel. M se na zaoVvo toliko srominia. da je bfl Zorko glavna priča in da je bil na ovadbi zaznamek, da naj se v tej zadevi diskretno nostona Tudi pri*a Pinsoieler p*>t*-rli, da ie bil Zorko glavna priča nroti Jakhliu. 5. Pri^a žand narednik Tvan Mak, ki je vršil preti Jakhliu po« izvedbe, označuje Zorkota kot ovaditelja. 6. Iz pisma, katerega je Zorko o predmetni aferi pisal na železničarsko organizacijo, in v katerem Zorko sam priznava, da je v preiskavi proti Jakhliu govoril neresnico. Hudodelstva obrekovanja pa zakrivi trdi priča, ki pri zakisanju koga krivo obdolžuje kakega hudodelstva. Zorko je kot obtoženec nastopil dokaz resnice zato, kar oo Je Jakhlju očitalo. Doka« resnice ae Zorkotu ni niti najmanje poorečil, ker priče ne morejo potrditi zločinskih deianj. Toda tvoH oko!* nosti. l-a*-rc pripoveduje Zorkova Žena. če prav bi bile resnične, še daleka niso takšne, da bi zamogle opravičiti zonet Jakhlja ovadbo zaradi hudodelstva veleizdaje, kalenja javnega mi^» in šnt|ona*e. Dognano ie to* rei. da je Zorko iz hudobije pri pMo«tvu obdol'il    avoiega   uradnega predstojnika JaT Tilja lamflienm hudodelstev, tez spravil Jakhlja v veliko nevarnost smrtne e&aodbe* i
— Zagovor. — Obtcjenec pripoveduje jako poJrol \ kako je prišel v stik z g Jakhljom in kako je prišlo med njima do nesoglasij, katera nesoglasja ao povzročila prepire, službene in zasebne, pri katerih je igrala veliko vlogo tudi obdo'žcnčeva soproga. — Obtoženec trdi. da bi bil nabil Jakhlia. ka» dar mu j? žalil ženo, njegove ooebnc žalitve pa ga niso toliko razburjale, najmanj pa toliko, da bi spravil Jakhlja v smrtno nevarr nost. — " :javi pa. da je pri zaslišanju glede Jakhlja zamolčal vse, kar bi ga pri voja. šklh oblasteh obte?i!o in ga razbremenjeval in to še celo v lastno nevarnost, res pa je. da je Jakhel I vse. kar )e v ovadbi, tudi na* praviL — Sledi nr?~?vanie. — Senatu pred* scdiijo sodn. svet M I a d i č, votanta s*a sv An tlo g a in sod. Morala. Obtožitclj drž. pravd. Lav renčak. zagovornik pa dr. »vigrlj. — Dvorana je polna občinstva, med katerim ao v pretesni večin? ?-!ezni» carji. — Obravnavi je obsežna in bo tra« jala cel din.
iMARIBORSKA POBOTA. — Uboj v Mali Nedelji.   V torek dne
U. dec. je seaei na zatožni klopi že U krat prcdUaznovanl m komaj 21 let stari Marko Bo!.,mec od Ms!t Nedelje. To pot jo obtožen rad: hudodelstva ubo;a. izvršenega dne 2. sepi. n~H "v«^-itH<nv!m sinom Francetom Trn som cb prfl'ki prepira v gostilni. Brez posebnega povoda je Bennnec Trasa z nofem sun" s tako s'lo v hrbet, da Je Frns kmalo nato umrl. Bohanec trdovratno taji In se Ize-o-v^ria na popolno pijanost. Bohan^c je tudi znan driom"žnež. Priče so znn!ka'e. da bi bil pjnn. Poro*rl-kl so ga soglasno priznali za krivega, nakar :. porotni senat a^d ~ * '^^dsrvom v. s svetn^ra Posega ottsudfl ns 5 let težke foče. Prura na *s rlsn do'n,*er;a ramrava proti Sttfanu Ozveku obtoženega radi ropa, se je radi prio preložila na prih. zasedanja.
Sccljalni vestnik.
— Socijalno zavarovanje In zdravniki.
Predsedstvo ZBZ je htročfle ravnateljstvu OUZD v Ljubljani sledečo resoluc'jo: Socijalno zavarovanje za delavce je bilo opetovano predmet razpravam v odborovlh sejah zveze blagainičnih zdravn kov za Slovenijo. Zdravniki smatrajo zakon za zavarovanje delavcev ea en^ najboIJIHi posta vodaia'nfli del n^Še drŽave, ker je samo v SlovenfH de-ežn'b zakonih d?jatev nad četrt milijona rednih zavarovancev 'n n*lh svojcev, fmotreno organizirana uprava In brozbrbno poatujoca zdravniška služba nudita na;zanesl!fve'5e iamstvo za h'tro. pra-v'čno tn zadovoI?K*o rrv*'fln!e zakona za lavarovanje delavcev. Zdravniki kot glavni čini*e'M v izvrševanju tega zakona so pripravl'eni. da p^n'rnjo merodajne oblast) pri vseh zakonitih 'n irpravnfh reformah ki streme za navedenrm ciljem. K resolucijam gospodarskih korpornclj, ki zahtevajo de'oma noveliranje zakona, deloma zn:ža-nje upravnih stroškov, odbor ZBZ nI zavzel določenega stal?5ča, temveč prepušča končno sodbo občnemu zboru, pač pa ugotavlja že sedai. da je zdrnvn'ška služba v veliki meri odvisna od dobre »prave m svari pred kakršnemkoli pos!abS«n;em so-cijalnega zavarovanja ter ozkosrčnostjo pri upravn'h reformah. Odbor ZBZ ugotavlja na pod'agl dolgoV^nih izkušenj sta-rei$fh urfldovfh zdravnikov, da je najce-ne'ša uprava more povzroč'ti ka^nstrofal-nejSa uprava more povzročiti katasrofal-ne PosTedfce za zavod in za socijalno zavarovanje. Končnoo dbor ZBZ pravočasno opozarja, da bi naletele na nn»strožji odpor pri vseh zdravnikih brez izjeme one upravne reforme, ki bi zdravnikom na^-gale poleg zdravn'ške službe še velik de-1 pisarniških poslov.
T'Tisfih In ?nort.
— UstanovT'.ev šahovskega khtba v Zidanem mostu. Ker nameravam usta-o-vfti Šahovski klub vabim vse ce gospode, kot tudi dame In začetnike, ka.tr- ima^ jo veselje in interes ;.a to lepo Tgr.-), da pristopijo kot člani. Cenicne piriave. — osib-ne kot pismene — sprejme Viljem P i c k, Cementarna Zidani most.
O L A F   F 6 N S 5
priljubljeni  filmski umetnik nastopi 13., 14., 15., 16 decembra 1923
v senzad onelrem igrokazu v 5. de'anjib
DAN PLAČILA"
KINO „MATICA"
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA, Dne 12. dec. Sprejeto ob 13.
Ob preej živahnem prometu so danes vsi tečaji začetkom borze nekoliko porasli. Ker pa je bila vsa potreba po devizah z zadostno množino blaga krita, se ni mogla čvrsta tendenca uveljaviti. Ob zaključku borze ni bilo skoraj nobenega prometa ter so ostali tečaji neizpremenjeni.
Na efektnem trgu je bilo nekoliko več prometa v delnicah H'potekarne, katere so vsled precejšnje množine blaga nekolfko popustile. Se nadalje čvrste so Trboveljske z ozlrom na to, da so javljeni večji nakupni nalogi za Inozemstvo na dunajski borzi. — V ostalih papirjih pa ni bilo skoraj nobenih sprememb. Ob zaključku notira jo:
Efekti: 7% mvest. dr*, posojilo od leta 1921. 53—55, Ljubi j. kred. bnnka 220, Prva hrv. Sted. Zagreb 970—075. Slav. banka. Zagreb 110, Hrv. slav. h'p. banka, Zagreb 95—96.50 rirv. esk. banka, Zagreb 163 50, Jugoslav. banka. Zagreb 144—145. Trb. premog, dr. 950, Slavonija 208—209 Exp?atacfja 225, šečerana 2440—2445, Narodna Šumska Industr. 142.5O—147.50, Gutt-man 1780.
Devize: Curfh 15.45—15.50, Pariz 4.70—4.775, London 386.50—.1S7.50. Dunaj 0.12450—0.12525. Praga 2.59—2.nO, Trst 3*4.50—3A5.50. Newyork 87«/4—«88/4 Bu-danpeita 0.45—0.46,
Valute: dolar 87—87.50, Itra 3.79—
3.87.
INOZEMSKE PORZE.
— Curlh. 12. dec. (Izvir.) Današnja predborza. Deogiad 6.50, Berlin ren:na marka 1.40, Amsterdam 219, Newyork 572.75 London 25.12. Pariz 30.8H. Milan 2-4.95 Praga 1^.75 Budimpešta 0AT2. Bukarešta 2.92*4  Sofija 4.—. Dunaj O.OCSPSO.
— Trst, 12. dec. Predborza. Beograd 2,1*5—2*. 10. Duna« 0.0.V4—0.0326, Praga 67—67.50. Panz 123—123.25. London 100 55 -.-100.66, Newyork 22.85—22.95, Curih 400
02.
,nt2Ba«BVHSafflHmB«Bi
mm gorcOla.
NARODNA SKUPŠČINA-
Razprava o avstrijskih konvencijah.
