Stav. 143. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v i*:rtek, 24. maja 1917 Letnik XLI!» Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Utcu .it i o: Ubca Sv. Frančiška A»iSkega fL X. L na J str. — Vsi 4«n < naj m p. Ciljajo uredništvu liata. Ncirankirana pisma se n« sp ejcmajo in rokopisi se ne vračajo. U a jate.) In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konzorcij h' « .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z or ejensM porofcvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Ae^kcga št. 30. TeJefon uredništva in oprave Rev. 11-67. Naročnl na znala: Za cek> leto....... K 31*30 Za pol leta................. 15 60 za tri mesece m 7 90 za nedeljske izdajo ca celo let« ...... # 630 za pol leta , Posan>ezae Številke .Edinosti" se prodajajo po $ vinarje*, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oflasl se raCunaJo na milimetre v Sirokostl ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka na daljna vrsta................ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno I« upravi .Edinosti" — Plača ln toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški A&iiktga št 20. — Poitnohranilnični račun št. '41.652. Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. mujnika 1917. Vzhodno in jugovzhodno bojišče. — Včeraj je bilo ob Soči tekom dneva zopet mirno. Sele zvečer je izvršil sovražnik z minovškim ognjem krepko pripravljeni napad proti našim jarkom pred Gorico; bil je vržen ob težkih izgubah. Danes zjutraj so pričeli italijanski topovi in mtnovke bombardirati nase postojanke na kraški planoti. Topovska bitka narašča do velike srditosti. Na Koroškem in Tirolskem mestoma zvišano boino delovanje. . Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 23. (Kor.) Veliki Klavni stan. 23. majnika 1917. a«—ta Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Pri HuUucJim tn BulJecourtu smo odbili več angleških sunkov, pripravljenih po močnim ognjem. — Armada nemškega cesarje viča: Na fronti ob A i sni in v Sampanji se je gibalo popoldne boino delovanje artiljerije v zmernih mejah. Popoldne so se po nenadnem oja-čenju topovskega ognja pričeli od planote Paissv do gozda La VHie aux Bots raočiu francoski rapadi, ki so se nadaljevali do \ ecera z veliko trdovratnostjo. V števll-rih bojih fc bližine in s krepkimi prodsunki so bavarski, hanov eranski, spodnješle-ziiskl in poznanjski polki obdržali Svoje Tiostoianke proti veC navalom »n vreli so-v rajnik a naz.i fcrditi bo,i z robnimi granatami v pt*r utežnih delih jark- v so se na^ialievali tudi ponoči. Umikajočemu se stražniku je prizadejal naš ogenj znatne izgube. Francozi so doživeli z izjalovlje-i.jim napadov krvav poraz. — Armada vojvode Albrehta: Na lotarinški fronti in ♦ Sundgau so bili sovražni izviditl oddelki pregnani ... Vzhodno bojišče. — Odgovarjali smo s krepkim učinkovanjem na ogenj ruske artiljerije, ki se je poživfl v več odsekih. . . . „ Na macedonski fronti le odo vsled deževja in vihai m bolno delovanje t,./,j a t no. Prvi generalni icvartirmojsters d1. Ludejidorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 22. (Kot.) (ie«eraW štab poroča: Macedonska fronta: Od Prespan-skega jezera do Strume le topovski ogenj, ki je bil živahnejši na Crveni steni, severno Bitoija. v kolenu Cerne m okolišu Mo-Konice. Ob dolnji Stnimi, med But kovom in Tahinskhn jezerom Je bil topovski c - enj precej srdit in je tralal celi dan. Sovražni oddelek, ki je poizkušal popoldne prodirati preti Barakll DžiimaH*A*o pokosili z ognjem. V noči je več vw»v sovražne pehote, ki so bHI opremljeni s stroi-ni:ami in podpirani od topov, prodiralo v/hodno Barakli Džumaje. Ogenj naših sr ednjih oddelkov tfh Je pregnal. — Na romunski fronti mirno. SOFIJA. 23. (Kor.) Poroči»o generalnega štaba z dne 23. t. m.: \taced jnska fronta: Na fronti od Ohrid-s* ^a do Putko\ skega Jezera običajni artiljerijski ogenj, ki se je v kolenu Cerne c J časa do časa stopnjeval do velike srditosti. Neki sovražen pehotni oddelek, ki je vzhodno Dobrega pOHa skušal prodirati, je bil precnan z ognjem. Ob dolnil Stru-mi, zlasti med Putkovskim in Tahinskhn je/erom živahen artiljerijski ogenj. — Romunska fronta: Nič >ažnega. TURSKO. CARIGRAD. 22. (Kor.) Iz glavnega stana s« poroča: Kavkaška fronta: Napredovanje treh sovražnih stotuij in konjeniškega oddelka smo ustavili. V središču in na levem krilu brezuspešen sovražen topovski ogenj. Sicer nič važnega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 23. maj (lika 1917. — Na trentinski ironti je sovražnik kljub porazu v zadnjih dneh na.aljeval razne ofenzivne operacije z namenom, da bi nas prevaril; toda njegovi napori, da bi odvrnil italijansko vrhov- P O D L I S T E K. Milijonar, ki lo IzfllnlL Roman. Francoski spisal Evgea Cfcavetto. Torej. — je nadalje* aJ de Lozeril, — Če -c ta smrt dokaže: kaj bo posledica? — Moja hči bo lastnica milijonov, to se razume samo po sebi. — \j! Ali mislite, da se stvar izteče kar tako gladko, kot pravite vi? Ali ne vidite ničesar v preteklosti, vsled Cesar bi mo-^el dvomiti o bodočnosti ? — Naj iščem, kolikor hočem, pa vendar ne pajdem niti najmanjšega oblačka, ki b; jii'»gel zatem niti to bodočnost. — Torej niste nikdar misli! na to, da bi si stavil neko vprašanje, ki ie vendar zrlo važno? — Kakšno vprašanje? no poveljstvo od ciljev, ki si jih je stavilo, so zaman. V noči od 20. na 21. t. m. smo odbili