..^5 dfcHftM- K.L HofbiWiofchei •WSW^iSfS^R^I^Sp 71. St. 50. V Gorici,v cetvrtek 2. decembra 1875. Te&aj \T. „8o«a" izhaja vsak Srttrtek in velja g potto prajwnana all v Gorici na dom poiiljan* ; Vie Mo......f. 4.50 Pol leta......,,2.30 v,et7rt l«ta , . . . . „ 1.20 JKmetovatec" za narocnike SoSe Vse 1. f. 2—Pol leta f. 1. Za nenarocnike: Vse leto f, 3.— Pol leta f. 1.60 Pri oznanilih in ravno tako pri ,jpo-$km%ah" k placoj* za navadno tristopno rrotc; 8 kr. fie »e tiska 1 kvat 1 , „ „ » 2krat 6 „ „ „ „ 2 krat Z» ?•<:• fake po proatoru, SOČA Poianwzne itevilfc ae dobivajo 90 10 soidoy v Gorici pri Patemollijoj V Tnta ˇ tobakarnicah ,Vi» della caiinaa «Q, Ndro8ninain doptei naj stblago-voljno poiiljajo pod oasloTom: Vik-tor Doleneo v Gorici, — Rokopii «o ne vraoajo j dopiii naj si bUgovolJM frankujojo. - Delalcem in drofin nt> premo2nira.i« naroonuw aniia ak* 11 oglaii pri utedniitTu, Glasilo slovenskega politifriega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Avstrija In diiall/em. Ko je leta 1867 vsegamocni Beast s pomocjo tudi nokaterih poslancev, katerim je bila lastna korist bolj pri sreu, kakor pa korist Avstrije in sreca njihovih vo-lilcev, osnoval dualizem, so ustavoverni in ogerski in So pred njirai oficijozni listi naznanjali po svotu, da Av-strija je reScna in da jo dualizem stalna forma naSega eesarstva.—Ogri so bili po pravici voseli tega dogodka in 80 slaviii svojo lastno neodvisnost na vsak rnogoc naSin. A Ogrom uze prirojona o&abnost Jim nij dala mini; dosegli so vse in Le veC, kakor jo bilo previdno in dobro dosedi v o&igled siabem stanju Avstrijo. Na-niesto, da bi pa ogerski drzavniki na to pazili, kako bodo to, kar so dobili, ohranili in i/.koristili, rojile so jitn druge muhe po glavi: Ogerska mora popoluoma neodvisna postati od druge polovieo drzavo, ona 11(3 smo im»'ti z Avstrijo nifi skupnega, wgo sumo dinastijo, v ostalom pa mora iiueti svoje coliie nieje proti Avstriji, svojo narodno banko, svojo vojsko, s kratka vse, 6ostir potrebujn popolnoma organizovana, zasebna drfcava, — to so bile zahteve ogrskih patrijotov in tern prhncrno so tudi ogrski ministri zudcli na svojo roko gospodnrili.— A to gospodarstvo traja se le komaj 8 let in kako da-lec so uze zabredli ogerski drfcavniki.—Za hoiivedstvo, katero je Ogrom prirasceno pri sreu znrud suidkih spurn inov iz bumih casov, po'rosili so vefc sto miljonov, zidali so patrijotiene zeleznice, mej katerimije mnogim g. akcijonarjem v posebnem spouainu takozvana „0st-bahn," ki je pozrla mnogo miljonov tudi drzavi, pa se bo morala Se enkrat popolnoma predelati m delali so sploh tako, kakor bogat dedie, ki ne pozna, kako t>'zko se zfvsluzi denar in hoee le z nopotrebnim lispom pri-dobiti si veljavo pred svetotu. — Ogrska je vsled tuga priila v najwSe nnancne zadruge. doJgovi so tako na-rastii, da so zdaj uze pozorni postali upniki, kateri no-cejo vefi posojevati, vkljub medenim obljubam in viso-kim interessom in v takeru polozaji ne bi bila kmalo krona nasla na Ogerskti in svobodo. Mi Slovani smo zmerom potezalise za mocno Avstrijo, za zdravo srediSfio in tirjamo za-so samo enakopravnost. Mej Slovani ima tore] Avstrija prave prijatelje in skoro vsi Slovani, posebno pa mi Slovonci imamo najvefii interes za obstanek in srefio Avstrije.—A pri sedajnem polbgaju in pri dualisticni urav-navi Avstrije se nam Slovanom taka godi, da z vese-ljam pozdravljamo vsako preuravnavo, ker smo gotovi, iolja po domu, po ofietovi hi§i ali pa po domovini. Kdor teli bolecin ne pozna, kedor nij nikdar v svojem iive-nji mej lnpodisecimi rozicami tudi grenki pelin v vrtu zalival, ta ne ve kaj je dom, kaj je domafie ognjififie, ne more tudi doraovino spoznati in tudi ne v pravem pomenu castiti. Spozna in fiasti le clovek dragoce-nost one stvari, ktere se iznebiti mora in vsaj ljubimo naj bolj i3kreno tiste refii, za koje smo bole&ne prena- Kakor ve^erna bela megla iz rodovitnega polja, ustajalo so tudi meni iz globecme serca raznovrstna cutstva in stale so tudi pred menoj, dobro mi znane podobe: v zrak narisana stala je pred menoj mala do-uiaca vas v krasni vipavski dolini; pobelena domaSa hisa obdana z