— Beograd, 12. decembra. (Irv.) Plenarna seja jc d3nes ob 10. d«jpH'!dne bila oivorjena. Mlaistef vciae in mornarice je odgovoril na inteipclac.jo demokratskih poslancev, zakaj njvi vojaški zakon ne dovoljuje učiteljem, da odslužijo svojo službeno d<-bo v letnih rokih za časa počitnic. Izjavil je. da tega ne določa novi zakon, ne m >re proti temu ničesar storiti a je ukreni vso> da bo olajšal službovanje učiteljem, ki so že gotov rok odsluiilL Takih učiteljev je 170.
Minister financ je zbornici predložil zakonski predlog o treh novlb dvanaiStLnah. Zbornica je zakonu priznaia nujnost.
Zbornica je za tem prešla k l. točki dnevnega reda: razprava o konvencijah, sklenjenih februarja meseca t. L med oaio državo In Avstrijo.
Poročevalec poslanec Mita Dlmltrl-jević (rad.) le omenjal koristnost teh štirih konvencij, ki bodo rešile še vs« sporna probleme med obema državama. Rešena bodo vprašanja, ki niso b.Ia urejena z mirovno pogodbo.
Z-inanii minister dr. Ninčlč Je za tem p~dal kratka pojasnila k posamiam konvencijam, izjavljajoč:
Po razpadu Avstro - Ogrske so bili pred vsem ustvarjeni novi odnošajl med Avstrijsko republiko in ostalimi državami. Med državami nastali ni na ozemlju bivše Avstro - Ogrske, so postala mnoga vprašanja nerešena. Rešitev tak h vpraSanj med Avstrijo in našo državo urejajo Štiri predložene konvencije. 1.) Konvencija: dvignjo-nje sekvestrov In prepovedi nad premoženjem podanikov druge države. Ta konvencija stopi 15 dni po ratifikaciji narodne skupščine v veljavo.
Druga konvencija ureja ključ za izplačilo terjatev oziroma dolgov obema državama. Vprašanje ureditve dolgov v bivših avstro - ogrskih kronah je zelo delikatno, ker to vprašanje nI bilo urejeno po mirovni pogodbi. Znano le. da so nacijonalne države po razpadu uvedle svoj lasten novec ki Ima v nasledstvenih državah razno vrednost. Nastalo je vprašanje, kako urediti ter-, jatve v avstro - ogrskih kronah, ki Jih Imajo državljani ene ali druge države. Interesi naših in avstrijskih državljanov so pri tora prišli v težak konflkt Naši upniki, ki Imajo terjatve v Avstriji, so zahtevali, da se Jim plača > v dinarjih, nasprotno n*šl d°lžnfkL da plačajo svoj dolgove v Av'trilI v avstrijskih kronah.
Kon ven ril a sedaj ureja to vprašanje po ključu 8 : 100.
Minister je kratko navedel Še vsebino zadnjih dveh konvencij, nakar je zaključil svoj govor s pozivom, da narodna skupščina svrejme te konvencije in tako odstrani zadnje ovire za vzpostavitev normalnih z°-snodarsklh odnošajev med obema državama.
Poslanec Josip Retsner (dem.) jo konstatiral v daljšem govoru, da te konvencije direktno škodujejo vitalnim interesom naših državljanov, osobito v Sloveniji In bo radi tega glasoval protL
Poslanec dr. Behmen (musi.) je ljuto napadel zunanjega ministra, ker je bMJe zastopal interese Avstrijske republike kakor pa Interese lastnih državljanov. (Razprava se nadaljuje.)
KRSTNA SLAVA KRALJEVE RODBINE.
— Beograd, 12. decembra. Ozv.) Po poročilu Iz Slavonskega Brnda je prispela danes dopoldne Nj. Vel. kraljica Marra s prestolonaslednikom Petrom v spremstvu prve dvorne dame ge. Had-žičeve in dvornega maršala generala Damjanovića tja z dvomim vlakom !n se s kraljem odpelje v Sarajevo. Tu ostane kraljica več dni. Potem odpotuje kraljica v Dalmacijo v Dubrovnik, kjer bo s prestolonaslednikom ostala mesec dni ali dva.
Društvene vesti.
— Predavanje. Danes, v sredo ob ^»1 J 20. zvečer ^predava na državni rea.Kl g. j Anton L e i t ge b o Karlu Marin iu n;e-
govem nauKn.
— IMetnlco obstoja praznnje Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v LJubljani. Dne 15. decembra bo ob 20. zvečer v kazin^ki dvorani koncert, na katerem se Izvaja med drugim tudi Satt-nerjeva ».leftejeva prisega«. 16. decembra ob II. dopoldne izredni občni zbor. zvečer ob 20. pa zabavni večer s plesom oboje istotako v kazinskl dvorani. Dne IR. decembra v gledališki dvorani riorjanska ulica 27-1., istočasno kot 100. predriavi šenia-kobskega odra Deradlnileva drama Brezno.
mmamsimmsmmmmm
Zbirajte ?nwVn
za Jugoslovensko Matico"!
Stran O.
»SI." O VENSKI   NA prm, 4w* 13. decembra 1923
[ev. 153.
Razne vesti.
ELEKTRIKA V DOMAČI RABI. Modernega življenja s4 ae moremo bdV sUH brez elektrike. Ona je zmagovalno posegla t cknreaaro življenje, prtoorHa al je pot ▼ veliko ia malo radustrijo, poatala je sredstvo prometa ra fototraflje. Oaa prenaša besedo tn pisavo v na4odda4jae>-ie kraje, m to s hitrostjo a asih misli. Elektrika je, Id prevala a lahkoto dan aa daa ia stotine mestnega prebivalstva v najbolj odaljene dale mesta, oaa je, ki razsvetljave aala pota tn naša stanovanja v dolgih nočnih urah.
Pa •! c k trika je prodrla tudi v nase kakteje ia napovedala je boj vsem starim sistemom ognjišč ia Štedilnikov, kt se kurijo" z dr vrni In plinom. Znano je, da vzbuja elektrika tudi toploto; o tem se prepričamo fce, če se dotaknemo električne sve-tttke. Mnogim pa je še neznano, da se mo- . re elektrika pretvoriti tadi v toploto ne- j »osam kalorij.*)
•) Množina toplote, ki jo potrebuje 1 kg vode, da se segreje za 1*.
Elektriko uporabljajo v kuhinji, samo da v večini kuhinj ta način ni vpeljan vsled svoje nekonomičnosti. A s tem bi Ma odpravljena zakajena ognjišča in štedilniki, po mestih rodi štedHmki na pim, ki eo sicer čednejši a nevarnejši za zdravje. Električno ognjišče pa bi izpremenflo aasb kuhinjo v pravi, elegantni selonoek Edino, kar bi ga izdajalo, bi bil prijeten duh in vonj fcirhe In pa vesele pare vode, hA bi VT«la sa tako Čudovit način.
Kako izgleda taka električna kuhinja? Ognjišče je mizica pokrita z mramorjern en ravno takim ozadjem ob zidu. V gotovi vattai tega ozadja so nameščeni električni pnnbf. s p orno čio katerih se uravnava potrebni električni tok. Po mizici pa zo razvrščene ponve in lonci m ponvice, DriCSr kejoč čaromega učinka. In ta je blizu. Pre-pasana z beHm predpasnikom se približa kanariea mizici, dotakne se električnega aaatea, od koder vodi en konec žice pod lonce. Tok je spojen. Rahla a ftva mlač-■ost se prttne razširjati preko masti ht mesa in čez par rrrfmrt ie se prtvzdigujejo sad ktpecV> vodo pokrovct
Misliti pa ne smemo, da so to h* poizkusi. V Nemčiji se je udomačila električna kuhinja v mnogib družinah, ki skrbe za bifro kuhanje in snažnost. Neprecenljiva korist take kuhinje je v tem, da se more z »ajve-čio lahkoto pos hrže vati baš one toplote, kj je ra to ali ono kuho najprnVlad-nejša. V ta namen je v ozadju pritrjen voltameter. s pomočjo katerega se uravnava električni tok. Drag načm domače uporabe elektrike je todl zanimiv. Obstoji v tem. da se ohranfjo icrožntki topil, zlasti pri kosila po zimi.
Moderne mize knajo hrkrrjlce, v katera ne stavi električni srikač t žico. Kdor ieH, da se mu koa pečerrVe na krrrfnlku preveč ne ohladi, zavrti srfknč tn pTijetna toplota se veacSrria po krožniku. Tako satane Jed vos čas prijetno topla.
2e bofj oblčahra pa Je uporaba efet-trflte v kuhin-i za naurvanje krožnikov tn kahfniske posode.
Nekateri veifkl arn-Tikanski m nemški kotefl le uporabljajo v to srvrbo elektrfko tn sfcer v popolno zadovoljnost. Vse nantva-
■Je se vrši avtomatično s pomočjo malega d mama in to v dveh vodah, ki jih raz greva elektrika. Nato stavijo umito posodo v električne peči i ventilatorji, da se suSi. Tako je vsa številna posoda velikega hotela v nekaj minutah pripravljena za ponovno serviranje.
Druae posebnosti uporabe elektrike so še: pranje m likanje perila, kodraaje ženskih kis tn električno masiranje.
Za pranje perila se uporabljajo ogromni stroji.