z ognjem nenadne srdite napade proti našim prednjim črtam na Col Ca-vento, pri Plubegi in v dolini Giumelli. Med Uardskiin jezerom in Adižo je napadel sovražnik po krepki in daljši topovski pripravi vseh kalibrov naše postojanke pri Dosso Alto in na Zugni; navali so bili odbiti s težkimi izgubami. Vsi drugi manjši napadi v dolini Posine, na asiaški planoti in na Koroškem so se popolnoma izjalovili. — Na julijski fronti se je v severnem odseku Gorice topovski dvoboj, ki je bil že včeraj zjutraj živahen, zvečer še povečal, ne da bi sledile pehotne akcije. Utrdili smo zasedeno višino na točki 364 vzhodno Plav, kjer smo se polastili enega topa in 30 ujetnikov. Vzhodno Gorice se je sovražnik trdovratno prizadeval, da bi nas pregnal z višhie točke 126 južno Gr-čine. Uspešni nastop naše artiljerije in rezerv je vsakikrat izjalovil napade. V noči od 20. na 21. t. m. je eno naših letal obstreljevalo sovražne zvezne crte pri Vo-grskem in se nato vrnilo. BITKA NA SOŠKI FRONTI. DUNAJ. 23. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Kakor je bilo pričakovati, se prične po včerajšnjem miru^irugi del vroče borbe. V odsekih, v katerih se je vršila dosedaj glavna borba, je bilo tudi včeTaj razven ob 11 dopoldne izvršenega sovražnega napada vzhodno Gorice, ki je bil krepko pripravljen z min ov kami in podpiran z metalci ognja, a je bil odbit s težkimi izgubami za napadalca, razmeroma mirno v sovražnih Črtah. Pač pa so bile naše patrulje, kakor vedno, živahno na delu in so neprestano motile in vznemirjale sovražnika z lokalnimi akcijami. Na kraški planoti ie naša fronta že od jutranjega svita v ži-vahnem, vedno srditejšem ognju sovražne artiljerije in minovk. Naša artiljerija isto-tako krepko odgovarja, tako da topovska bitka na kraški planoti vedno bolj narašča. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naši podvodniki v Sredozemskem morju so potopili vnovič večje število par-nikov in jadrnic, skupno 53.000 ton. Med drugimi angleški prevozni parnik »Tran-silvania« (14.355 ton), ki so ga spremljali rušilci, dalje neznan obložen 8000 tonski angle&i parnik, ki je bil na potu v Italijo, neznan angleški parnik 5000 ton z istim ciljem, oborožena italijanska parnika »Alessandra« (8000 ton) z 11.000 ton pšenice za Italijo in »Ferraro« (3172 ton) z municijo na krovu, oboroženi angleški parnik »Karonga« (4665 ton) iz Neaplja na potu v Port Said. — V Atlantiškem in Severnem morju smo potopili zopet 4 par-nike in 5 jadrnic. Nač. adm. štaba mornarice. BRAZILIJA STOPI IZ NEVTRALNOSTI. RIO DE JANEIRO, 22. (Kor.) Agence Ha vas poroča: Predsednik republike je podpisal poslanico, ki predlaga kongresu vprašanje preklica odloka 28. aprila, ki določa nevtralnost Brazilije v vojni med Združenimi državami in Nemčijo. Poslanica izjavlja, da se v odloku 28. aprila zabičava braziLijanskim oblastim, da naj varujejo nevtralnost, 'dokler ne izda vlada kakega nasprotnega ukaza. Vlada je šla s tem tako daleč, kakor je za mogla iti v pričakovanju prihodnjega kongresa, izhajajoč iz mnenja, da so Združene države bistven del ameriške zveze in je bila tradicionalna politika Brazilije vedno v popolnem soglasju z Združenimi državami. Z ozirom na želje in simpatije velike večine brazilijanskega naroda poživlja vlada kongres, da naj se izrazi o preklicu tega oJloka. Domneva se, da bo sklenil kongres preklic z veliko večino. NOVA RUSIJA. Kongres oficirskih delegatov. PETROGRAD, 22. (Kor.) Tu se je sešel kongres delegatov oficirjev iz cele Rusije. Navzočih je nad 600 članov. Potovanje ministra Kerenskega. PETROGRAD, 21. (Kor.) Vojni minister Kerenskij ie odpotoval na Finsko, odkoder namerava oditi potem na fronto in v glavni stan. __ SKLICANJE IRSKEGA KONVENTA. LONDON, 21. (Kor.) V spodnji zbornici je naznanil ministrski predsednik Lloyd Gecrge, da je kabinet sklenil, da skliče imenom krone irski konvent, ki naj predlogi angleški vteii in parlamentu ustavo za vlado Irske v okviru države. V kon-ventu morajo biti zastopani vsi irski stanovi in konvent mora biti dejanjski slika celokupnega življenja in vseh smeri na Irskem. — Vprašanje: zakaj je Brichet zapustil svojo hišo? — Zakaf?____zakaj? — je ponavljal kapitan, iščoč oigovora. Hipoma pa se je zdrznil, kot da mu preti nevarnost, in vzkliknil: — Ali da! Res! Zakaj neki je ta norec zapustil svojo hišo? Ali ni morda Brichet, dasiravno srečen, bogat, zaljubljen v svojo ženo in vsled ^voje starosti pač zavzet za mirno življenje/morda le navidezno hotel odpotovati? — Po vašem mnenhi torej niti odpotoval ni r* — Mislim, da ni inogel potovati daleč. — je odgovoril de LozerU. Ta nantigavanja so res napravila vtisk na Hanibala, ki je. naslonjen z brado na roko, zamišljeno zanirmral: — Res je* da nisem nikdar mislil na to, da! demisijo kabineta, ki jo je Njegovo Veličanstvo blagovolilo sprejeti. Njegovo Veličanstvo je poverilo ministrskemu predsedniku nadal|no vodstvo tekočih zadev. ~ Glede avdijenc. v katerih naj se reši vprašanje sestave novega kabineta, dosedat še ni nič odločeno. AVSTRIJSKA GOSPOSKA ZBORNICA. DUNAJ, 23. (Kor.) Predsedništvo gosposke zbornice razpošilja dnevni red otvoritvene seje, ki se bo vršila v sredo, 30. t. m., ob 4 popoldne. Na dnevnem redu je: predstavitev pnedsedništva. izjave predsednika, imenovanje zapisali k ar jev, došle vloge, volitev devetih opoverite-Ijev, volitev deveterih članov v politični, justični in finančni odsek. DUNAJ, 