NOVOSTI I Z ZNANOSTI I N TEHNIKE IZREDNO SREDSTVO ZA ZATffiflNJE PLEVELA AngleSn larmarjl eo nedavno dobili neko novo eredstvo za borbo proti plevelu, ki je edin-tveno v tem pogledu, ker na-pada is uniuje sanvo plevel, ko j ta e zelo majhen, ne po-ikoduje pa mladega rasUmja in posevkov. Tvrdka, ki je izdelala novo redstvo. trdi, da se lahko po-polnoma brez skrbi uporablja med itom e, ko so rastline razvile komaj dva lista, in med deteljo, im sc je izoblikovalo listje. Strofeovnjaki tvrdke trdi-jo, da se dozdaj e nobeno sredstvo za unievanje plevela ni smelo uporabljati, dokler so bili pos*vki v zaetnem razvoju. Glavna prednost kropljenja z novisn sredstvom je v tem, da omogoia uniievanje enolet- nega plevela tedaj, ko ]e najbolj obutljiv. S tem se omogoajo visoki pridelki, ker je pievel unien prej. preden more res-neje kodovati posevikom. Znanslvena raziskovanja in mnogi poizkusi v Angliji so do-kazali, da je novo sredstvo za unievamje plevela poipolnoma uporahno na poljih, ki so pose-jana z deteljo ali na paoikih. Ce se pravoasno pokropj, se unii in zatre sikoro ves enolet-ni in veiletni plevel. Najnoveja raziskovanja so pokazala. da novo sredstvo ne uni-uje ntnogih vrat metuljnic, zlast: pa ne vpliva na grah, medtem ko zelo uspeno uniuje konjsko podkvico. Na podlagi nekaterih poizkusov so dobili senzacionalne rezuJtate. Polja, ki so bila zasejana z grahom in zarastla s konjsko podkvico, so z uporabo tega sredstva dala pridelek ene tone istega graha na oralt kar dalei prekaa po-vpreje, medtera ko je bila konjska podkvica popolnoma uniena. Na dravnih kmetiiskih postajah v vseh dravah Bri-tanske skupnosti narodov. ka-k-or tudi v ska-ndinavskih dria-vah, delaio sedaj lastne poii-kuse z novim sredstvom. Rezul-tatov doseda} ie niso objavili. KOMBAJN ZA PREMOG V gorkivski tovarni rudarskih trojev (Donbas) so izdelali kombajn za premog. Glavna prednost novega stroja je v tem. da v rudniku zavzema dva-krat manj prostora kakor na-vadni kombajn. Stroj montirajo na okvir monega preminega traku in z njega odkopavajo premog. Novi agregat pri enem prehodu odkoplje trak premoga v irini enega metra. Hitrost gi-banja v rudniku se povea za 1,5 krat v primeri z navadno in dosee 1,8 metra na rainuto. Ta stroj je namenjen za dela v kompleksu z drugimi stroji, ki zagotavljajo popobio raeha-nizacijo vseh del v rudnilku, od kopanja premoga do podzidava-nja rudnika. ODKOPNE METODE V RUDNIKIH ELEZA NaS strokovnjak A. R. je v efeviru tetonine pamoi OZN proueval moderen vedski na-tin kopanja elezne rude. V ne-katerih vedskih rudnikih je opazil, da uporaJoljajo odkopno metodo zasekamja blokcrv. Zase-kara blok zaradi svoje teine pade in se drobi. potem ga pa odvaiaj.. Ta nain dela je naj-ceneji, zanj pa sc potrebne ve-tike priprave. Podnadstropna metoda se lahko uporablja sa-mo tafcrat, fte je ruda dovolj ivj-sta, da bi s nadstropja lah-ko draia sama od sebe. Ruda ec ne sme meati z jalovino, ker je prl novi metodi sortira-nje rude onemogoeno. Podnad-tropja so oddaljena drugo od drugega 7 do 8 metrov, a raz-prostirajo ce po vsej dolinl rudiia. V nekaterih rudnikih Imajo selektivno odkopavanje. Rudo kopljejo od zgoraj navzdol. Ta metoda je draga, pri rudnikih redkih kovin pa je zelo uspe-oa. A. R. poudarja, da so nekaterl inenirji. med njirai tudl ne-kateri vedski strokovnjaki, po-prej poudarjali, da je za naSe rasmere ugodneja metoda pod-nadstropnega podiranja. S tem se A. R. strinja toda pod po-gojem, da se dosedanje delo nekoliko spremeni. To se pred-vsem nasaa na to, da se izogne-mo meanja jalovine z rudo, kar bi lahko dosegli samo, e bi nakiadaM pod takirn podnad-stropjem. Oddaljenost. podnad-stropij bi bilo treba zmanjati. ZADREVANJE RADIOAKTIVNIH DELCEV Neka angleska tovama izdelu-}e azbestno