Nekaj posebnega p« je uporaba elektrike sa kodranje las. Doslej je bilo to delo počasne m združeno z nevarnostjo. Železo, ki se rabi v to svrho, ni vedno enako toplo, včasih pa celo preveč. Marsikatera lepotica se je pri tem delu že opekla aH pa neprijetno osmodila lase. Električni aparat za kodranje las. k! obstoji Iz malega motorja, ki goni ventilator za vrav-navanje primerne toplote, pa preprečuje vse te nevarnosti, deia enakomerno in hitro.
Elektrika je pa morala tudi v službo k lepoti.
Prehitro ginejo leta in marsikak oblaček, lahen, se s prva neopazen prikrade na čelo, počasi pa zavzame vidno obliko gub. In prva guba je muka za ženo! Je starost, ki se približuje in sneg in zima srca. A čudoviti tok elektrike lahko ženi za nekaj Časa še ohrani smehljaj m pomladno cvetje.
Čudna in mala električna priprava masira lice. Električni tok v tej pripravi mora biti sproti pretrgan, prekinjen. S takim aparatom si je treba treti obraz, zlasti čelo vsak dan po par minut in izginile bodo prve gube nastopajoče starosti in obraz zadobj zopet svojo prvotno sve-žost.
Zares, elektrika je na zmagoslavnem pohodu v naše domve.
★   * ★
• Elektrokultura, 2e v 18. stol. so učenjaki raziskovali vpliv elektrike na ra*-voj rastlin. Zadnjih 50 let so se taki poskusi pomnožili, zlasti v anglosaksonskih zemljah. Ne da bi se spuščal v podrobnosti jonske teorije, na kateri sloni elektrokultura, dopušča Mac Crev, da sprožitve toka močne napetosti skozi prst usodno učinkuje na semena in koreninice, stresajoč rasthttske stanice hi podpirajoč tktvo pri razvitku. Dalje pospešujejo take sprožitve zračetrje m tvorbo nitratov; elektro-tonlčni sunki jenov z alkaliji. utegnejo proizvajati nitrite, ki so j S) vsrkale bakterije fn Id jih poslednje vračajo rastlini. Delovanje teh bakterij se poveča po gnlva-ničnem učinkovanju: profesor Statrn (Ma-ssasuchetto Stade O griču Iti it a! College) ie L 1909. dokazal, da električne iskre v tleh skozi 17 dni povečajo število glivic za 600 odstotkov. Elektrifikacija rastlinstva na velfko je silno draga. Zato je angleški ve-ščak Frev proučeval elektrenje zrn in semen, ki je laže, in 150 angleških veleposestnikov izkorišča njegov način na več ko 250 hektarih v dorsetsklh peščinah, v salisburyskl kredi in v cbesehireski glini. Pridelek fe 25 do 30% boljši ne-go po navadi; tudi kakovost semena je prfdobila. Slame je običajne dvakrat več. ker je strn višja in bolj odporna proti pišu al! p!ohi. Nerodno je to, da ooelektrvtev deluje samo
kak mesec dni in sicer pod pogojem, da sta te* m sije povsem srna a. Kajpada je ▼ siromašnem svetu uspeh   občutno slabši. Pred eiektrteactjo je treba siiie hi semen* namočiti v rast opno* soli prevodalce, natanko odmor lene po kakovosti tn količini. Ječme« se namaka še enkrat toliko kot oves. Sošifl se mora v amernj toploti, ne prenaeto, ae prepočasi.   Z našim problemom sta se ubijala rod! Berthelot m Arhar Deneš. Ta dopušča v svojih efektro-fctotaškfh razpravah, da vsebujejo (skoro) vse raotlme železo, ki vsrkava kisik, ki te dve prvini zalkahleai v psotoplazmi vred sta zmožni proizvajati eleicrlko. Ob suši ie zemlja slab prevodnik, tok je pretrgan in rastlina pogine,   če se ae pojavi drug vir elektrike. Dokler je protoplazma mokra,  more  prenašati  pomanjkanje. Po trajnih poskusih je Beneš zaključil: Sleherno živo bitje trna svoje električno Življenje.   Užitni del sadja aH sočivja tvori pozitfvrri element, suha prst slabo prevaja elektrfko In voda je nujno potrebna kot elektrosolit, da tvori protoplazno. Slednja zel, zrno, gomolj, tvori električno tek>, ki se ne sme depolarrzirati   aH razelektritl, če naj njegov razvoj ne zakme. Koža, bodi lupine aH luščine, so izolaorji, ki naj ohranjajo elektriko. Elektromotorna sfla je povsod enaka, jakost struje pa se spreminja po Ohrnovem zakonu ... V zadnjem času so tudi   na   Francoskem    dosegli v tem poglavju lepe uspehe. Razpeli so električno omrežje 2 m od tal In spuščali močan tok po dve uri na daa. zjutraj ob 6 fn zvečer ob 18 Si. Tako je duhan zrastel 1.5 metra visoko in pričel cvestl okoli 18. sept. d oči m doseže tobak iedva 1.2 m In ga slana posmodi, preden se razcvete. Krompirja je bilo 25% več in je veeboval znatnejšo količino škroba. Pesa nI nfč bolj obrodila, pač pa je fmela 15 do 30% sladkorja več. Vsi U uspeli poskusi so vredni, da flh nadaljujejo.
* Tirolske hlače sa Otona, Neki du-naiskl Itet poroča, da so hrolski FatUbi tisti nabrali 17 milijonov kron. da kupijo Habs-mrrškermi Otonu, sinu pokojnega bivšega cesarja Karla, nove hlače, ker se je zadnje čase poročalo, da trna revček Otonček samo dva para hlač in da je en par le mate dober, drugI pa hudo Izdelan. Istočasno poroča »Pesti Napio«, da scfl mati Cita trdno upanje, da pride srn ček Oton »a vsak način na madžarski presto L čeprav *ma sedaj še slabe hlače. Cita mfsti. da je vsa Evropa naveličana republikanskega režima m da Avstrijci fn Madfar! vedno bolj hrepene po monarhiji, katero bi oživil njen Oton.
* Slo-rašTd čadodefec. 25 let Je, odkar je umrl »ojrrsk?« čarovnik Grub v, M jra popisuje Aleksander Dum as v ssroffh Spominih. Sredi prošleg« stoletja je Grutrv zdravi! v Parizu najvišje sloje z nenavadnimi Jekt tn proptsl. Velike fpospe so slepo zaupale n?egovi terapevtiki. Ugledni dami, ki se te navzlic postu bolj tn bolj debeMIa, je zapisal tale recept: Vzemi dvoje lepih Pomaranč H Judeje, perji se pod Are de Tri-onrphe. Izstopi ter hodi peš do Bastilje. držeč v vsaki roki eno oranžo. Prišedši do Bastilje. pojej obe oranži, In sicer najprej fz desne dlani. Vrni se peš k Zmagoloku. noseč v levi pesti olupke tiste oranže, ki je bila prej v desnici, v desni roki pa druge
pomarančne ohrpke. Potem najdi domov. Trikrat na teden skuhaj zavarek is lihega števila suhih češpelj m iz sodega mnogokratnika treh jabolk; ta korrrpot naj se pripravi aa jarskem in žarkem ognju ter naj se neprenehoma meša od leve na desno. Nikoga rin& tuja pomoč ni dopustna pri tem čarobnem varjenju.« Plemenita debelušni-ca je bila vsa iz sebe ob neobične m zapisu; priseči je morala, da bo vestno Izvršila doktorjev nalog- In glejte kleka! Cez tri mesece je Imenitna gospa prišla zopet k Grubemu: shujšala je bila za osem kilogramov .. . tako dobro se je obnesla hoja. znojenje m odvajajo.
.* Ludendorff c*va smo/a Po zmagi pri Tannenbergu leta 1914. je Ludendorfi na* ščuval bojne pse na pomanjskega prosjaka. »Prišel bo dan«, je vpil berač res krvav pod kremplji rrizkeg* lamsora, »prišel bo dan, ko boš tudi ti bežal med Ia ježem istih psov, katere danes hujskaš name. Begal boš na zapad, begal na vzhod. bet?al na serer in begal na jug. . .c Ludendorff pa se mu je kot vojačina prostačina re/al in krohotal. Vendar siromakova prerokba se je skoro dosloToo obistinila. Nemški skrajno levi* carski dnevniki trdijo tako: Ludendorff se je začel umikati na ▼spsdni fronti: osvrbo* ditev Poljske, baltskih dežel in deloma Sle* zije ga je pognala na vzhod. Ob Kappovem prevratu se je birši generalisim umaknil na Švedsko, na aever. Nazadnje p« se je ures* ničtl še »beg na jugu«. Poslednja napoved je ie trpkejša: Ludendorff niti ni moocl lisici na rep sesti, temveč se dolgočasi v nazjidn laskih bavarskih temnicah.
• Voltairov! odgovori. La Mothe, francoski pesnik, je napisal v ven:in tragedijo »Jnes de Ceastri«, ki ie bila le srednje umetniške vrednosti. Srečal je Voltairn po velikem uspehu njegovega »Edipa« — čeatham, dragi kolega — va5 Edidfp je vspel v vsakem ozfru. NaJbofJU rt .kar. zato je. da hočem vaše delo izdati v prozi. — Svobodno, gospodine — je dejal Voltaire — v zameno hočem jaz vašo Jnes napisati v verzih. Voltaire je bil zaprt v Bastfljske ječe rn v onih strašnih zaporih je spfsal več lepih del, med katerimi jako posrečeno pesem o svoji nesreči. Vojvoda Orleanski mu je dal svobodo Tn podelil tudi znatno Podporo. Voltaire mu je rekel. Zarrvabuiem se vašemu visočanstvu in se prrporočnm, da m? še nadalje skrbi za živež, toda prosim, da se mi več ne preskrbi stanov« nj a.