23. (Kor.) Kakor doznava c. kr. korespondciični urad, je cesar za prihodnje zasedanje državnega zbora imenoval tajnega svetnika Alfreda kneza Win-dischgriitza za predsednika, tajne svetnike Maksa Egona kneza Fiirstenberga, Alojza kneza Schonfcurg-Hartensteina ter t mesta grofa Sylva-Taronca pa za podpredsednike gosposke zbornice. Gret Tarnovvski dospel na Dunaj. DUNAJ, 23. (Kor.) Iz \Vashingtona odpoklic:--ni avstroogrski poslanik grof Tar-mnvski, osobie poslaništva in raznih konzularnih zastopstev monarhije v Ameriki ter nekaj avstroogrskih državljanov so d:mes popoldne dospeli na Dunaj. neutemeljenost italUmski!) DspirucU. Pod tem naslovom piše pulski »Hrvatski List«: Odkar imamo vojno z Italijo, se pe-lijodično vTaćajo članki in statistični sestavki o neupravičenosti italijanskih aspi-racij na južnoavstrijska področja. Za nas, k' poznamo točno razmere na jugu, te številke niso nij novfega. Ali vemiar se moramo čuditi, da so se nemški listi šele v času vojne spomnili te pretežnosti jugoslovanskih narodov v južnih pokrajinah, doČMii so si pred vojno prizadevali na vse mogoče načine, da se zataje ta dejstva. Ravno dunajski židje so v na/prisrčnejši zvezi z italijanskimi Židi prikrivali uničujoči pomen številk ob priliki zadnjega liudsk-tfa štetja, tako da se jin je posre- ta norec. Verjel sem čtsto naivno, da ie odpotoval. Morda pa le rešite to uganko, če mi dovolite, da stvar imenujem s pravim imenom. — Imenujte jo, — je odgovoril kapitan radovedno. — Torej dobro. Reciva torej, da je gospa Brichetova imela----prijatelja. — O, o! — je dejal Hanibal sramežljivo. — Reciva, da ga je imela, pravim. — Pa bodi, reciva. — Ker sva- že na tem, reciva uadalle, da je vaš zet vedel za to razmerje in da je, kot je storilo že toliko zakonskih mož, navidezno odpotoval, da bi se potem nenadoma vrnil skrival In se tako prepričal o stvari. — Aj. aj! — jc meni! Fouumer ves zamišljen. > . .. ...t- (DaMeJ čilo, da je tudi neavstrijsko časoaisje zamolčalo ta dejstva. Znani dunajski list »Neue Freie Presse« je celo objavil članek, pisan v duhu svojega tržaškega zaveznika »Piccola«, — s katerim ie skušal s slabo utemeljenimi razlogi prikriti učinek revizije falzificiranega ljudskega štetja v Trstu. Sedaj pa Italijanov naravnost ni več! Ali so Nemci ali pa Jugoslovani! Tako se vsaj vidi na videz, če človek, ki ne pozna naših dežela, čita mnogoštevilne članke o razmerju narodov na jugu. Toda dojim se spravljajo v javnost resnične števiflce o najjužnejšem področju Avstro-Ogrske, če le mogoče, o Dalmaciji, se govori ravno tako kot preje o nemštvu na Koroškem in Štajerskem, velja še vedno nemško ljudsko štetje za te deželi, velja štetje dunajske občine, ki priznava samo 92.000 Cehov, dočim so jih nemškonacijo-nafne Statistike naštele nad 400.000, se ni popravilo ljudsko štetje na Ceškein in Moravskem, kjer so si Nemci z raznimi mahinaciijanii prilastili najmanje 500.000 Cehov, veljajo gorostasne madžarske Statistike za Ogrsko itd. Ako hočejo gospodje židte na Dunaju nenadoma postati pravični in stvarni, naj postanejo na vsej črti, naj izvedejo potrebne poprave povsod, šele potem jim bo mogel svet verjeti. Toda tej vetrnjaški politiki manjka resnosti, da bi mogla omajati mnenje inozemstva. Sedaj so jim dobrodošle tudi te številke, uspehi našega prizadevanja in truda, dočim pa jim je bilo včeraj težko priznati celo obstanek enega samega Slovana v Trstu. Ako so danes v Italiji ljudje, ki št verjamejo v čisto italijanstvo Trsta, Istre in Dalmacije, se ta šovenistična zaslepljenost ne sme pripisovati samo listoma Corriere della Sera/ in »Piccolu«, temveč tudi gospodi okoli graških listov in v ■prvi vrsti uredništvu »Neue Freie Presse«, ki so v svojem sovraštvu proti vsemu, kar je slovanskega, šli tako daleč, da so i v Trstu i v Istri i v Dalmaciji ponarejali statistične številke, zamolčavali obstanek slovanstva In proglašali boj italijanstva v naših deželah za mučeniško-heroično žrtev bratskega »kulturtragerja«. Ne po-zabljajmo, da so oni isti politiki, ki so se protivili zasedenju Bosne, ostali tudi pozneje dosledni in so v svojo specifično korist iskali in našli vedno formulo za sodelovanje z Italijani v parlamentu. Danes, ko so se izpolnile vse naše bojazni, ko se ie naš zaveznik prelevil čez noč, sedaj je prepozno za prepričavanje inozemstva o dejanskih razmerah, ker se Iažniku tudi te-daj'ne verjame, kedar govori re-Tii o. Toda tudi sedaj ta gospoda niso o.'k riti, ko razširjajo po svetu resnico o slovanstvu naših dežela. Ko bi bil Trst kako navadno avstrijsko mesto, bi se ne bil zgenrl nihče. Toda Trst je »dic grosste deutsche Stadt an der Adria«, torej rešimo z »jugoslo-vanstvom« Trst za Avstrijo, da moremo potem posest nemškega naroda razširiti do Adrije, da se uresniči ona stara fraza \iemškonacijonalne fantazije: »Vom Belt bis zur Adria'-. Tored igramo tudi v teh člankih ulogo žrtve, ovce, katero goje in pitajo in potem — zakol jejo! Razne politike uesti« Značilna nemškonacijonalna zahteva. Na zborovanju nemškonacijonalnih zaupnikov v Celju 19. t. m. se je sprejela resolucija. katere zadnji odstavek se glasi: »Nujno tu pozivamo naiše nemške poslance, da z vso močjo nastopijo proti vidnemu zopetnemu oživljanju onih stremljenj, ki so namer jen a na izrinjenje nemštva v južni Avstriji in zgradbo državnopravne tvorbe v tem ozemlju.