sadnimi drevesi, pod kterimi sem pred nekoliko dnevi . edel; stari kosati oreh, pod kterera sem se z brati kratkoSasil iu se starim oSetom 0 razlienih predmetih pogovarjal; svitlo solnce, modro domafie nebo, ki je nad nami stalo in tudi domacl sivi Oa-ven razkril se je sedaj pred duSevnem ofiesom. ZamiSljen v te sanje,bil je moj dull v idilicm vipavski dolini pri ljubih domaemih, ko—nofi pri^ela se je umikati dnevu in prvi solncni fcarek pozdravil je Siroki svet—mili zna-ni mi glas iz oddaljenega kupeja voza zasliSim, lepo melodijo in pesem: „Lepa naSa domovina, Oj junaska zemlja mila; Stare slave dedovina, JDa bi vedno cestna bila \u Zdaj posluSam. Je li resnica ali saujam? Nehote si z roko eelo in oci obrisom. Ne, ne! Jax'.se ne mo- tim, to jo n jegov glas, on je gotovo in ;;riiuoo drugi j le on ima ta l>p, cfet-in k sreu segajofi ; glas, le on da slabSe se nam ne more goditi pod nobeno drngo SMtemo, in prav zato z Teseljam pozdravljamo Helfer-toro in drnge izjave avstrgskih, dobro pozuanih patri- *° V#Tudi glede zunanje politike pibata v Avstriji zdaj dva vetrova; Madjari in ustavoverni Kernel nodejo, da bi Avstrija za-se kaj pridobila na jutrovem, oni se celd boje, da ne bi Avstrija sedajno situacijo v Bosm in Hereegovini za-se izkoristila in vse to .iz bojazni pred Slovani in zarad nadvlade; a drug* vazna stranka, se-atavliena in samih visokib osob civilnega in vojaskega 8tana jo odlodno zato, da si Avstrya pridobi stero ve-liavo tudi pred ronnnjem svetom; ta stranka Sea, da bi ie Avstrija miirila na slovanskein jugn in prav ta stranka ie nasprotna dualUmn.—In tako je zananja po-litika t ozki svezi « notranjo, ena podpira drugo in de hm Yso anamnja ne varajo, se prav zdaj v Avstrm bo-juieti dve atranki; a ker se je dualizem nie pokww. kaj zamore, bode skoro gotovo zroagala patryotidna ¦tranka, kajti wnerora veca ielja se javlja po pravem avatrijskem patrijotizmu in po njemn pnnierm aatemi in blika in kriia, ii katere bode izsla oiivljajoda m krepka driavna osnova, ki bode tndi na nas Slovane osir jemala, kot vazni drtavni faktor. Tako smo mi xmerom raiumeli patriotizera avstrijski i« veseli nas, da so ga tndi nemSki udeni driavniki tako zadeh raz- Dopisi. V Goriol, 2. deeembra. (Sprava. Mestne zadeve. Predelska ielezniea. Novo drustvo pa Standrezci. Gle-diide. Slavec. Utalnitsa.) Veseli nas, da nasa gorilka sprava v obde dopada in da so tndi drogod na Sloven-skem zaoele nasprotne si stranke bolj mirno razpravl jati, kako bi so mogla dosedi sprava na vsem Slovenskem in da so zaceli vsi sluvenski dasniki pisati nestratno in v pomirljivem duhu,— Naso spravo tndi organ brvatske narodne vedine „ObzorM posebno pohvalno pripozna. 0 nasi spravi prinesei je „Obzortt nvodni dlanek, v katerem dokazuje, da Slovani ne bodo odlodili zmage.ne Iiberaliz* inn, ne klerikalizmu, da na Slovane bode borba mej obe-ma principoma malo nplivala in da Francozka bodi si liberalna ali klerikalna bode pomagala slovanstvn do svo-bode in samostalnosti, mej tern ko bo Neinska vedno naj-veda'sovraznica Slovanov ostala neglede na to, Se bodo Slovani liberaloi ali ilrrikalni. „Zato-, pravi Obzor, wnam je ljubo, da so se goriski Slovenci sopet zedinili in drago nam je, da kranjski in Stajerski Slovenci delujejo o spo-razunu in spravi.* „Na6>lje pi§e omenjeni list: „Koje krona pozvala Hoheuwarta na vladno krinilo, je ra$unite aa- slogo slovanskega zivlja v Avstriji in iz tega 2iv-Ija je hotela krona vstvariti tretji steber v fmonarhiji. Poskus nij del povoljno, pa ponovil se bode, ako se mej Slovani slcga in mod vzdrzi. Na raztrgani, mrze-di se iivelj ne more in node nihde raduniti." Konedno govori R'Obzora ob uplivn juznih Slovanov na reienje jutrovega pitaoja in meni, da nasa monarhija se mora odlociti za samostalnc politiko na jutrovem, Se je le kaj kovine za stvarjenje drzavnih pogojev v juznih Slo-vanih in da potem ie odmenjena tudi Slovencem lepa salcga. BV siogi", sklrne Obzor, „bodcmo mogli biti nstanovitelji sijajnih dvorov, v katerih bodemo sreSni itd." V „Obzoroviha besedah je prav mnogo resniee in zamore to ljubo mi pesmico s tako nedolino navduSe-nostjo pevati! In