• KavaTrskl paritvi zlo^nd. Pariški ziočinci so pred kratkim dokazali, da tudi ta poklic nI nasproten napredku. Ko je neki zločinec čita!, da nje rova žrtev ne zataje tolfko za ukradenrmi 25.000 franki, temveč za pole* ukradenrmS fotoaraflfaanl in spomini svojega nadlega sina. ji je prvslal fotografijo s prijaznimi besedami nazaj In izrazi! pri tej pril^i okradeni svoje največje Spoštovanje. T novi običaji vlomilcev nam doknzujejo uspehe Izobrazbe m moralnega pouka. Oče nekega umorjertca pa je prejel pismo sledeče vsebine: Zelo spoštovani gospod!  Ko sem  moral včeraj
Vašega srna. ker sem potreboval 10.563 frankov in 75 crntfmov. da plačam neko fakturo, sem našel v njegovem žepu 35 frankov in 55 cenrimov več, nego sem potreboval. Padi teea si Vnm u^o?am poslat! Ček s to vsoto In pri'.^^^m v enak mojega posebnega spoštovanja samokres, s katenm sem ubogega ^oVoinlka usmrtil.
Naj Vam bo drag spomin na Vašega sina. S prošnjo, da mi ohranite VaSe spoštovanje, ostanem udani morilec Vašega sina.
Dariia.
— Uprava našega Rsta le prejela: Za JocosoTensko Matico D^n 10 daruje Fr. Tratnik, ra dobljeno stavo. — Za revnega uradnika pod »Zelo nujno 12.277« daruje gospod Vladimir Arko, velcrndustrijiicc v Zagrebu, Din 300. — Srčna hvaJa!
— Družba st. Cirila ln Metoda t L}tzb~ ffaitl >e creje'a meseca novembra 1923 sledeče prispevke:
L Podružnice: Oaftsrjl 500 Dm. Krš" o m. 6-t5, Marfbor-2e4erni:axska 46.50, Šoštanj 215. Trebnje 610. Ptuj m. 6500, Ptuj ž. 6500, Velfce Lašče 1001, Hoče 108. LaSko 10. Trbovtk m. 515. Trbovtie Ž.  15*0, N >■
vo mesto ž. 50, Sava, Javornlk. Koroška Bela 2500, Maribor m. 2M1, Celje m. 51 D, Ljubljana: Senrpeterska m. 462 Žentpcter-ska ž. 4.c"9.50, L mestna ž. 15; skupni 28.607 Din.
II. Razni prispevki: A. S. Pire, M. Sobota 140, Zavarovalnica »Korana« Prag«, zav. po pok. dr. Vlad. Sernecu 1J3.75 D. Frank Sakser, New York °25 Din. »Stav. Narod«, tu 250, »Jutro«, tu 225, JosSaina Blumnuer, Ljubljana 50. Janko Zurman v spomrn godof\-n;flJvOv rodbme Zurman 5»; skupaj I7C3.7S, Vsota vseh prispevkov 30.370.75 Dinarjev.
— Za Malgajer spomenJk v Gnitanja je odbor prejel sledeče nadal;ne zneske od zt. nabiralcev: Karano, Slivnica 20, dr. Cuš, Kočevje 130, Mravijak J. Vuzemca i40, Milka Lepe, Marenbsrk 75. čr Trsr -Kaodnre. Krško 605. Pndolf VVud'er 15(1 Prej ««36.75, sedaj 117» Drn. 9ktS*aj Din 10.106.75.
— Slov. <EJ. zadruai v Pr«fl sa dar-»-vali, oziroma sodelovali pri zbirki, slede-či velikoduSnl dobrotniki akademskega naraščala: Nada Kochova 750 Din. Kavec Pavel 200, dr. Marin;č 150. doc. d-. Ma--ko 100, dr. Rosina 100, dr. Lipold loo. d<. Kedermann 100, dr. Ptpoi 100, Vil! — Treund 100, Jugoslov. t:sknrna Ljublj. lOf OblačHnica za Slovenijo 100. .los. Oi 100, Peter Kozina 100, Joj, VVeinerjeve nasl. 100, Janko Cesnik 100, Mink.i ?a:a-bon 100, Podružnica Ij. kreditne banke v Gorici 50 Itr, Centralna posojilnica v Gotici 5o hr. dr. Oroden 25 lir. neimenovan 25 hr. dr. Medvešček 20 Ur. dr. OaberSSel 20 lir, dr. Oves 20 lir. dr.B***r 21 flz Fran Paternost 15 lir. dr. Ho:n?k 75 P;7. neimenovana 50 Din. dr. Ropotec 50 Din, dr. Ivan tlojnfk 50 Din, Rosenberg SO Din, dr. Oražem 50 Din, M. Ludvig 50 Din. Crr-ne Ana 50 Din, Oradbeno podjetie »Tonirs 50 Din. Vsem imenovanim dobrotnikom, kakor tudi radi pomanjkanja prostora neimenovanim darovalcem manjših svot, naj-prisrčneiSa zahvala. Odbor.
Rešimo ^oknlskl Tabor!
Glavni nrednikt
HASTO PUSTOSLEMŠEK,
Od tovorni nrrdnfk:
VALENT1N KOPITAR,
po znatno znižanih cenah
priznano najboljših angleških, čeških in dr. tvonrje se dobi pri
SNOJ & MODIC H
= PriioSnostni nakup
za božična in novoletna darila.
Naiboljši premog, drva in oglje
kupita najceneje pH
Draib* ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra tre * TeJefon 220. 2243
! Pa
Manufakturo in usni
12191
lis slai hrastu In
«■'/•?• dobavljam v vsaki množini najceneje
Jas. d Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22.   Telef. 513
vseh vrst najboljše kakovosti po najnižjih cenah dobite v trgovini
ff
Danica"
Maizalj A Raj&etij. LJUBLJANA, Turjaški trg št 1.
hrvaško, istrsko in italijansko se dobi pri
Gosposvetska 1
(ve*;k 3olc»!) v Zagrebu, vrlo dobro idoča, na najprometnejšem kraju mesta, ae proda
s.popolnim inventarjem. Zemljiško vknjiženl dogovor na 9 let. Ponudbe in vprašanja se pošljejo pod St. ,Za-i019" na PUBLICI-TAS d. d. oglasni ar a vod. Zagreb, Gundullćeva ulica 11. 13061
n tovorni
Kopnjemo vsako količino
tesanega lesa
dimenzije 6/7** 8, 9, 10 m; dimenzije 5/6" 7, 8, 9 m; dimemije 4/5" 5 do 8 m; l paralelne deske 13, 20. 25 m/m, 4 in 5 m. Ostalih dimenzij potrebujemo manj. Ponudbe z izvodi poslati na: Brača IVKOYf S ta par (Bačka). 12875
j%' B ■ ■ ■ ■ lil m I i IX1JLUUULMJUI B I I M I ILH I ■ H JM rm
PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
KSAVER   M E S K O:
= Naše = življenje
r       Cena broširani knjigi Dia 18*—, po po*« Dfcl 21'-% Cena vezani fcnjtgi Din 25—, po poiH Dia 38^.
uttea 7.
ii ■ ■ ■ innnnm y 11 in 1 ■ ■ V ijug 11111 UMIH
Fiat 18 B L R z zavoro &arii?«fl&e. — Ponudbe na Forcmnoher i drug, Bakar
Zdravnik fr. Pavel Mi
ordinira od S. do 12. in od 2. da 4» na G;!inčah St. 37 (hi&a  Tri buč.)
zelo sposoben in izkušen, se Ištm xa prtm^gomik na Eolmca. Ponudbe tekom 8 dni sprejema ravnateljstvo Jurija grofa Thurnskega jeklarne na Ravnah.
za *z!tiaB*ef vloma in ognjavarne, v vsakem stanovanju oziroma prostoru z majhnimi stroški naviđno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja Lfnblianska fcosnar-fji]alna dražba, LJntoHena, Bleiweisova cesta št 18.
Provizijski zastopniki naj se javijo!
u Brata Pohlln I.
W
[M m
trornica
vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastih gumbov i. t. d.
Ljubljana I, poštni predal 126
takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust 6865
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
i papir v Mil map;
priporoča
NARODNA K^JiOHR^J
V globoki Žalosti narnaniamo v^cm sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nepozabni soprog in dobri oče
$nton Keich
b!a«;a!Bišht ravastalj v p.
po kratki, mučni bolezni v sredo ob pol eni mirno zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vršf v četrtek, dne 13. t. m. ob 3 iz hiš? žalosti, Sodna ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala ob 9. v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 12. decembra 1923.
ta?u|e£! ostalL
Glavna zalofa cigaretnega pa-,        pirja in vseh vrst
ovojni papir
A. Lampret, LJubljana
Krekov trg 10.
CREV A!
Imam v zalogi vseh Trst Čreva po najnižjih dnevnih cenah. Prvo domače pod* jetje v Ljubljani. — Priporočam se vsem mesarjem in gostilničarjem.