« — V nemško-na-cijonalnih glavah torej straši ze pet pošast trializma, ki bi pomenja! absolaten konec nemških aspiracii na naše jugoslovanske dežele. Denisija Tiszovega kabineta. Večerna torkova »Zeit < poroča iz Budimpešte 22. t. m.: Ogrska vlada je v konferenci, ki se je vršila danes popoldne pri ministrskem predsedniku grofu Tiszi sklenila svojo demisijo in že podpisala demisijsko prošnjo. O vzrokih krize v ogrskem kabinetu doslej še ni bilo nikakršnih oficijelnih sporočil, dasiravno se na pristojnem mestu ne zanika obstoj krize. Ministrski predsednik grof Tisza, ki se je danes dopoldne vrnil z Dunaja v Budimpešto in je bil, kot znano, včeraj sprejet pri cesarju v avdijenci, je opoldne sklical ogrski kabinet k nujni konferenci, ki je trajala do poli 3 popoldne. Cuje se, da grof Tisza drevi od)potuje na Dunaj, da že iutri cesarju sporoči sklep ogrskega kabineta in mu izroči demisijsko prošnjo. — Vest, ki jo potrjuje sedaj tudi brzojavno sj>oročik» ogrskega korespon-denčnega urada, priobčeno na mestu, mora vsakdo, ki ima le količkaj čuta za svobodo, i>ozdraviti z najodkrito-srčnejšo radostjo in zadoščenjem, da vendar izginja s političnega torišča Človek, ki je bil doslej glavna ovira resničnega demokratskega razvoja naše monarhije. Osvit svobode se kaže tako tudi na Ogrskem. Vsenemci prod Bethmann • Hollwegu. Dunajski listi objavljajo pismo barona Gebsattela, člana načelništva vsenemške zveze, ki ga je pisal nemškemu državnemu kancefatrjti 5. t. m. Pismo pravi, da so politični cilji, ki si jih je postavila državna vlada, preozki, vsled oesar da je tudi posledica teh vojnih ciljev ogorčenje, da, celo obup v razpoloženju najširših krogov. Baron Gebsattel piše med drugim: »Vest mi ukafzuje, da svarim pred takim odrekanjem. To bi bil najusodnejši politični pogrešek, ki bi se mogel zagrešiti, in njegova najbližja posledica bi bila revolucija. Ta beseda se mora izreči. Ce se pomisli, kolikšno breme dolgov bo po vojni obremenjalo državo, je takoj jasno, ua morajo davki porasti v brezmejnost, če izid vojne ne bo zadovoljiv. Posledek bu velikansko razočaranje in ogorčenje. Ne bo nikakršne opore več, in po takih o-gromnih storitvah razočarano ljudstvo se upre, monarhija pride v nevarnost, da. se strmoglavi, in s tem se odloči usoda našega naroda.« — Državni kancelar je odgovoril s pismom, datiranim 13. t. m., kjer pravi med drugim: »Zvesti monarhlčni krogi, ki jih ekscelenca hočete zastopati, bi najhuje kršili svojo dolžnost napram kroni, če bi, namesto da bi počakali, dokler vlada ne bo smatrala, da je prišel primerni čas za odkrito govorjenje, v ljudstvu skušali povzročati nemir z razširjanjem vesti o nedokazani medli in malo-dušni politiki. Po vaših besedah je baje nemir porastel do ogorčenja, da, celo do obupa in do opozarjanja na revolucijo. Tu ste samo dve možnosti: ali je to res, potem zadene odgovornost za to razpoloženje, ki se vsled pomanjkanja politične razsodnosti in narodne discipline vkljub vsem nedvomnim vladnim izjavam razširja v narodu, one elemente, ki so povzročili razširjanje takega razpoloženja ;; so hujskali proti vladi, namesto da bi bili nastopili proti takemu početju. Ali pa je ta trditev napačna, potem je treba videli v njej grožnjo manjšine in poizkus te manjšine, da bi si po kroni poklicane voditelje državnih poslov podvrgla za svoje načrte.« ZenrcljsKn uprauno komisija mar^allje Istre. (Konec.) Ne može se doduše oporeći, da se kful ispunjavanja ovih mjesta nije mogla u'/.ci-u obzir bilo koja osobna želja. Svakome je bilo slobodno kompetirati na mjesta. Kod zemaljskih ureda imala bi se pokriti još nekojajujesta, što se je ali moralo do sada propustiti zbog pomanjkanja sposobnih natjecatelja. U ostalom ne opravljaju 4 člana povjerenstva samo posao pri-sjednik i zemaljskog odbora, već takodjer važnije stvari zemaljskih činovnika, što znači veliko olakšanje zemaljskog bud- Konačno namjestilo se privremeno 2 umirovljena računarska .kentraktna činovnika (Velcich i Barsan, oba Istrana), koji će ipak odmah zapustiti svoja mjesta, čim se nadju sposobne mladje sile. koje vladaju zemaljskim jezicima. Tvrdnja, da se prema opštojećim propisima treba isključivo obazirati na Istrane kod ispunjavanja činovničkih mjesta, ne temelji se na zakonu, pa i takav bi propis bio neprovediv. U istinu nije bilo moguče naći do sada za računarski odio činovnika iz Istre. Trebalo bi se zahvalnim iskazati prema Zem. Upr. Komisiji, kojoj Jj uspjelo, da je u tako kratko vrijeme i sa malim brojem činovnika provela jezičnu ravnopravnost. . , i Nadalje veli spomenuti članak u nrv. Listu, da Zem. Upr. Kom. dijeli sa novčanim srestvrma, što ih je dobila od države, mediu siromašno pučanstvo sušeno svinjsko meso, mesne konserve, sir. haringe i salame, dok da bi kud i kamto 'korisnije bilo davati krumpira, pasulja i žita. Bit će se vrho zahvalno sastavljaču članka, ako obavjesii, gdje se mogu te jestvine dobili, i Zem. Upr. Komisija neće ni časkom oklijevati, a da ih nabavi i porazdijeli. Opaža se, da se u većini općina zapadne Istre sedmično ubija samo po jeuno malo govedo (većinom krave). U Hrv. Listu se navadja takodjer. da 1>: trebalo seljacima nabavati sumpora i modre galice sa novcem, što ga je država dala na raspolaganje. Tome usuprot treba naglasiti, da je država dala taj novac na raspolagu samo za nabavu živežnih sre-stava. U ostalom ne smije se pregledali, da seljaštvu u Istri ne manjka novaca, budući da su ljetina