nij bit sanj, bila je vesela resnica. Tone L......S. moj najve5i prijatelj in sosolec na Tr- zalki gimnaziji, o kterem sem raislil, da je nze davno na univerzo v Prago odpotoval, ki je pa na stri&evo ieljo v zadnjem trenutku mesto Prage Dnnaj si izvolil, bil je v istem vagoou in irael ravno isto potovanje, kot jaz. Ob enem in istem casu, ne vedo5a, da sva si tako blizo, imela sva obedva z domotoznostjo opraviti: jaz sem bil zami§ljen, tih in nem, on je tndi na drage svoje domace mislil, toda prepevaje prelepo pesem, kte-ra nas je kmaln zdruzila ter vse zalovanje in toienje po domn ntopila. Nij mi mogoce popisati to sr5no see-narijo/ ko sva se s prijateljom v vagonu „Verona" za-pazila in j oljubila; tudi bolj roSno pero bi k temn ne-sposobno biio, kajti takove momente zamore clovek le ob&utiti a ne—ali vsaj tefcko—popisati. Toda dosta o ~ tern, nasla sva se s prijateljem in bila sva zaradi tega zel6 vesela. Tone L......L bil je nenavadno lep clovek in pri vsem tern, akoravno tndi se mlad—gtel je komaj de-vetnajset majnikov—atleti5no mocan. Z nekako Ijnbez-nivostjo ogledovalo ga je zatoraj marsikako lepo ofo neinega naSega ipola, in—prijatelf T one je to prav dobro vedel. Gist lep glas in prekrasna njegova posta-va u^igala sta srca gospodiSin. Brez velicega bojazma-gal je nas T o n e tudi povsod, kder so se drugi—mej temi tndi moja osoba, snb rosa receno—na zivenje in smrt trudili in bojevali. Nij duda toraj, ako je nag Tone vedno zelei „poeti6no ziveti," in naposletl se na npoeti5no smrt" mislil, kakor se je navadno izrazil. Kaj si je vendar s t o smrtjo mislil moj prijatelj ? Na po-^jubih svoje ljubiee se omaniti, pri vrofii zerjavci Iju-beziii se sezgati, oklepljen od belih rok na neinih pr-sih dnSo izdihuiti,—to si je mislil moj prijatelj in po tern tudi hrepenel...... nam Slovencem je treba posebno pozornim biti na to, kar nam svetnjejo nasi vrli bratje Hrvatje. A kakor mi raznmemo, ,.Obzor1* priporoca eni in drugi strankr, naj vsaka nekoliko popustiin naj po tem obe sknpnc delati pod zastavo narodnosti.— Tako se je tndi deiaio dolgo easa na Siovenskem in gotovo ne bi bili prisli do prepira, ko ne bi nekateri gospodje svoje osobe stavili 6ez narod Prepir se je zaeel posebno pri nas na Goriskera zarad oasbnosti, in kder je osobua po-litika odvazna, je v resniei skoro nemogoea edinost.— Nas narod ima prere<5 prvakov ia vsaka otemnela zvez-da snnje narodn nov pekeK Prav zato se bojiino, da nij ie konec intrig in da bo treba posebno od nase strani najve^e poterpeiljivosti in najvecega zatajevanja, ee hoCemo edinosti postaviti kak temelj.— CiUli smo uze Y nemskih in slovenskih listih marsikako pokrito zabavijenje in zvedeli smo tndi, v kateri kova&je se ko-vajo dopisi in se delajo spletke, da bi se nam nova pot potrosila s trnjem. Mi danes to zabilezimo brez vsaeega srda in za-gotovljamo gospode, ki podpihavajo zrjavieo, da smo pripravVjeni drzati dane obljube in postopati v zmisln spravo posteno in moiato; mi nijsmo imeli skritibmis-li, ko smo roko podali k spravi is bomo zmerom odkri* tosr5no na to delali, da se sprava popolnoma obistini. ue pa postane sprava sopet zrtev intrig, bomo mi to sreno obzalovali, a uze zdaj odvra&amo od sebe vsakc odgovornost.— Ce bodemo spravo in koristno spravo, moramo vsi. kolikor nas je zmozmh za to, delati na ko-rist domovine in sloga naj ne bode samo napapirju, amp&k tndi v marljivem delovanji,—kajti sprava ne bo prav nic basnila, ce se en del narodnjakov potisne v tako zvani „SchmoIhvinkel." Zatorej, goriski in drngi slovenski narodnjali! bodimo odkritosrcni, pametno de-lalni in iskreni v domoljubju, ne bodimo zavidljivi; naj dela kedorkoli, samo da dobro dela. pomagajmo mn. Kar smo tukaj rekli, yelja manj ali vel obe ma strankama. Naie mestno stares instvo je postalo zadnji gas jako marljiv >; seje staresinstva so zdaj prav zanimive. Y eni zadnjih sej sklenilo je stareSinstvo, da se ima prenesti rairodvor iz sedajnega kraja proti Panj vcu pod gosttlno tako zvanega Jozeta (^efeta) in to se bo, de le mogoSe, zgodilo ale piihodnje leto. Nov mirodvor se bode zidal v popolnoma novem slogu, mirodvor bodo namreS obdajale rodbinske grobne kapeliee, kakor se to nahaja na italijanskih mirodvorih. Z& bogatine se torej napravijo loze, kakor v gledi§2n in za navadni publikum bo parter. Na vse zadnje pa se ne srae zameriti me-stnemn stareiinstvu, de pazi na to, da si kaj prihrani, ali da si celo vstvari kak nov dohodek. Kar se pa tide kraja moramo priznati, da je mestno zastopstvo prav dobro razsodilo. Tudi za predelsko ieleznico je stare-ginstvo zadnjt cas nt*kaj storilo j poslalo je narareS mi-nisterstvu zahvalnico za to, da je predlozilo drz. zboru predelsko ^eleznico.