Tmc Zvpan,
crevar
LfMbljaaa, Mesta« klavnica
0	
a	
a	
e	n
e	99
0	
■	f?
ml	
m	99
m	99
0	99
o	99 1
u	
ll	
MEDICžHAL.COCaaC Zahtevajte eamoi
Medicinaš - Cogctac" Jemaica - rum" Cognac-rum" Citrone - rum" Medieinal - pelinkovac" Najfinejše crem - likerJaM Slivovko" in „brinjevec"
„ALKO" LJUBLJANA.
Z	modrim	križcem
z	modnim	kr.&cem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
MEDICINA L-COGNAC
_..___
4tev ?83
»SLOVrNSKl   N ARODt,   d n e 13. decembra 1923.
Stran 7
gr^r^rarararererarjrgrgHG' .|| -|| .||.».|| -]BHEbJLJ[^'j JL-JI -II -II -II •" -" -»■» ■" •» -H -H -II -FlTTT¥:¥^RI^n^ □
9
l2
H
'3
BI
Osnovalni odbor oovlaščene Brodarske dražbe Srbov. Hrvatov in Slovencev.
ti
Mm Irotele
Hrvatov in Sirarn.
Kraljevska vlada je z odločbo br. M. S. 26046'23 od 22. avgusta 1923 L sprejela predlog gosp. ministra saobraćaia. da se osnuje povlaščena brodarska družba, in da preide nanjo državni plovni />ark. Glede na znaCaj brodarstva ter oziraje se na naše državne in pridobitne korhti. je kraljevska vlada pripravljena postaviti široko podlago za razvoj in krepitev narodne brodarske družbe, ki bo obsegala ne samo državne plovne objekte, nego rudi materija! in brodove drugih domačih družb in zasebnih brodarskih podjetij. Pozivu kraljevske vlade se je odzvalo Prvo kralj, srpko povlaščcno brodarko društvo in na na skupščini delničarjev dne 30. septembra t. L sklenilo, da svoje brodove in ostale objekte prenese na novo brodarsko družbo, s čimer je zagotovljena ustanovitev velike narodne brodarske družbe, ki se bo zvj.Ia:
Počašćeno Erođarsko društvo Srba, Hrvata i Siovsnsca.
s sedežem v Beogradu.
Tej novi družbi priključiti država in Srpsko brodarsko društvo svoja plovna parka, tako da bo ta družba brez ladij, ki jih pridružujejo zasebni lastniki, razpolagala takoj izpočetka s:
26 potniškimi brodovi z    8.431 konjskimi silami; 58 tovornmi »     s   25.827        » »
551 vlačilci s 348.241 tonami in ostale plovne potrebščine.
Da bi se delo nove družbe postavilo na Čim solidnejšo podlago, so se objekti, ki se preneso na društvo, ocenili jako strogo Komisija. s?stavijena iz predstavnikov ministrstva saobraćaja in predstavnikov Srpskoga brodarskega društva, je dognala, da znaša vrednost tega celokupnega plovnega parka 30 milijonov dinarjev predvojne vrednosti, kar bi glede vrednosti današnjega dinar ia proti predvojnemu odgovarjalo vrednosti čez 450 milijonov dinarjev. Poleg tega se pa ves ta park odstopi novi družbi samo za petkratno predvojno vrednost, t. j. za 150 milijonov dinarjev, kolikor bo tudi znašala delniška glavnica nove družbe. Ta glavnica bo razdeljena na
150.000 delnic, dlasečih se na ime, vsrka no  1000 dinarjev imenske (nominalne) vrednosti, t.  f.skrmai 150 rrJlifor>o\> dr^ari^v. kolikor ho  zna'ala  delniška  klavnica  n<~>ve  družbe;  d^l^irarii   -->a   m^rr'o   hiti   samo   državi'a^i   kral'^vine  Srbov,   Hrvatov  in Slovenrev. Od te družbene glavnice si pridrži država 51%, t. j. 76.500 delnic v nominalni vrednosti 76.500.000 dinarjev.
Srpsko brodarsko društvo dobi za svoj plovni park v delnicah 11,935.000, ostanek 37.500 delnic vplačajo srbsko brodarstvo in ostali delničarju
stane!? SS.GOP tlalisfs v nominalni vrednosti 38,000.039 dinarjev ss s tem otvarja poziv m upis, ki so ga morejo udeležiti vsi državljani kraljevine SHS.
Vpisujejo se delnice lahko na več načinov: 1. v gotovini. Za ta slučaj s« položi za vsako delnico 1000 dinarjev, aH
2. v gotovini in obveznicah (fer bonih) vojne odškodnine, v katerem slučaju vpisniki, ki vplačajo 1000 do 20.000 Din v gotovini, lahko polože polovico vpisane vsote v gotovini, polovico pa v obveznicah in bonih vojne odškodnine, oni pa, ki vplačajo v gotovini preko 20.000 dinarjev, lahko od vpisane vsote vplačajo 75 % v obveznicah in bonih vojne odškodnine, ali pa se bodo boni sprejemali samo do polovice iznosa vsote, ki se ne plača v gotovem novcu. Obveznice in boni vojne odškodnine se bodo sprejemali pri vpisovanju teh delnic tako, da vsakih 100 dinarjev nominalnih velia kakor 30 dinarjev. Dokler se izvršilne priznanice vojne odškodnine ne zameni jo z obveznicami in boni, se sprejemajo mesto njih izvršilne priznalnice (izvršne presude). Za primero navajamo, da oni, ki hoče vp'ačati 12 delnic, mora položiti 6000 dinarjev v gotovini, za 6000 dinarjev pa v obveznicah in bonih. Da bi vplačal to poslednjo vsoto, mora položiti v obveznicah 10.000 dinarjev nominalne vrednosti, enoliko pa v bonih. Ako pa bonov nima, mora v obveznicah vojne odškodnine položiti 20.000 dinarjev nominalnih. Ali n. pr. tako*Je:
Kdor vzame   40 delnic vplača 19.900 Din v gotovini, namesto nadaljnih Din 20.100 pa položi v obveznicah in bonih nom. dinarjev
»
» » x>
•»
3» 3»
a
50 60 70 80 81 84 100
3»
y>
» 3» »
y> »
20.300 20.100 22.200
20 300 20.100
21 000 25.000
»
3»
y>
»
» »
3»
29.700 39.900 49.800 59.700 60.900 61000 75.000
»
a *
» »
2>
»
Tb
67.000 99 000 133.000 1^.000 lOO 000 203000 210.000 250.000 itd.
Pri vsakem vrMsovališčn je vrsnikom na vr>o*)ed: N*črt zakona za osnovanje te brodarske drurbe, ki 0a je kraljevska vlada oredložila narodni skupščini, kjer so navedene vse prednost? namenjene tej družbi in ki ji zagotavljajo najleošo bodočnost. Ta načrt zakona obsega tudi glavna načela, ki se bodo prevzela v družbena oravila. Od teh orednosti naj omenimo samo nekatere, n. pr. da bo država jamčila delnicam 7uz % dividende in da se bodo delnice kot državno garantirani vrednostni pan!r!i sprejemale za kavcijo pri državnih in samouoravnih nabavah. V teh papirjih se lahko nalaga denar mladoletnih (nnr^lov), da!;e ga lahko nalagajo zavarovalnice in denarni zavodi za svoje rezervne zaklade. Država takisto jamči za glavnico in obresti obveznic, k? jih društvo lahko izdaja do 50 % vrednosti družbene premičnine in nepremičnine. Nadalje bo poleg drugih prednosti ta družba za ves čas obstoja oproščena plačevanja vseh državnih in občinskih davščin in pristojbin. Družba bo tudi uživala tariine olajšave na državnih železnicah itd.
Glede na odstop plovnih parkov pod tako Vodnimi pogoji, glede na državno jamstvo za izplačilo 7M> % dividende, dalje glede na jako olajšani način vplačila delnic, kombiniranega z obveznicami in boni voine od:kodnine ter z ozirom na najširše prednosti, ki se družbi nudijo in naposled na vse druge koristi, ki se proza jo temu podjetju ter poglavitno z ozirom na izgled porastka — vse to bo storilo, da postanejo te delnice prvovrstne vrednosti.
Ko stavliamo preje označenih 36.000 delnic po 1000 dinarjev javno na vpis, priobčujemo, da mora vsak vpisnik pri vpisu položiti 10 % vpisane vsote, 1 J. 100 dinarjev od vsake vpisane delnice v gotovini, a ostanek 900 dinarjev v gotovini in vojni odškodnini se položi na poziv upravnega odbora do 1. Julija 1924. Poleg tega se mora pri vpisu položiti za osnovne stroške po 25 dinarjev v gotovini za vsako delnico.
Rok vpisa traja do 20. decembra 1923, prične se pa z današnjim dnem«
Vpisovanje vrše v Beogradu: Prvo kralj, srpsko povi. brodarsko društvo. Izvozna banka, Jadranska banka in njene podružnice. Prometna banka, Podunavsko trgovačko akcionarsko društvo, Državna hipotekama banka kraljevine S. H. S. in vse njene podružnice; v Zagrebu: Jugoslovenska banka. Prva hrvatska štedionica, Srpska banka d. d., Ilrv. zemalj. hipotekama banka in vse njene podružnice v kraljevini S. H. S.; v Sarajevu: Srpska centralna privredna banka in Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu in vse njih podružnice v kraljevini S. H. S.; v Ljubljani: Kranjska hranilnica in Ljubljanska kreditna banka in vse njih podružnice v kraljevini S. H. S.; v Split u: Veresijski zavod in Zadružna banka; vNovem Sadu: Srpska zadružna banka in njene podružnice; v C e t i n j u: Crnogorska banka; v S k o p l j u;
Izvozna i prometna banka.