vina i prilično dobre cijene vinu donesle u zemlju mnogo novaca. U Istru manjkaju poglavito žito, meso, slanina i zabjela. Zetu. Upr. Komisija nije do sad i)ropu-stila, c da učini što je moguće za siromašne Istrane, koji trpe oskudicu, te da im nabavi najnužnija živežna srestva. U istinu je ona do sada. premda joj nije naloženo, da se bavi zadaćom jedne aprovi-zacijske komisije, ipak nabavila živežnih srestava za prorazdijeljenje za iznos od oko 1,000.000 K. od čega spada gotovo polovica na potporu države, tako da su općine, kol? su te stvari primile, dobile 500.000 K kao potporu. Imade općina, koje se moraju da hrane jurve nekoliko s«ed-m»ca izričito konserviranim i svinjskim mesoTi, sirom, salamom, kavininim suro- Stran U. .EDINOST- štev. 143. V Trstu, dne 24. maja 1917. Katom i pekmezom. I u»:tići da si nteti mogle dobavili dovoljne koJičine žita. ZemafKk.i t7pravila Komisiia stoji u neprestanoj svezi sa svim kompetentnim faktorima: sa središnjim, zemaljskim i vojničkim vlastmia. itd. e da se njihovom pomoću do veze u I^tru što više živežnih srestava. Dok vladaju o\ .«kve prilike, ostala bi bespredmetnom pobuda učinjena u sporne nutoni članku Hrv. Lista, da bi zastupnici u parlamentu imali dignuti riječ protiv djelovanja od Jržave imenovane Zem. I pr. Komisije. Država će jamačno osim danog pol milijuna kruna za potporu siromašnih slojeva Zemaljskoj l pravnoj Komisiji dati u tu svrhu i većih sveta, e da se uzmogne dobaviti živeža za siromašne Istrane, kao ie i do sada dala Zemaljskoj Upravnoj Komisiji 1J2 nrlijuna Kruna za isplatu učiteljskih plaća i mirovina. Istarski seljak premda raspolaže izdašnim priStednjama. plaća nerack) poreza. jer Jržava ne podmimOe eksekutivnih korak«* za u tjera nje zaostataka. Najveću štetu trpi keni toga zemaljska zaklada i i Zaključek šoiskega leta. Naučno ministrstvo je odredilo, da sc na srednjih šolah in 'Je&iiških lice jih. na moških in ženskih učiteljiščih ter na trgovskih in nav-tičnih šolali šolski pouk radi sedanjih izrednimi razmer zaključi že v četrtek, 28. junija, namesto s predpisanim julijskim rokom, ako na teli zavodih že drugače za dalje časa ni bil prekinjen pouk. Za one zavode, na katerih je bil pouk radi pomanjkanja premoga ali drugih ovir prekinjen toliko časa. da je za zmaganje predpisane učne tvarine potreben nadaljen pouk, se gle^c zaključka šolskega leta eventuefcio na predloge deželnih šolskih oblasti ukrene drugače. (Kor.) Železniški promet ob binkoštnih praznikih. Železnice ob sedanjih razmerah ne morejo zmagati povečanega osebnega prometa. Tudi za predstojeće binkoštne praznike se ne more ničesar ukreniti za kak večji promet. Resnost časa in javni interes zahtevata, da se opuste vse iz-letne vožnje in vožnje za zabavo. Prebivalstvo se izrecno opozarja na to, tembolj, ker se sploh ne more jamčiti za odpravo. V slučaju večjega navala potnikov se bodo blagajne za vozne listke in peroni o, :inef jer -e kroz ; tpune 2 godine nije 1 predčasno zaprli. Prošnje za rezerviranje u*ierab nikakvHi nit; zemaljskih niti op-j oddelkov se v nobenem slučaju ne morejo ćinskih nameta. j upoštevati. Neosnovana je svaka pritužba navede- j s kakšno pravico? Po mestnih vogalih na u Hrv. Listu protiv djelovanja Zc- jn tudi v nekaterih tržaških laških tistih i jljske Upravne Komisije, jer je ova u smo čita H proglas društva »Assaciazione svako doba pripravna da ide na ruku svim i Politica Adriatica« na tržaško meščanstvo oprav Janlm željama. 'povodom druge obletnicc laške vojne na- Preskdnik: ! povedi. Obenem pa smo čitali v časopisju L a s c i a c m. p. !tucli brzojavke, ki jih je omenjeno društvo poslalo ob tej priliki Njegovemu Veličanstvu cesarju, nadvojvodi Evgenu in pa po-veljirku soške'armade, generalnemu polkovniku pl. Boroeviću. V vseh teh brzojavkah nastopa društvo kot — preastavi-lelj Trsta. — Imeli s;no že priliko, da smo povedali svoje mnenje o tem društvu, ki je javno razglašalo, da stoji na istem programu kot svoječasna laška liberalno-na-cijonalna stranka, samo da si je prideialo eno edino točko, v kateri se poudarja avstrijsko mišljenje. Društvo ima torej glede nas tržaških Slovencev isti program, kot ga je imela laška libetalna-na-cijonalna stranka — v s tr< C< _P-_ Bf ovisaciiske stvari, GOVEJE MESO. Danes, v četrtek, se je začela ob 6 zjutraj • id ija govejega mosa prve vrste ni odre izkaznice št. 2 (marmorirane), na ako izkaznico po 10 dkg. Obenem ie Lba n akazati tudi izkaznico za živila. prediji Jeli s priklado K 8*40 kg, zadnji deli s priklado 10'— kg. Meso se dobiva v naslednjih mesnicah: Barko vije 230. Rojan 9. ul. Boroevie 18. ul. Cecilia de Rittmever 9, ul. Ca-rlo Ghe-ga 9, ul. Poste 3, ul. Lazzaretto vecchio 52, ul. Sanitš 9, ul. Oiustinelli 5, ul. S. Mi-chele 5. ul. S. Oiusto 10, ul. Beccherie 1, u'. Beccherie 47. ul. S. Spiridione 7, ul. Torrente 39, ul. Largo Santorio 2, Kjadin 668, ul. Acquedotto 17, ul. Giulia 18, ul. fontana 22, ul. Barriera 8, ul. Barriera 26, uL Istinito 38, ul. Istituto 22, ul. Settefon-tane 44. ul. Rigutti 5. ul. Giuliani 23, ul. S. Marco, Skedeni 50, Skedenj 138. * « • Opozarjamo aprovizacijsko komisijo, da se je pripetilo sedaj že tretjič, da so dobili italijanski listi obvestilo za prodajo govejega mesa pravočasno, naš list, na katerega je navezan velik del tržaškega prebivalstva, pa prepozno, tako da r.i mogel obiaviti obvestila dan pred prodajo, temveč šele tisii