-— A to So nij zadosti, sovrazniki naso zeleznice rijejo na vsak le mogoci nacin proti tej drti; izdal je inzenir Buzzi v Trsta neko broSuro, ki jn polna neresnicnih in nenatanjcnih dat, prav takojebiv-§i minister marine, contreadmiral Wiillerstorf te dni dal .ia svitlo neko polsmiko proti predelski 2elezniei. Vidi se iz tega, da ueprijatelji te zeleznice zdaj napinjajo podvojene sile in zatorej tudi na5a dezela ne sme drzati kriiem rok. Naj bi se osnoval odbor zastopnikov goriskega mesta, kupeijske zbornice in obdin soske do-line, ki naj bi veinil vse potrebno, da odbija vse kri- Ko smo uze blizo Dunaja bili in castiti stolp sve-tega Stefana zagledali, zaklikne Tone, drne lepe oei proti vrhu stolpa obrnivsi: nNa Sirokem svetu razun Beca, Nij ga kraja vec za me'; Blagoslov al' udar' me roka ijubedd Tu naj srce zivi in nmre!" Omamiajodega hrupa in Sundra svetovnega mesta sva se kmalu privadila. Tone L......d bil j<> tu v svo- jem elementu; tisodne prijetnosti in zabave rezidenee je marljivo uZival, zvest svojemu prioeipu: „poetieno zivetia.Toda njegove pota nijso bile moja, in ker nij na modro opominjevanje prijatelja pazil, zacel sem se ga polagoma ogibati, ialostnega srca zapustiv§i nesrednega nsrednegaM svoji poetidni osodi. mmmm_mmtmm (Dalje prih.) 2fcJLdkAfJLn.c» pn»j|«e||». (Poleg Lenau-a). Nagne se den. Pri TrocnoYu zavlada Tiiina nofina. V vejicah drevet Nej veterca, naj mcnjsega nej hlada. Priplul je mssec n» oblok nebes. Po Leskej zemlji Rnjeva poln in jada Gre konjamk. Zan ma sklen oLes. * Pod starim dobom konja svoga vstavi Obraz povzdigne l nebesom pravi : „To pri tem mogo5nem drevn, Pis ie bila nje primalja 1) Ko neviht ae bitka bila, Gozd le col je nje jefanje, Ob gtmenji, bliska seva Blagoalov nebes je kralfa : V mokah me jo porodila Padal na otroka stanjt Mati mila. Vt bUskanj». vidce napade na na§o zeleznico, in prav bi bilo, da bi ta odbor postal bistroumnega zastopnika na Duoaj, ki bi irael nalogo vse storiti, kar more hasniti predelski drti in prav mi na GoriSkem imamo moLa, ki se je ska-zal sposobnega za tak tezik posel. Menimo, da nas razumejo nasi inteligentni mestjani in uplivni moijeso-§ke doline. Iz Bonaja nam dohajajo zadnji das jako razlidna porodila o stauji tega za nas vaznega prasr^nja; a mi-nisterstvo bode nekda odloduo zagovarjalo svoj ielez* nidni program in se zmerom upa, da bo zmagalo.—Samo to je ialostno.da jo v nasem parlamentarnem zi?enji vse tako omajljivo in nestanovitno.—Da sopet govorimo o nasem magistratu, naj povemo, da je v zadnji seji staresinsivo odobrilo neko novo jako vazno naredbo; koneesijoniralo je namred druitvo za diSdenje straniSd in napravljenje komposta. To druStvo bode sicer nekoliko Skodovalo nasim inarljivim Standrczcem; - a r obde bo vecdar s tem pomnozen poljedeljsk napredek v goriski okolici. V goriSkem gledaliSdu imamo zdaj fie precej dobro dramatidno drustvo, ampak obiskovalci so, kakor navadno, prav redLi.— Slavdev koncert v gledaliSdu 30, t. m. u2e zdaj dela mnogo hrupa po Gorici; vse je radovedno na ve-liko stevilo slovenskih pevcev, Zastavljena je torej nasa dast in zato priporodamo vod-jem pevskih oddelkov, naj pridno udijo svoje pevce in naj bolj pazi jo na odborov klic, kakor so dozdai pazili; denes namred je bila nap. vedana vaja za goriSko oko-lieo in prisli so samo nekal^ri pevci. Ce bomo tako nemar-ni, nam ne bo pomagala ne sloga, ne sprava. — Da bi se vendar enkrat Slovenci naueili natanjenosti in da bi se jib polastil enkrat duh discipline. V tem obziru je potrebna odlodnost in b^ezobzirna kritika: kedor node spolnovati prevzetih dolinosti, naj ne prevzame narod* nib poslov. Nala'ditalnica je prav na dobrih nogah in ima zdaj tudi svojo lastno restauracijo; le Skoda da naSi narorlnjaki. ki so z besedo zacetkoma zavsako rednrv-du§eni, domaco gostilno pravnidne podpirajo, akopram je v tej restavraciji postreiba izvrstna, nizka cona in vino izvrstno.