Predhodno zborovanje delničarjev bo 28. decembra 1923 ob desetih dopoldne v dvorani razredne loterije v Beogradu z dnevnim redom, objavljenim v »Službenih Novinah*
5f. 277 od 1. decembra 1923.
Delničarji se poživljajo na to zborovanje, a izkažejo naj se z začasnim potrdilom o vpisu delnic.
Upamo, da bodo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev razumeli velik pomen osnovanja te družbe za ojačenje pridobitne sile našega naroda in jih poživljamo, da vpišejo čim večje število delnic, s čimer si ne bodo samo zagotovili stalno In varno rento, nego bodo obenem izpolnili veliko dolžnost nasproti svoji domovini in narodu.
V. Beogradu, dne 30. novembra 1923.
O S N O V A T E L J I; Ministarstvo saobraćaja kraljevine S. H. S.f
kr. srp. povl. Brodarsko društvo. Izvozna banka, Beograd: Beogradska zadruga, Beograd; Prometna banka, Beograd; Podunavsko trgovačko d. d.. Beograd; Opšta privredna banka, Beograd: Poljoprivredno društvo, Beograd; Poštansko čekovska štedionica, Beograd; Kranj* ska hranilnica. Ljubljana; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Zadružna banka, Split; Srpska zadružna banka. Novi Sad; Crnogorska banka. Cetinje; Izvozna i prometna banka, Skoplje: .Vcksander Parlie. lekarnar. Tetovo; dr. Ant. Puliezi, javni beležnik. Dubrovnik; Avgust \Vcsten, industrijalec, Celje; dr. Atanasiie Šola, minister n. r., Sarajevo; ing. Anton Rudek. veleposestnik, Rutnica; dr. Bogdan Marković, ravnatelj drž. hipotekarne banke, Beograd; Braća Borisavljević, trgovci, Priboj; Braća Bomholović. trgovci, Prilcp; Branko Ladiević, predsednik Hrvatske hipotekarne banke, Zagreb: Braća Marić, industrijalci, Kolašin; Vladimir Matejević, trg. član uprave Narodne banke, Beograd Vlada Marković, ravnatelj Rečner?a saobraćaja. Beograd; Vlada K. Pić, industrijalec, Beograd; Vlada Marin* ković, trgovec, Beograd: dr. Vlada Marković. generalni ravnatelj Izvorne banke. Beograd; Vlajko Godievac, trtiovec. Beograd; Vasa T. Kovačević", izvoznik, Sabac; Voja Ncstorović, trgovec, Požarevac; Vojis^av ?Q]a< preds. Srpske centr. privr. banke, Sarajevo; Vladimir Arko. predsednik trgovske zbornice. Zagreb; dr. Vladimir baron Turković. član uprave Narodne banke, Zagreb; Vuko Vuletić, trgovec, Cetinie; dr. Gedeon Dundierskl. indu* Striialec in veleposestnik, Srbobran; gr. Oaio Bulat. odvetnik. Split; Dragomir Radulović, predsednik beogradske borze, Beograd; Dimitrije Perovlć. trgovec, Beograd; Dragiša Ma* tejić, ravnatelj Eskomotne banke, Beograd; Dragotin Hribar, industriialec, Ljubljana; Drag. Diukanović, trgovec, Beoarad; Diordje Janković. arhitekt. Beograd: Djoka Jovanovlć. ravnatelj ?nbačke izvozne banke, Sabac; Djordie Hadži*Aleksic\ trgovec in narodni poslanec, Ve'es; Diordie Velisavltević. gener. ravnatelj Srpske banke. Zagreb; Žika Stojiljković, trgovec. Niš: Živ. P. Taušanović, ravnatelj banke. Jagodina; Živko Jovanović, preda. Brodarskega in bagerskega društva v Beogradu in Zemunu. Ignat J. Bajloni, industrijalce Beograd: dr. Ivan Slokar. ravnatelj Zadružne gospodarske banke. Ljubljana: Ivan Hribar, bivSi poobl. minister, Liuhljana: Jefta Popović. načelnik mimsrrstva saobračaja, Beograd: dr. Jovan LaloSević, odvetnik. Sombor; dr. Joca Manoilović, odvetnik, Suhotica: Joca Ge# orgijević, industrijalec, Vršac, dr. Juraj Bianklni. minister n. r^ Split; Košta D. Glavinic,
vladni komisar pri Narodni banki. Beograd; dr. Košta Ponović, odvetnik, Sombor; dr. Kora* dović, zdravnik, Zemun; dr. Karei Triiler, odvetnik, Ljubljana: Luka Cclović, rentjć; Luka Milišić, trgovec, Beograd; Lazar Bačić, trgovec. Jasenovac N/G; Lale Zuber, bankar, Cetinje; Lovro Petovar, veleposestnik, Ivanjkovci; Ljuba Stojadinović »Segedinac«, trgovec in narodni poslanec, V. Gradište; Ljuba Srećković, član uprave Narodne banke, Beograd; dr. Milan Radosavljević. nač. min. trg. in industr., Beograd; Miloš Savčić. inž. in nar. poslanec, Beograd; Milorad Zebić, inspektor min. trg. in industr., Beograd; Mih. Jovanović, preds. kasač, sodišča, Beograd; Milutin Stanojević, trgovec. Beograd; Milivoje Popović, trgovec, Beograd; Mihajlo Dragičević, ravnatelj Prometne banke, Beograd: Milivoie Pavlović, rav« natelj Brodarskega aindikata S. H. S.. Beograd; Milivoje Smilfanić, arhitekt, Beograd; MiloS Kikić, pomočnik ravn. Rečnega saobraćaja, Beograd; MPan I.ujanović i Komp.; trgovci, Beograd; Mihajlo Lukarević, trgovce, Beograd; Milan Stojadinović, ravnatelj Požarevačke trgovke banke. Požarevac; MHe Kocić, trgovec. Niš; MPutin (\ilizibaric, inženjer-agronom, trgovec, Nis; Mil. Korać, izvoznik Valjevo; MPan Miljković, preds. občine, preds. upr. odbora Industr. privredne zadruge, Zaječar: grof Miroslav Kulmer. predsednik Prve hrvatske štedionice, Zagreb, član uprave Narodne banke. Zagreb: Milivoie Crnadak, ravnatelj Prve hrvatske štedionice, Zagreb; Makso Antić. predsednik zagrebške borze in ravnatelj H. H. B„ Zagreb; Milan DoKrović, trgovec. Daruvar: dr. Melko Čingriia. odvetnik. Pubrovnik; Miroslav Lukan. b. veliki župan, Ljubljana; Nikola Niko'ić, industrijalec, predsednik uprave eaČan. štedionice, Čačak; Nikola Curčin. trgovec. Pančevo: Nikola Stoikanovič, trgovec, preda. trg. udruženja, Sarajevo; dr. Nikola Subotič, odvetnik. Šibenik: dr. Niko Zu^anič, minister n. r., Ljubljana: Oskar Weismaver. preds. Jugoslovenske banke. Zagreb: Petar Kostim, profesor Prizren; Paja Dobanovački. posestnik. Sombor; Pero Stokanovie. trgovec, D. Tuzla; Rcnislav Avramovle'. pomočnik min. saobračaja. Beograd: RaSa MPoHrvi'f. preds. Srpskega brodarskega društva. Beograd: Stevan Kramati. ravnatelj Pod. trg. d. d.. Beograd in lastopnik gener. ravnarelia Srpske banke. Zagreb: Sava S. Mičić. trgovee«izvoznik Obre« novac: Spira Miloševlč. trgovec in industrijalec. Skoplje: dr. Srečko PerUić. advokat. Sara« javo; Toša Djurić, truovec, Beocrad: Franjo Vošnjak. veleindtistrijalec, Šoštanj; ^ukrija
Kurtović, ravnatelj Sarajevske banke, Sarajevo.
=
□
■
^mSEOIII!I!3!l]!lIEES
3g n- n- n- n- a- ip b« F n-1»- »■ »■ m« h- h- h- h- h- n- h-tri^hhi^;hfihi^r^
BY
17
i ppp iinimiJfiiiuiiiiiiiiiiiHHH'"
faserlralte ? ..SlovensRGm flaredn"!
Denar sa Božić prtbraaite
Če kupite za obleke ostanke moškega in ženskega btagra sastava otat pri
L9nmii & Gerkmu
LfvMfaaia
nmiiniimiiniiiiiniilllUllUlllllj
■
■ ■
Po&or trgovci!
Z Tur*tm L0tom oddam hromimo t aaaiaaaa sasgnss
vs/ao* fro/ejrai 2 mstpi inventarjem in zalogo za dobo 10 let v majem  Stanovanje na razpolago. Trgovina se tmnafa
V bogatem industrijskem kraju na Kranjskem,
Detajln* letni promet znaša Din 2 milijona. Po-
irmbnt kapital samo Din 250.000-—. Ostanek po dogovoru. Ponudbe je poHaU na opravo Slov. Naroda pod
.Resni reflshtmnt-11619-.
ULiJUULiAjao^^     niiimnnm ijlajuuljjuu
\m ZAROTNIK ™9S
Telefon 379
mestni tesarski mojster    Te**« 379
Vsakovrstne taaaaaaa dela, modeme lesene stavbe, eeereSJa za pa-h«e, rile, towac, cerkve  bi zvonike;   streH,   nuna tta, stopnice, »edenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba laaenth moškem, lesov k« artrnov. ±»wm. T,
AH že veš norico ?