dan. ko se je prodaja že začela ob 0 zjutraj. Za danes, četrtek, smo prejeli obv estilo včeraj, v sredo, dopoldne cb 10* dočim so laški listi isto obvestilo dobiH gotovo že prejšnji večer, ker so ga objavili v sredo zjutraj. Prepričani smo, Oa se to ni zgodilo po nalogu aproviza- Najodločneje protestiramo v Imenu vsega tržaškega slovenskega prebivalstva proti takemu neopredeljlvo predrznemu ravnanju tega društva! Naj govori v imenu svojih par sto članov in v imenu tistih, ki sprejemajo njegov program; sedemdeset-tisoć tržaških Slovencev pa je in bo govorilo svojo besedo po svoil lastni volji In si prepoveduje vsako nepoklicano vmešavanje v svoie javne posle s katerekoli strani, najprej pa s strani društva »Asso-ciazione Politica Adriatica« Otroci naših Ciril - Metodovih zavodov v Ljubljani. Iz Ljubljane smo prejeli od Tržaćana: Vsled vesti, da se nameruje z otroki naših tržaških slovenskih šol prirediti v ljubljanskem gledališču predstava z uprizoritvijo »V kraljestvu palčkov*, so mnogi pri nas zmajevali z glavo in so •-u sc in -----o------------^ mnogi pri nas zmajevan l kuivu m cijske komisije, temveč da mora biti Ka* nekateri ce!o odločno odsvetovali. Ne da drug vzrok, toda takega vzroka ne sme - - ..... biti. karti slovensko prebivalstvo, ki je navezano na obvestila aprovizacljske komisije, objavljena v našem lista, ima i^to pravico do govejega ine&a, kot prebivalstvo, ki čita laške liste, ln ima enako pravico do pra voća snega obvestila, kot ostalo prebivalstvo. Zato pa tudi mislimo, da se ne pregrešamo proti nikomur in ničemur, če zahtevamo, da approvizacijska komisiia temeljito pouči svoje dostavljal-ce. da nam namenjenih obvestil ne bodo nosili po žepih in nain jih izročali šele drugi dan, dočim pa znajo tako točno in pravočasno najti uredništva laških listov? Do maže vesti. bi ne želeli najlepšega uspeha in tudi ne da bi hoteli podcenjevati trudoljubivega, sme-trenega in z največjo vnemo in ljubeznijo izvajanega vzgojnega dela našega učiteljstva. O ne! Priznavali so namreč številne dokaze o uspešnosti tega dela. Ali nam Slovencem je že prirojen skeptici-zen:. — Poznamo svojo vrednost, ali tolikega zaupanja nimamo do nje, da ne bi se nekako bali nastopa pred širšim svetom! Poznamo ta skepticizem in ga iirne-jemo. Ali učiteljstva našega ni mogel od-vrn ti od nameravanega koraka. Šli so v Ljubljano z našimi otročiči in — zmagali. Uspeti, ki so ga dosegli, je lep, je časten za niledino, v največje zadoščenje nje vzgojevateljem in naši Družbi, ki nam vzdržuje te zavode in skrbi za vzgojo naših otročičev. Krasen je bii — naj se nam ne zameri xa izraz — artistični uspeh Povodom obletnice italijanske vojne napovedi je poslal namestnik baron Fries „^ ___„ _ -------------------- poveljnik.' soske armaie, general-j sinoćnje, pondelikove, predstave v Ijub-remu p< Ikovniku pl. Boroevieu naslednjo i ijanskun gledališču. Predstava se je vr-brzolL \ko: Na današnji spominski dan šila ob razprodanem gledališču in ob c! Ir. im /:vo potrebo, da Vaši ekscelenci v svojem ter v imenu patrijotično mišičevja prebivalstva Trsta in Primorja izrekam naiiskrenejšo, iz srca prihajajočo zahvalo za vse, kar ste \ asa ekscelenca ter Ya>cinu poveljstvu podrejena soška armada storili za našo deželo. Polni zaupanja zremo v teh usodnih dneh na našo zvesto iuni'ško stražu ob Soči z iskreno žeijo. da bi Vaši ekscelenci, splošno spo-š'- . anemu vojskovodji, in Vašim hrabrim \ kom po -jveh leiih junaških bojev, ki bodo za zmerom tvorili list slave v naši zgodovini, z božjo pomočjo čim prej bila usojena definitivna slavna zmaga. — Fries.< — Na to ie došel naslednji brzojavni odgovor gospoda generalnega polkovnika: Namestnik baron Fries-Skene, Trst. — V imenu soške armade ter v svojem imenu se Vaši ekscelenci in patrijotič-nemu prebivalstvu Trsta in Primorja najprisrčnejše zahvaljujem za prijazni pozdrav na današnji spominski dan. Ako zremo z zaupanjem v prihodnje boje, nas jači zavest. Ja prebivalci Vašemu vodstvu podrejenega ozemlja s polno vdanostjo do velike stvari monarhije podpirajo naša stremljenja ter neizogibne trdote vojne prenašajo ravnotako moško kot junaki ob fronti. Vsi so lahko prepričani, da se jih bo hvaležna domovina krepko spominjala, ko se povrne mir ter vsi v složnem delu pričnemo graditi slavno bodočnost monarhije. — Generalni polkovnik pL Boroević.« navdušenju, ki je prihajalo od srca. A tud: način, kakor so bili sprejeti in preskrbljeni naši mali izletniki, je nadkriiil vsa naša pričakovanja: bili so sprejeti s pravo bratsko ljubeznijo in slovansko gosto-ljubnostjo. da ostane ta dogodek našin malčkom gotovo v neizbrisnem spominu za vse življenje. Otrokom žare kar lica oc veselja in tudi srca nas, ki smo prišli žniimi. so porna radosti in hvaležnosti! In ravno zato. ker se je ta ljubav tako sijajno izkazala ob taki skromni priliki in ob tak< izrtdnih, težkih razmerah, deluje tem zmagov'teje na nas in nam klfče. v zavest da je Ljubljana srce slovenskega naroda. Ker se pa predstava danes v torek, ponovi — gledališče je bilo že včeraj skoro razprodano tudi za to drugo predstavo — pride pravo poročilo, ko se povrnemo v Trst.