volno, ki jo sedaj uporabljajo v atomskem inti-tutu v Harvelu za ienje zra-ka v raEnih poslopjih intituta, da bi prepreili prodiranje radi-oaktivnih delcev v atmo-cfero. Material hranijo v velikih Bcatlah, ki jih dvakrat ne mo-rejo uporabiti. Ko dosee az-bestna volna v katlah doloeno topnjo radioaktivno6ti, jo s katlo vred vrejo v morje pre-cej dale* od obale. Razen za upor^bo v Harvelu fai drugifa podobnM ustanovah, je tvrdka dala svoje izkunje na razpolago tudi za druge po-trebe in izdeluje filtrske ma-teriale za industrijske dihalne maske, podotme tistim. ki jih uporabljajo v svojj tovarni. Te maske je odobjilo angle-ko notranje ministrstvo in jih uporatoljajo kot zaito proti ultramikroskopskim delcem v d-elavnicah, ki dostifcrat povzro-ajo industrijske bolezni. Zaradi pomembnosti njihove uporatoe se proizvodnja teh ma-terialov pazljivo kontrolira z nekim posebnim aiparatom po metodi. ki jo je predfjisa] angle-ki Intitut za standarde. NOVI MEDICINSKI APARATI Sodelavd nekega leningraj-kega in^tltuta eo skonstruirali nekaj novih medicinskih na-prav. Z eno izmed teh lahko ta-kaj doloijo pri bolniku ranjeno mesto. nepravilno zraenje krvnih il in miic, med opera-eijo pa avtomatlfno kontrolira-jo delo aparata za gibanje. Druga naprava ]e Damenjena a merjenje gluboetL Sedaj so zaeli v delavnlcah intituta montirati nov aparat, kd omogoa avtomatitno belee-nje delovanja srca in krvnih il med kirurko operacijo. Ta apa-rat hkrati meri puls in dihanje bolnika, krvnl pritisk ter tem-peraturo koe. Fizioloke funik-cije kontrolira hkrati in nepre-trgano ter jih zapLsuje grafino na papiroatem traku. Proizvodnja gradbenih strojev NeM strokovnjak OZN, ki Je bival v tovarni gradbenih stro-jev> nedale od Smedereva, je v svojem poroilu navedel svo-je priipombe o proizvodnji posa-m&ZTiih strojev. Po njegovem mnenju pride pri posameznih delih drobilnika kamna do raznih napak, ker ne izdelujejo vseh delov iz litega jekla. Betooski mealnik z zmogljivostjo 250 litrov, ki ga proizvaja tovarna, je dober stroj. Vendar bi lahko napravili nekatere koristne poprave. Bo-ben ima na primer dva ostra kota med cilindri in raznimi deli, kar oteuje ienjc po delu. Drotmi vijaki, aavojnice in konice bi bile lahko mnogo bolje, e bi skrbell za orodje, s katerim delajo. Omenjeni strokovnjak po-udarja uspeh tovarne v izdelo-vanju prironih gradbenih dvi-gal za 750 kilogramov. kotlov za asfalt, rudarsklh vagonkov in razlinih kompresorjev, ki spadajo v vrsto najboljih stro-jev te vrste, ki jih danps izde-lujejo v modernih tovarnah v svetu. Zlasti se je dotaknil posamez-nih oddelkov tovarne. Meni, da so v topilnici precejnje po-manjkljivosti zaradi pomanjka-nja laboratorijskega dela, mo-demega orodja in kontrole, lr: bi Jo v vsem procesu morai opravljatl sposoben livarnikl strokovnjak. Oddelek varjenja deluje po njegovem mnenju po-polnoma dobro. Razume se, tudl tu so napake v uporabi ort>dja. V dvoraui za sestavljanje stro-jev je delo dobro planirano in urejeno po neki vrsti verine-ga sistema. A. Robot namesto uslubenca V ronogih tjgovskib hiah Veliiki Britaniji danes e precej Da veliko uporabljajo elektroo-ske stroje, ki s svojiin delom pogosto nadomestujejo ves ra-unovodski aparat. Tak stroj opravi delo 60 uradnikov, ki ob-raunavajo. Vsako no, ko ga vkljuijo, stroj avtomatino se-stavlja poroilo o koliinah vseh 8000 vrst blaga, ki ga unajo na zalogi. tako da ima uprava tvrdke naslednje jutro to*ne podatke o zalogah, k! jib je treba izpopolniti. Iz poroila stroja lahko tudi vidijo, kateri predmeti se dobro prodajajo, kater: pa slabo. Po mnenju ne-katerih strokovnjakov bi ta ro-bot lahko e izpopolnilt tako, da bi hkratt s podatkl o oprav-ljenih operacijah odreja! naro-6ila predmetov, po katerih j zlasti veliko povpraSevanie.