10-201, popusta
dobiš pri
IMm Bt l ta
Lfablfana, Bfestef traj 19
Novo! AMOR Novo!
iMođrflo (plavilo) v platnenih mošnftčkih,
PotaW}ajo ga vac gospodinje.
Dobra* m povsod!
pJavHa a platneniai kaileams Taiste)««« nI. 11.
Tslefoa «M.
Razstava
okusnih božičnih predmetov za dame in {roapode Aleksandrova cesta 3, I. nadstr.
nad trgovino Kette celi dan otvorjena do 9, zvečer.
j gganaana^aannaeaaaaaannnnnnnaaaaaaasannns
'--■t
■ssletav   noti   ki ostalih
člaab
nić« Tcp4 i Slompsnj Novi Sad
soli
i
cedi vsako mao&tno
•taffinejie sssnlete
kakor mdl
km«i»€ soli (v koscih)
po najnižjih cenaK Naj zaimodemerSI anftn, vettVe hrocacatl, stavt^a
nas v možnost,   da  vsako množino lahko na *hJtreje dobavljamo. Izvršujemo tudi redovito velike )iferae.:e.   Za najčistejšo kvaliteto prev zameno vsako iatastvo.
„Bolor",
najboijša. ne&odljiv* RAK*
VA ZA LASE. Glavna »1001 drogetija A ICANC Ejobliamn. — Rac po£3ja rudi po ponvi. 2022
STEZNIKE
po 5tvotni meri priporoča
Ana Bottor
Dunajaka
v hiši lekarne Piceofl
E
T
Najboljše toaletno milo
kralj, dvornega dobavitelja se    dobi povsod.
Glavna zaloga:
A. Lampret
LJubljana
Krekov trg 10.
Lastna krdelo vainica
klubskih in salonskih farrrititr, rnsarntSkih fote-lov, žimnic in afrtk modro-cev v zalogi m po na-aočUcL Stama zaloga zime in strika aa drobno, debelo no konkurenčnih cenah
R. SEVER
Usbljana, Gosposvetska6
Zahtevajte prospekte.
Halo! - Čujete?
S vet njem o Vara, ne knpujle preje emajlirane kuhinjske posode, pred no   si   ne   ogled* te novo«
slo slo naftna v veliki iibirl pri
trgovska družba Bizjak * Co.,
LjabCpaaa -  Krakov Irg 7
(poJeg Mestnega doma). EK 6ROS CM SETAIL
CE8E KSFSXčt«SERG.lE!
MS F. i L 5§rir
Uabfjsiuu S*. Petra cesta 29
»oveleteia dsrlla
veliko izbiro razne g« acrUa od priproste do nalnnetse izdelave kot; sno#*te ar-^c«, navadne delavce, fine bele in refrr v modnih barvah ter razNcne so«! ne, stoika eioecie hlače hr platna, rradins m trtko; ienake aaavet In sna hm« iMJe?, k!zsca? koash-vine£s, spodnji A :»r!?.. na©* rtre-ba, rncae daraaka blnse. zamaka Sa vtr*fr€?« t*yaa1aat9> t^ke« atraefa oblake* sa aa-Ah« S* dekline Sa h*rfeenta la veteaae
Taa lasfn* Ssdololi:. dalje vaalinvrataa aasreaJ^k-tarso blsnm as mota a m ft naške oblnka fp xa ?vr-.lof tr>-kotas«, m ta, svilene in volnene, ■nrnn. iaase rr»beo- n«xja-vlo3, kravata, avr%faai&« in dmge aiodne predmete po zelo
nizk!h cenah. OffJbeHe si fetpoa In rana,
uradna *.ea£te dn&ajfa]
mHLI OGLHSI
na do M Mai a>—t vsaka »aa SQ a daoli*a>o vrtd
I «nn I
Sliaj&o oslcrbiiikca
vioogr«dnih  in m»how)»
kan del Bos Mihael Ban« sa. Sakaao, Gorisia, Tts-Mja. 13J07
Dre pletflki,
dobro Hurjeni.   M Smkoj
»prejmete. — Naslov pove  uprava »Slovenskega
Maroda«. 13-236
HotelskS siniti
irvcJntn. z dobrimi »pri* če vali, se takoj sprejme. — Ponudbe na upravo hoaria »Umoo«, Ljublja-aa. 13.1»
Dekle
aeH preme r» rti slušno: ena nckotiko ktihati in dru^a dela opravljati. — Vprašanja na: J. Bertoo» cel). Poljanska centa 30, Ljubljana. 13J238
VpefiaTO
smorflc kn jigovodatva. aa» stavo bilance, vname v Uf i lita t vestna knjifo* vodkmjn z dolgoletno prnkao. — Cen j. spono* čila na! A... poStin pre* dal 71. 13.187
Prfmtnl nr*\dmk<
▼eiC vseh pisarnVkih del, iSče mesta kot knjigo« vodja - koreapondent al vodja pisarnice. — Cen j. poaro<fbe nod »Takojšen nastop 7924/13.193« na upravo »SI. Naroda«.
nerabljena, nov«, indelek >*clu*uuuiMuie errdke, 33 HP. naprodaj. — Naalov
pove oprava sSovenaL-e-fa Naroda«, 13.209
2 aJAlf omotorf a
2 m 6 HP. rabljena, toda v popolnoma dobrem sta« a)n, aaprodaj. — Naslov
pore uprava »Slovenskega Narod*«. 13-212
Kopirna
stiskalnica
(arasa) tkoto nova (pred« vojno blago) se proda. —
Naslov pove oprava »St. Naroda«. 13.216
Motorno kolo
2H HP, v nalbollsem sta« »m prodam po nheki cent ah' aamenjam sa eno« rpreiuo krito lah V o ko* črjo. Naslov pove uprav« »Sov. Naroda«. 13.128
Volčja psica
aaasa aaaoaeoa »tara, ae
proda — hrtotam se proda dobro ohranjeno ran. JOco in da muko kolo. — Nnakrv pow oprava »51. Naroda«. 13.182
Ptefflpa stroia
It. 530 era m 6/50 cm dolsa, v dobrem stanju (s podnicom) ae sara d! poman ikania prostora po cera prodaš ta. — Pom-ribe pod »Plctilna stroja 156/T/13.30JU na upravo »Sov. Naroda«.
Oprcniffcisa eoba
s nmktricao rarsvvtfhivo
la teparttnim vhodom »e takoj   odda   dvema #0»
tpodoma — Naslov Bo. vc   oprava »Slorvcrttkefa
13.184
Večja pRzna soba
najraje v bližini de te me vlade in po možnosti s
posebnim vhodom — se lasa. — Ponudbe n* upra»
vo »Sov. Naroda« pod •Odsotnost 13 272«.
Mesečna soba.
lepa. x cveti i a vo
električno r+T. in posebnim vhodom se odda enemu ali dvema tjospodoma. — Naslov pove uprava »Si. Naroda«. 13 JI 3
500 Din nagrade
dob* dotični, ki preskrbi stanovanje, obstoječe is ene aJi dveh & <■> s kuhi« njo v mestn aH na peri« frriji — Ponudbe pod Tiskarna T 3.265 na upravo »Slov. Naroda«.
Prazno robo
1 hrano ali brez pri bolj* Si rodbini i i č e samo« »to j na vdova brez otrok, ki je ves dan odiorna. — Potrvfbe pod »Snažno A K.H3.Z51« rta opravo nSL
Naroda«.
Shižbo sluge,
ali delavca pri kakem podjetju, v tovarni ali trgovini Uce 24 let star mladenič. — Ponudba je vpoalnti pod »Delaven 13.203* na upravo »Slov. Naroda«.
Inženjer
strojne tehnike, s komar« cielz>o prakso, enerffičen tn znaeajen, dobi takoj mesto v železni industriji v Jugosla vi ji. — Ponud* be na upravo »SI. Nar.« pod  »Samostojen/! 3.066*.
Boljsa, pergakina. zdrava
sobarica
U je ac shiitla v dol>Hh hf&ah, vajena serviranja in na powpr#vljanie treh sob, sc i«oe (poleg kuha« rice) k slovenski obitelji od 2 oseb. P!« ča dobra, nastop čfm prej. — Po« m-dbe na: Mariiana Ja* kfl.  Karlovac, Hrvatsko.
13.27!
Išče ne soba,
cvnnt. a hrano, sa dva
gospoda, in soba, primer« na za pisarno ali pa za obe potrebi sna večja soba! — Ponudbe a ceno t na upravo »SVrv. Nar.c pod »B. B.,'13.274«.
Kupi se ženski
zimski plašč
(dobro ohranjen). — Ponudbe pod Suknja/l 3.261 os   upravo   »Slov. Nar.«.
Kupim stoječ
parni kotel
dO do 90 m* kurilne plo» skve, ca, 5 atm. priti« ska. — J. Bonač sin. Ljubljana. 13 221
Dva dfnarna
aK motorfa
230 voltov. 20—30 konjskih sil kupim ali vzs« firm na posodo. — J. frooač tan. Ljubljana.
13.220
Čevljarski stroj
(Tlachmasch trte) — na« orada j. — Naslov pove uorava »St Nar.*. 13J263
Volčja n«ica^
dve leti stara, čistokrvna, ua razstavi odlikovana, »e proda. — Hradeckc|fa 35. 13J62
Wia&«
iiiiportno in eksnortii
IMG. RUDOLF PECLIH.