--»Slovenski Narod« piše o predstavi: Otroci Ciril-Metodovih šol v Trstu so bili snoči naši gosti v deželnem gledališču. Njih gostovanje na našem odru smo pozdravili kot izredno ljub obisk s sinje Adrije, kjer brva naš rod in bori težko borbo za svoj obstanek. Tein bolj nas navdaja veselje, da vidimo tudi v teh nad vs» resnih iti težkih časih, kako živo delujejo naše šole Družbe sv. Cirila in Metoda. ki jih je naš narod postavil na južni naš branik, za vzbujanje zavednosti v naših otrocih in kako skrbe za vzgojitev samozavesti in ponosa. V tem oziru so gledališke predstave zelo prikladno sredstvo. ker zahievaio od malih i^raJr-p-v ve- liko mero discipline, mnogo preudarka, pridnosti in samozavesti. S tako igro »V kraljestvu palčkov« so nastopili tržaški otroci včeraj na ljubljanskem odru in odkrito moramo priznati, da smo sicer pričakovali od naših malih igralcev prav dobre igre, da pa so nas bratci in sestrice z jugi naravnost presenetili s svojim nastopom. Tudi občinstvo, ki je napolnilo gie-dališče do zadnjega kotička, je vedelo ceniti trud igralcev in igralk in njih voditeljev' g. »osipa Ribičiča in g. Ivana Grbca ter ni štcdilo z zasluženo, pohvalo. Najlepšo polivalo pa so dosegli mali Tržačani in Tržačanke v srcih ljubljanskih bratcev in sestric, katerim bo snočnja predstava gotovo še dolgo ostala v spominu, kot lep doživljaj. Z razmeroma malimi sredstvi je vedel g. Ribičič izkor'stiti neizčrpno široko bajno polje v kraljestvu palčkov in vil, g. Grbec pa je položil v pevske točke otroško dušo ter v ljubkih melodijah razld nad tajko poseben čar. Kakor je bila bajka sama zasnovana sicer na čim manjših zahtevah do odra, je stavila tem večje zahteve do igralcev in igralk, ki so se izkazali ne le kos svoji nalogi, marveč se jim je videlo, da se je hil vsak posamezni že vživel v svojo uiogo in da jo je igral z zavedno ljubeznijo, izogibaioč se pretiravanj in vendar trudeč se položiti izrazitost značaja uloge v naglas svojih besed in v kretnje. Najhvaležncjšo ulogo je imel pač mali norček in rešil jo je naravnost sijajno, da si je že iz vsega početka osvojil srca gledalcev. Nekaka suverena samozavest je odsevala iz vsega njegovega nastopa in prav raui mu priznamo, da je s svojo igro dosegel zeio lep uspeh pri velikih in malih. tfnako pohvalno moramo omeniti voditeljico vil. ki jc bila ttfdi v vsakem oziru kos svoji precej težavni ulogi, kakor tudi ostalim vilam, katerih nastop je bil poln ljubkosti-in uglajenosti. Manj hvaležno ulogo sta imela druga dva kraljeva odposlanca, a igralca sta jo dobro pogodila. Ar.ica je prav ljubko dekletce, ki bi bilo s prav lepim uspehom rešilo tudi še težavnejšo ulogo, kakor ji je bila odkaza-na. Kralj sam s svojo komično maiesteti-ko in zaspanostjo je našel svojo ulogo prav dobro razumevajočega uprizoritelja. Vsi skupaj so izpolnili svojo nalogo nam vsein v pravo veselje in ponos ter so v obilni meri zaslužili pohvalo, ki so jo želi za svoj nastop.--»Slovenec« piše: Gostovanje tržaških otrok v deželnem gledišču se je obneslo snoči nad vse sijajno. Gledišče razprodano do zadnjega ! kotička, palčki otroci so igrali nad vse ljubko, režija hvalevredna. Skratka: večer nam je bil pravi oddih. Nocoj se igra ponovi ob 8 uri. Gledališče zopet razprodano. Obširneje poročilo priobčimo jutri. — V uradni »Laibacher Zeitung« piše znani literarni kritik profesor Funtek: Učenci in učenke Cfril-Metodovih šol v Trstu so snoči priredili v tukajšnjem deželnem gledališču predstavo v korist goriškim beguncem, vdovam in sirotam pa-ulih kranjskih bojevnikov in v prid slovenski šolski družbi. Uprizorila se je bajka s petjem »V kraljestvu palčkov«, kolikor vemo, prva in edina slovenska izvirna bajka v dramski obliki. — Ko je navedel kratko vsebino, nadaljuje: Igra vsebuje nekaj ličnih pravljiških zasnutkov, tudi razne šegave stvari, ki so položene v usta dvornemu norčku, ter ljubko razlago kralju nepoznanega pojma »matere«, ki se oiznača kot sreča, ljubezen in zaklad, kar :ma za posledico, Ja sli, razposlani, da poiščejo mater, prineso kralju zlato, lo-vorjev venec in mačka stare device. V ostalem pa v njej ni ravno preveč pravljične poezije in pravljičnega razpoloženja. Uprizoritev je presenečala po točni, neprisiljeni skupni igri otroške družbe in je Precej nadkriljevala šolarske predstave, ki jih včasih gledamo in poslušamo. Posebno dvorni norček je s svojim degaži-ranim (neprisiljenim) nastopom vzbujal živahno veselost; v šegavem malem možicu tiči res igralska narav. Kralj je bil podan dostojanstveno, in mala deklica, ki -e je izgubila, je bila srce osvajajoča poglavica. UČiteljstvo se je gotovo zelo trudilo, da je družbo malih, lično opravljenih igralcev v tako sigurnem razpoloženju postavilo na oder. Plesi vil so bili lični, zelo ireproste, toda vendar prikupne pevske točke so ugajale, kar pa se more v manjši neri reci o spremljajočem orkestru. Pred predstavo se je pela cesarska pesem, ki jo je občinstvo poslušalo stoje, in z dobrim občutkom podaval prolog. Gledališče je bilo polno; med drugimi so prisostvovali predstavi gospod deželni predsednik grof Atterns z rcibino, gospod dr. Peigan kot zastopnik deželnega odbora in gospod podžupan dr. Triller kot zastopnik nestne občine. Bajka se danes ponovi; z oziram na dobri namen in na ljubki uspe-vek malih tržaških gostov bo pač tudi j ruga predstava izkazovala izdaten po- --Oziraje se na ta poročila pač -inemo ponovno vprašati, ali ni bila srečna misel, da so naši palčki poleteli v Ljubljano?! Odlikovanje odvetnika dr. Franca Rabla. Tukajšnjemu odvetniku dr. Francu Rablu je bilo podeljeno avstrijsko plemstvo. Čudna uradna tainost! V zadnjem času nam ie bilo javljenih nekaj slnčajev, ko je znan tržaški kazenski branitelj pozval k sebi njemu do sedaj neznane trgovce in jim je zaupno priobčil, da je izvedel, da je proti n>ini vložena ovadba radi navijanja cen. Obenem se jim je ponudil za branitev. Začudeno so nas dotični trgovci vprašali, kako je mogel oni branitelj izvedeti o stvari, ki bi morala biti uradno tajna in o kateri oni sami niso bili še uradno obveščeni. Njihovo vprašanje naslov-ijarno na tisto oblast, katere se tiče. Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno so-ie izreklo zaplembo imetia nasled- njih oseb: Lucijan Marni, 23 let star, inženir, rojen v Krminu; Mate Aljir.ović, rojen leta li>85. v Splitu, trgovec, zadnji čas rez. četovodja tlom. pešpolka št. 37; Vazil Manaszko, 25 let star, iz Borodys!avvie v Galiciji, kmetovalec, čmovojnik pešpolka št. 41. Prvi je utemeljeno osumljen zločina proti vojni moči države, druga dva pa zločina ubega k sovražniku. Odškodnina za oddane kovine. Ana-grafični urad v ul. Sanita št. 25/111., vrata 58, bo izplačeval danes od 3 do 5 pop. odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do št. 5900.- • Zasebni brzojavni promet z ozemljem Poljske pod nemško upravo. Odsedaj naprej so dovoljene brzojavke zasebnikov v prometu z nekimi kraji nemškega upravnega ozemlja Poljske, ki se izvedo pri poštnih uradih, in sicer v nujnih slučajih ter pod omejitvami, obstoječimi za prepovedani prostor. Brzojavne poštne nakaznice, brzojavke v lastne roke, kakor tu-Ji brzojake na vojne ujetnike in od njih niso dovoljene. Brzojavke morajo biti napisane v nemškem, odprtem jeziku. Pristojbina za posamezno besedo znaša 24 vin., najmanjša pristojbina za brzojavko »naša 3 K. V nemškem upravnem ozemlju Poljske se smejo brzojavke odpreinijati tudi poštnim potom, ako so brzojavne proge preveč obremenjene. Mestna zastavljalnica. V petek^ 25.. t. m., se bodo od 9\z dop. do 1 pop. in oU 3Vi2 do 6l2 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svćtlomodre listke serije 137 in sicer od št. 152.101 do št. 153.800. — V soboto, 26. t. m., se bodo ci 9M> dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer cd št. t53.80l do št. 154.600, popoldne od 3V2 do 6V2 pa nedragoceni predmeti raznih številk, zastavljeni na rutjiene listke serije 139. lite se v«{ proti dobremu plačilu. — Vec se izve pri terefk? J. Tavčer, Trst, ul. S. Zaccaria štev. 3- . DAROVI. Za vračajoče se vojnike. Primorski deželni komisiji za vračajoče se vojnike je tržaška čistilnica mineralnega olja izročila znesek K 50.000, in sicer K 25.000 za oskrbo vojnih invalidov in K 25.000 za ustanovitev zdravilišča za jetične vojnike s Primorja. Misli na svojce na bolnem polju: Kolikor večji uspeh vojnega posojila, toliko prej se vrnejo onJ domov! ■ ■ HALI OGLASI i:: □□ DO m rmiuoajo p* 4 stol. bmd«, Dtito« tiskan« k«*eda ra§«-B»jo enkrat ▼•*. — : pristojbin« 40 »V»tenk. , lDP | □□ |do ftflflfl m meblirana soba. na razpolago je tudi IHtUU kuhinja. Vi« Commerci*le s t« v. 14. L nad, desno. 'B tfllrliO T8ake vr8te kupuje Jakob Margon. Via MUiIJB Solitario aJt (pri mestni bolnišnici) 1061 FOtOSrOf Ant°n posiujezopet v sTojem štev. 10. ateljeju t Trstu, Via delto Pa-te Aifl Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETKO TAVOLATO Trst, Lesni trg (Ptazza della Legna) štev. 1. — Bogata bb*ra manu/akturnega blaga. — Cene zmerne. Trst - Via Stadion 10 - Trst Otfprt od 8*2 zvečsmaprel Cena: L orete K 2. !L vrste Ki. Vino opoG zajamčeno naravno, na drobno in debelo, dacirano in prebodno se proda. Polnita daje G. F E S T I, Via Carintia ^v .. 12. Kupujem dnevno V vsakovrstni množini SOT lepe vrtrJce ^ iz ttolgim pecZJcm B V. Perotti ul. S. Kicolč 2C 2S g Sinili® fregate* Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, trgovino pisarniških In šolsHlii potrebščin Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst^ Protfotaio se MJ msiHveniki v slov. j2z!K?. Spomni se oojnsia posojila. Vojak pomaga na bojišču, denar pomaga v ozadju. Obadva pa dosežeta svetovni mir. — '«8 Sirov gumi tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dunaj II, Praterstrasse 57. ZIMtf v Trstu se Je preselila na Corso it 15 v b!v3o zlatarnico G. Zercow!tz & R^lfo. Velika fzbera srebrnih ?n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Ceoe zmerne. Stroj za šivanje in uezanfe, prnul nemški uzord. S9l?!8i & Kaiimann in „Sinoer" Rasi & Gasssr Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrcfka usi3norfj*na leta 1978. — Trst, ulica Campanile št. 19. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. termah v Trstu, ul. Poste vecchio 12, vogal ulice delle Pos!e. izdiranje zobov brez bcSetine. :-: Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE JADRANSKA BABICA Trst Via Cassa di Risparmlo štev. 5 (Lastno poslopje) Kapital in razerva K 8,890.030*— Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vlogo m knjižice 3 12 °o Vloge na knjviice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obresiovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje ln prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute ln devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne lot rije. Zavarovanje - vsakovrstnih papirjev Eroti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours rediti. Bozna naročila.--Inkaso. — — Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. = Uradne ure s od 9 do 1 popoldne -