— h Kapm 28. nov. (Izv. dop.) Mislim, da iz na§e* ga mesteca v „Sodi" Se nij bilo nobenega dopisa. Naj torej jiz dopisom naredim zadetek, ter Yam kaj novic posljem iz Kopra. Kar je v mestn Koper posebno vainega in nove-ga je to, da se je tukaj osnovala preparandija, ki ob-seza hrvatsk, si ivensk in lask oddelek. Znano Yam je, da so v Trstu in v Gorici raosko preparandijo zaprli; torej so oni kandidatje, ki so v imenovanih dveb me-stih studirali, poleg mnogo druzih, sem priSli na naSo pripravnteo. Vseh kandidatov je, kakor slisim, drez 110, kar utegne vsaj nekaj pripomodi do tega, da nebo ved tacega pomanjkanja uditeljev. Kolikor sem imel prilozno-sti z gospodi kandidati, ki so iz Gorice prisli, obdevati, moram redi, da so res narodni fantje. A dobra se jim, znlibog, v nasem Kopru ne godi, ker tukaj je vrdika draginja glede stanovanj. Prav iz gotovega vira vain naznanim, da mora vsak kandidat tukaj 20 in najma-nje IS f o r. na mesee za stanovanje plndevati, med tem ko je v solndnej Gorici boljso hrano dobil za 10-12 f. Res je sicer, da dobijo kandidatje 200 for. stipendija ite ta strele utrdila Bi me i za kob 2) janaftko, Toca silovita bila Je na materno nedssfto Co dirja&o. Pis «em dibal dihom ptrim, Cal sem naj poprej grmenje- Kot vremensko dete tnim Na jnnasko v svet iivenje V iivo Trenje. Has! pri tem prisegam dreru, Da ti gt")zno smrt osvetim! Has! biriiem trojim v spevu Kri prelijem, plam xanetim, V grob posvetim. Hnsf iz iil prav tak obiino Mora kri na tla jim lilt, Da grmado tvojo silno Mogla stokrat bi vgasiti Pomeriti. Hq»! iz tme njibovih gradov Mora zemljo ocraeti; Vsaki lopov golobradov Mora pasti i zbledeti, Tozno vmreti. 0 oblacib dimnih straino Naie bo nebo iarelo, Ker zlocinstro tako vzasno 3) V prico nja se je aadelo. In iivelo. V srci, Has! od tvoje smrti 'ili mi iskra ognjetita. Za zlo slovenskega predavanja vajeni, to nemSko razlaganje nij po volji, je naravno. Sicer ao Slovene! se srojimi pro-tesorji prav zadovoljni, hvalijo jih kot spretne in na-rodujaske gospode. Za slovenski jezik pa nemajo nobe-nega za to kvalificiranega ueitelja. Podufiuje se ta vaz-ni jezik tako, da lo je. Nocega vadoisnega ufiitelja so najeli, da v enem viSih razredov tukajSne pr.parandi.je ta prevazni predmet u6i. Se ve, slovenSSina mora biti povsod peto kolo! Slovenska vadnica feteje tu le malo ucencfiv. Or-ganizacije je sploh Se treba in marljivi, pa ueeni g. nadzornik Klodift bode to reL gotovo zboljSal, kolikor bo v njegovi mofci, saj ono ima prav dobre namene z naSim Solstvom. Politicni pregled. Iz driavnega zbora moremo denes poroftati, da je minister Cblumetzky odgovoril na interpelaeijo ustavownih poslancev zarad dosedajne trgovske po-litike. Minister je rekel, da je vlada pozvala mini-stra vnanjih zadev, da Angliji in Francoski odpove trgovinsko pogodbo, z NemSijo pa da revidira in popravi obstojoSe pogodbo.—Yse to se bode kmalu zgodilo, same da 3e se vlada sporazumi z oger-skem ministerstvom. T$i odgovor, je rekel minister, velja tudi interpelantom opozicije.—Ustavovernave-cina je bila popolnoma zadovoljna stem odgovorom in ga je zivo odobravala ter ministerstvu sopet en-krat dala popolno zaupnico; a opozicija ne more biti zadovoljna z odgovorom, ki prav nic" ne se2e v bistvo njene interpelacije. Iz tega naj bi sopet en-krat utila se opozicija, da mora drugace in bolj kompaktno postopati, 6e ho5e, da bode ministerstvo imelo kaj ved „reipekta* pred njo. Druga se bolj vazna zadeva se je 26. p. m. obravnavala v drz. zboru. C. k. okrozna sodnija celj-ska je drz. zbor prosila dovoljenja, da sme zapre-ti poslanca Brandstetterja iz Maribora zarad golju-fije ponarejevanja menjic. Slovencem je Brandstet-ter &ot vodja hudih nem§kutarjev na Stajerskem prav dobro znana osoba. — On in pa gtotnik Seidl sta po raznih sredstvih pri volitvah tolikokrat odlocila zmago &)z Slovene©. — jgdaj se je ska-zala pravica in nekaterim omahljivim Stajerskim Slovencem bo to dobr* Sola za bodocnost, -Brand-stetterjev propad je hud udarec za ustavoverce, za Slovence pa tako pomenljiv in vazen, da bodo leh-ko pri prih. volitvah zmagali. fe bodo znali izko-ristiti poloiaj.