Stroj, za vsaka tainstrijo, Vesno ia kovinsko; poijedeljski stroji m orodje; lokomobite m sao-tofji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa aa stavbene in konsrukcijske avrbe. — Tovarna poljedeiskih strojev, H varna za železo m kovine F. FAH. C rz deluje vse predmete iz HHega fetesa v vsaki množini in velikosti ločno po modelih, armature iz medi in kovin za vsake potrebe.
^ARIROf?, Trubarjeva ul. 4«
Oglje!
Štiri vagone bukovega in hrsetovsga oglja proda« mo. Cena po dogovore. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 13.264
Iščem aobo
gv&m tudi kot soetano« valka. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 13.270
MebiOTraa soba
za dva gospoda se takoj odda. Naalov pove opra* va »Sa. Naroda«.    13 197
MebloTano sobo
sa boljsena  gcapoda se
išče sa takoj. — Ponudi be pod »T. St_ 3.275« na upravo »Slov Naroda«.
Akademik
išče mirno sobo m elek« tnčno razsvetljavo hi kur« javo sa takoj. — Ponud* be pod »P. G./13.276* na spravo »Slov. Naroda«.
Trgovski lokal
na prometni cesti se iiče proti nagradi za takoj ah poaneje. — Ponudbe pod »Lokal 1924/13.282« na upravo »Slov. Naroda«.
1 J^remičtrii*
Lepo hišo
z vrtom m dvoriščem ter jTrostim  stanovanjem —
v ljubljanski okolici — »■ffodno prodam. — Po« ninibe pod Prilika/13.200 na  upravo »Sk>v. Nar.«.
Polovico hiše
» tremi stanovanji m vr*
tom v sred:r:i Ljubljane, nanrodaj za 100.000 Din. Solona ta lega. — Le resne pismene ponudbe na imrtrro »Slov. Nar.« pod »Polovico hisert3268«.
»Realla«,
L rubljena. Dunajska ea» sta 21, najuspešneje po> ■reduje pri prodmji in na« kupu vsakovrstnih ne* premičnin. — Bresnlaene objave v laatr.i reklamni irlofhit — Vscatranske zveze! 13.255
Hiša s rjosestvom!
Proc.i se hisa, obstoječa rt ves sob in pri tik lin. kakor   tndi gospodarsko
Doslopje. Dalje tri njive
in štiri parcele gozda po čudovito nizki ceni. — Natančna pojasnila daje: Franc RepanSek, OomSa* le.  G oren jako.        11 -*<20
Posojilo Din 50.000
se da proti garanciji v podjetje v Ljubljani, ki me sprejme tudi v al al bo pri knjigovodstvu. — Ponudbe pod
»Poštenost 13.057* ni »isravo     »Slov N&j-oda«
Ženitna ocrinrlba-
Polnoleten mladenič, veić dobre obrti, isobraie« v »eč jeaikih, aafi znanja z *nlado inteligentno danio s premoicajem, ali vdovo Srca otrok, v sta« rosri do 26 let. Prednost imsjc Šivilje. — Ponudbe a »S ..o katera sc vrne* Ve aa resne m avta čajne se da odgovor — p<>d »7 ve sta in svm^luva J 3 3f>6r; na upravo »Slov. Naroda«.
Ski menjam
za mandolino
ali kitaro. — Naakrv pove uprava S!. Nar. 13366
Ribje olje,
modicioako svefe, vedno
v saloni — drogerije A Kane,  Ljubljana, ?Jd ska u Ren 1. 12.658
Okraske m svečke sa božično drevo,
letos krasna bibira, n a debelo in  drobno na »-
ceneje priporoča L. P** relek.   Ltablimna. «?fcfov»
»km i-Jtcm 11380
Jaslice,
R02IČNE TN NOVO. LETNI? RAZGLEDNt CE, velika krasna Izbira, na debelo in droboo na »cene je priporoča — L Pavmivk. Ljtibljmnm. ?ldo\>9ka ulica 12.291
Dežne plašče
»Waterproof« (neprernoS* Mrve'), gnmi «pelerine sa dame, prevlečena s svilo In   usnien«*  snlcnn?« pri«
r?roča    Drago Sclrvab. jnbljana, Dvorni trg 3 11 «^3
Za božično darilo
»o najbolj primarni m poceni igracni športni vozički. tricikK, »a j no« vej9a zmanjšana dvoko« lesa še sa otroka pet let stare ter najnovejše sa# mokolrrice (nolenderjt\. — Tovarna »Tribuna« F. B 1^, Ljubljana, Karlov« ska šesta 4. 12.334
Dalmatinskog Tina
fnovoga, crnoga) i s 1 a t« kog fllitranog m o« i t a — franko Hmd}tk Bakar 01 Gospić — a transportnim bačvama od 700 1 po 475 dinara sa 100
litara aetfo. Polovica k a«
se unaprijed po pousecu Ostalo po dogovoru Josip Budak Ignačev. Karkv beg. Primorje Hrvatsko 12 229
»Jadran«,
aapvtmocliiva mast sa čevlje   f pločeviuaatfa
ikatliah po *'»•. % K k t*   kg   priporočil   — »J»>
aran«. kemična tovarna. Ljubljana-Moetn 12.671
Ribje ol^e,
m jam 6eno svistno, > Koljse  norveške aaamke.
dospelo. — Lekarna Ba* VarčiC,   KaHovaka cesta
it. 2. — rMrvktni tmpo^f \t   ICriatijantiet 1324P
Simon KHTnanek«
Liubljana. ^flrr.burgova ulica 6 Izrichiirm oble« ke po meri m ntinnTjj. 4em    kroju.    .T«m?fm »•»
najel?gantneisb ird^lsvo. — V rsVogi arigioaVn is češko blago 12.900
Dolžno«!
vseh  na rod«fb goaoodmj
bodi. da zahtevajo povsod »orvovrstrd kvas« v korist Jugoslovenske-Hatice. lrsterr«a rarpro-data rvrdk« M 2H?on v Skofrl Loki po dnevni rvorTiičra1 eenl! 13-237
MHo,
vca. 64—66 % rnaš&obe a Dm 14.30 kg. postavno kolodvor Zagreb, v wnt* lorurneni barvi, tu rdi — »Trfbor«, tvorni ea mrla. Zagreb. Zavrtnica 33 Telefon 15—30. Spre ime se zastopnik 12 933
Zidna opeka*
normalno tn močno Špana, priznana kot naibol)« Sa kakovost, se nudi vsa ko množino po dnevni cent. — Zaloga na drob« no:   Opekarska   seetm IS.
— R_ Smlelovrskt srhi« takt ia mestni stsvbcrfV, posestnik opekarne na Vite. 13.253
Žalostni božični
prarnfti
se v mrzlem stanovanju-!s jtedOnika v kuhin0 na lahVo frejei sobo, r? bo prijazno topla, ako nare« cH sparat »Tr^plodar«;. ki je v selogi pri »Jugoma« tartjf«, Lptbljana, Kolodvorska eRoa IS afi prf R. Nlp« la drag, M*ri« bor. 13.254
Inserati t »MaHh oglasih«
tonafo neoporečno r#flk uapafk v »Slov Narodu*. Cena sa prvfh 70 seaarf 5.— Din, v**ka rtrndmlfna besedna 30 para
Bsmfena la novoletna • BIBI1A -
si nabavita po ajfodnm eanah emno le psf tvrdid
R. fliroosl&GhnBP
Ce!jef Gosposka tri. U
Vslika iabera sHatnine, vebmloe, Chtata-arebrs m ar raznih slovitih znamk — b sracfznin  takom. —
Lastna ponravl'aln'ca. PsreČnl pr-atjssal pa meri takasN 4 u t*
^BasaaasnajBBBaanaV
TH. Nt«a>p. s2.
Tat- iataa. SS.
■asa
-sc
«*K
05
6olQriČ~3:a(eskini:
dolenjska ZAMETNA CRNINA |
cfcerinovo:
ELEKTRARNE ! TOZOIt' rozo* t     INSTALATERJI l
IsoMrane m goic kajkrassa S. as. Bsifiutsavs s avl {Berr;
manftsrdferea) kakor ves instalacijski materijal ter gisfctro-■■alaafl po najniljm tovarniških cenah. — Največje zaloge V Sloveniji.
MazuranftComp.f Ljubljana
»jetka
Talsfsn SSS Ht S2S.
belo vtno „IZ GADOVE PECI" |<S:
lastni pridelek, PRVOVRSThVO VINO priznanih vinogradnikov, se toči cd srede IZ L mu daife v gostilni
I S>. Mošak
preje FERLINC, KREKOV TRG.
osli Iri
oioioioioa oaoioeoaoa osoioi cd
Za božič
Obdarite
svoie
najboraimi isoe&i
tvrdite Drago Schmrab
UUIUARA, nVORKI TRG Ste«. 3
Oglejte, si kov, koluhov, raf^aasos,
Miefkll
i gospode ksaseaa aaaaa-r, osajanOi saknjionv Ud.
I
Petnlo! Hodni in športni p>pa>dmati!
zrn tailge
Golar, PrelSSS UsaflilCS, cena D ta I0-—
Verne, Drama s zraka L,   .   . to-— as| si k lzmisU Dr. Oks 5L,       .  . 12—
bL Z.
Lastam« a  Ssk   »MicodM tfrirf<Vt.