—Y Brandstetterjev proces je nekda vpleten tudi pajdaS ojegov, Seidl, in gotovo sta oba nemogoca postala v javnih zastopih.— Dri. zbor je dovolil v tajni seji, da se B. dene pod kljuc, a ier se je hotel B. vstreljiti 2 vodo in cunjami in nij bilo to streljivo zadosti mo3no, se je samo ranil in kot ranjenega ga policija ne more pripeljati v zapor, ampak ga dobro strait in varuje na lastnem domu. Predlog poslanca Koppa, da naj drL. zbor dovoli eivilni zakon starokaloli^anom, je padel vkljub te-mo, da ga je vlada podpirala: proti njemu so bili skoro vsi poslanci opozicije in pa vsi tudi liberalci ustavoverne stranke, tern zadnjem je namre5 predlog polovicarski, kajti oni hoSejo, da se vpelje za vse avstr.drzavljane obligatorifini eivilni zakon.— Ministerstvo pa je potolazilo Koppa in ustavoverce z obljubo, da bo v kratkem predlo2ilo potrebam pri-meruo postavo 0 civilnem zakonu. Sli§i se, da minister Lasser izstopi iz minis-1 terstva ter da na njegovo mesto pride Keilersperg. ! Ogerska vlada bode nasi odpovedala colno po-1 godbo, po tern bodo najbrie Ogri stavili se veCe \ terjatve in mogoCe je, da nastane iz tega kak pre-pir. Ogersko miuisterstvo je vnifiilo in odpravilo Siovasko Matico, edini literarni zavod SlovaSki. To je ogrska kultura!- Knez Gorfiakov je v Berolinu in se pridno po-svetuje z Bismarkom; sprejet je bil tudi od nemike-g& cesarja,—-Pripravljajo se nekda velikanske refii in najbr^e se bode reiilo jutrovo pitanje v Berolinu. — Hnogi fiasriki so prinesli to dni brzo-jatno vest, da se Rumunija bliza Srbiji in Crno-gori in da se ho&e pogoditi z obema knje2eviuama zatad razdelitve Turfikih deiel. To zvezo proti Turfiji nekda* pospefiuje Rusija, Pomenljiv je to-rej prestoiui govor rumunskega kneza Karola, v katerem je povdarjal izvrstni finan^ni stan Rmnu-nije in pa zadovoljstvo s tern, kar se zdaj godi v Boini in Hercegovini ter izrazil simpatijo do bite-njega srbskega naroda. So veio sensacijo je na-pravila druga vest, da je ruska vlada zapovodala ravnateljstvu variavske Meznice, naj bodo priprav-ljeno z vozmizamognevojalketransporte,—Objenera pa se lusija nekda dogovarja z Avstrijo, da ji zadnja dovoli premikanje ruskih vojakov 6ez Galicijo. Ce je na tern kaj resnice, po tern se je nadejati, da Avstrija dela v porazumu z Busijo in da ne bo iz-sla popolnoma prazna.— Soptit po drugi verziji so velevlasti zedini-le s"', h, odve^ejo roke. Srbiji in (Smogori in jima jiiisltf na prosfco, Ce se hofieti vojskomti s Turkom, V soglasju s to novico je telegrataa vest, da bode knez Crnogorski napovedal vojno TurSki in da je uze 12000 Crnogorcev na moji pdpravljenib, da prisko^ijo vsak hip ua pomo6 ustaiem, Co je to res, bode gotovo tudi Srbska stopila v akeijo. Pri zadnjem velikem boju v Gorauskem so nekda po-magali ustasem tudi muogi Ornogorci (2000 moz), zarad tega je Tur§ka protestovala pri velevlastih in Avstrija je nekda to o&tala knezu Kikoli in mu za^uffala, da ne bo veC podpirala v Crnogoro pri-beglih Hercegovincev se zlvelem, cebodo uraogorci podpirali ustase; a knez se je lakoni^no odrezal, da za vse to nid ne ve*. Yesti so torej tako razti^ne, da je prav tei&ko pravo vganiti. Najverjetnejse bo ona, da Rusija de-la na to, da se vzddfi prineip neintervencije in da bosti Srbija in Ornogora zaceli vojsko s Turkom na svojo roko, kar bi bilo za evropski mir in za naravno resenje nevarnega praSanja najvarnejSe. V Trst je do§el firnogorski senator MatenoviC in nakupu,|e mnogo 2ita za pribegle Hercegovince. Diplomaticna posredovanja zarad turskih reform so se nekda popolnoma razbila, tedaj tudi velevlasti spoznavajo, da mora meg razsoditi. Avstrijski poslanik v Carigradu je imel te dni dolgo ardijenco pri sultanu in po tern je §el k ve-zirju. V tur§kem ministerstvu se bode uLe sopet vse spremenilo. Iz Belgrada se javlja, da je sedaj-no ministerstvo odstopilo in da je dobil senator Hxi-sti5, kateri je bil zadnjic" v Ornogori, nalog, sesta-viti drugo ministerstvo, ki bode za vojsko. V Hercegovini je polozaj ustasev jako ugoden, prostovoljci nekda neprestano dohajajo; orozj'a, 2i-ve2a in obleke tudi imajo v izobilji. Rauf-PaSu se je nekda posre&lo Pivo proskrbeti se Sivezem. U8ta§i so se po junaskem uporu in krvavem boju pomaknili nazaj v Krstac, zgubilt nijso dosti ljudi. IJstaSi se pripravljajo za veliko cdloftilno bit-ko in v ustaskih v krogih se z gotovostjo govori, da Ornogora pride kmalo na pomo5. Turke nesreCa strasno preganja, poleg tolikih nesrefinih bojev, kateri tarejo pogum, so zaCeli turSki vojaki tudi mr-mrati, ker ne dobijo uze 20 mesecev place. V ar-madi prevladuje uporni duh in oficirji komaj zdriuje-jo disciplino; v zadnjem boju so nekda oficirji mo-rali streljati na lastne vojake, ker nijso hoteli na-prej. Iz Carigrada je dobil ruski „Golosa poroCilo, da se je upor vnel tudi na otoku Kandiji in v Te-saliji. — Torej tudi Grki so se spuntali; Gorcakov kaj ho5eS Se ve5! Spomlad bo krvava, goreio bo povsod, in naj diplomacija se tako gasi.— Ruska vojska ima hude boje s prebivalci Ko- kanda v srednji Aziji.-Egiptdvski podkralj je pro-dal vse svoje akcije suegkega kanala angle^ki vladi. Suegki kanal je Prancoska spekulacija , in Angie2i nogejo tarn Francoze spodriniti, kar je napravilo na Francoze slab vtis in jih je se bolj pribliialo Ru-'. siji. Na Spanjskem je kralj sklical korteze. Don Karlosc pa se slabo godi, ker so nehale izdatne podpore. Razne vesti. (*»»ovi mmwoMmiu ff«,nij). Dovolujemo ai opo-zonti slavno obiinstvo na novo volevazno podvzetije v slovenskej literaturi. Znani pevec in skladatelj, J 0 0 i p KocianLi5 izda okoli brode januvarja v Pragi pervl zvezek slovenskih narodnih pesnij z napevi, Ta pervl zvczek bode obsegal 25 novih narodnih posnij e enlm vpncom enakih posnij, vse fiveteroglasno poitavlioue, Zaloinik tega za Slovence nrevaitaoga dolu je znani slo-venski rodoljub g. I g n a c 1 j K 0 v a 61 6 pri Sv. Luciji, Do sedflj 10 Slovonci res ufco marsikaj storili glede nabiranja norodnih pesnij, c?e ravno ne moremo tajlti, da bi se bilo daio So mnogo ve6 storiti, ko bi nag vo-dila tista ljubezen do naroda, kakor n. pr. Nemce. To-da kar so muzikalifinega dela narodnih pf»snij tide zgodilo se nij le crato nifi, In vondar jo napev pri narodnl pesni bistvena in glavna stvar, zlasti v casu, ko narodno penniltfo od dne do dnn bolj giuu in propada, tor M umetoemu veduo bolj umika, Da je sedaj uafilm narod-nim posriim napev porva refi. spoznamo lo iz tega, da ima eaa in ista pose 11 noizro&eho mnogo varjacij, skoro v vsakej vasi svojo posebno, a vondar le edeu napov, Tudi si narod je ze nekaj umetnih pesnij prisvojil in jira ob enem napov nekoliko spremenil, to jo ton raodul-Ural in je tako za svojo pravo blago prirodil. Oe se jo pri nas Slovoncih muogo v torn obziru zakri-vilo, moramo toliko bolj hvalezni biti g, KoojftnCifiu, da je ta narod ni zaklad vzdignil in ga vsem prijateftem muzike naklonil, Hvala mu za njegov neumornl trudl Yelika hvala pa tudi blagodusnemu gospodu zalozniku, ki je §e le so svojo darozljivostijo pripomogol, da se mon tako va/,no dido na svitlo spraviti. Bog zivi slovenskega mecenata! Slovonci, sezite hlastno po no vein delu, novom dokazu nasc, sposobnosti! Ne le vse ditalnice, vsi pevoi in nnrodni u6itelji naj si natofie to knjigo, nego vsak Sri.jatclj slovenst\a, naj dejunsko pokaze, da spoltuje in 11 bi svoj narod ter da ve ceniti njegove prednosti, Na pervem zvezku lezi vse podvzetije, le se pervi dobro speca, sledilo mu bode Se cela knjiznica drugih. (IJLm»IJsh« ipremembeIn lmenovanja\ —(J. Joz. Hcovatin iz Gorjanskega v Nabreziu. — G. Jak. Jel§6ek iz Brestovice v Gorjansko. — G. Andr. S„arc iz Mavhinj v St. Polaj. — G. Ivan Shiga iz Avberja v Brestovico. — G Fr. ZakrajSfisk z Nabreftna v Mavhi-nje. ~ G. Matija Leban je postal 2. ufiitelj v Seiani. — G. Joz. Trampuz je potrjon v Kostanjevici.-G. Blaz Scdev6i6 iz 2ibelj pride v Sempas. — G. Oton Die iz Bilj v ^ablje. — G. Jernoj Rajar iz Lokavca v Bilje.— G. Anton Cargo iz Alture v Istri v Lokavec— G. Ma* tevi Lapanja z Barke v Medano. Y Komnu se je vsta-novilo mesto uttteljice, ki jo tukaj zelo potrebna, ker dvema ucit(djema je preobilno otrok. — Gospodifina Zupan&6 je imenovana uditeljica trorazredne mesane Sole v Bovcu. (taoBpodl&na Pai»ll«a »«>IJakova), mu svetu dobro znana narodnjakinja in pisateljica mno* gih interesantnih poezii v „Zori", se je zaro&ila z gos* podom J. Pajkom, profesorjem in lastnikom tiskarne v Mariboru. (ia Barbe) pri Diva6i nam piSe veljaven moi: Prosim naznanite c. k. Solskem svetu, da v Barki in Vatvoljah zivi 1000 ljudi, ki imajo 120 za Solo sposob-nih otrok, obe obcmfpla&ijeti c. k. davkariji po 50 °^0 doklade za Solo in vendar ubogi, uka potrebni naSi otro* ci nijmajo zalibog nobenega uSitelja. — Zakaj ne, mi nij znano, morda nam lo povc Solsld svet? Uboga naSa deea, nomila ji prihodnjost! - (BratMinor.) Iz Biij se nam porofia, da sta se popolubrata, zaradi malenkosti skregala in da je stare-ji mlaj5ega tako neusmiljeno pretepel, da bode teLko ve6 ozdravil. Brezsrfinega ubijalca ima uze policija v (OctrapMi) se je hottla neka lepa, mlada Tr-JaJSanka, „pri zlatem Augelju". Zaprla so je v svojo sobo, oblekla v Srno obleko, ter spila strup napravljea iz zveplenk. Strup jo je hudo zgal i zacela je upiti, domafii so ulomili vrata in naSli so mlado samomorilko zvivajoSo se na podu; tekoj priSedsi zdravnik, reSil jej je Se mlado zivenje. SliSi se, da jo je nesre6na ljubezen do tega fcalostnega 6ina privola. (Ponarejtttca banlc«»vcev) je te dni policija pri Fajferjn zasafiila. Mlad fant, Italjan iz Palme, je pri-peljal enega gospoda in gospo ter po Gorici ponarejeni, avstrijski denar menjovati poskusil, a policijsko oko ga -je zapazilo in v varni kraj odvelo; gospod in gospv, sta se morala sama domov odpeljati. (Porotne so«nije.) Fred Betrto porodno sodi§Le pri tukaj§nero c. k. tribunals pridejo sledeSi zatozen-ci: 7. decembra Karl Gruntner; 9. Franc Torta; 11. Gasper Berger, Vsi trije zaradi posiljne oskrumbe. 13. Ansel Battolo in Janez Buttolo, zaradi tatvine. 14. Anton Cedoni zaradi vdelezbe pri ponarejevanji drfcavaih ban-kovcev, la Martin Krizaj, zaradi uboja. 16, m 17 Anton CotiS, zaradi ubijalstva. 18. Joief Mauro, zaradi vdelezba pri ponarejevanji driavnih bankovcev. (Tatviaa). Minulo nedeljo so ulomili neposnani tatovi v mizarsko Stacuno G. Corgnolana za mesnifeiiiai in odnesli mizarskega orodja v vrednosti 25 goid. Ko so tu pobrali, kar jim je bilo Ijnbo, hoteli so v nas-protno puSkarno g. Gyra, a duri so bile modneji nego njih tatvinsko orodje in morali so po dolgera trudu brezvspek'o odlaziti. (Oraftftv* ^i****1*) bode imelo posknSnjo v Na-brezini v sredo. 8. t. m. ob 3 nri popoludne, k tej po-skusnji vabi odbor vse pevco iz Trata in okolice m iz Xrasa, fceleti je zarad dobrega nspeha, da se vdeieii to puskusnje pray mnogo pevcev, prav gotovo pa vat pevovodje. , v . ^ . V fcetrtek 16, t. m, bode sopet posknSnja v Gon-§ki citalniei za vse pevske oddelke goriske okolice. Od-delki na Torainskem pa se bode po dogovoru zbrali k akupni vaji v Tomino. Vse to je treba zurad stroge organizacije, pevci naj se potrudyo nekoMko za tak kra-scn cilj. (f»««rca karillaala Na«ueM«rJ») j0 bil Teli-kansk, cesa»" sam, po tera mnogi nadvojvode, winistri, generali, o skofov in neizmerna mnofcica spremila je raajkoga kardiuula k za.lnjem pocitku v veliko cerkev sv. Strtfana, kdor je nje*ov grob. Sprevod je vodil pa-peiev nuneij, nadskof Jacobini. Kardinal Rauseher nij zapnstil veliUga premozenja; najvec je po njei&u pode-dovalo novo po njemu vstancvjjeno seiuinisco; zhihta pa le male legate. <„Km«tovniec") bo zarad nepriSakovanih neu-godnosti iz§el So le pril.odnjic. j»nska ritaiaica) razposlala je sledeSe va-bilo: Vabi se uljudno k besedi, katero napvavi rojan-ska citalnica 5* decembra i pri kateri bode sodelovati blagovolila gospodifina pi. Neugtbauer-jeva, kakor raz-vidno iz sledeeega spor<»da: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Zaje: „Na bojj4 mozki zbor. 3. Stritar: nSirota" deklamira Minka Zvanutova. 3. Hajdrih: „V tihi nodi", cveterospev. 5. Hajdrih: ?/Hei na grobu matere" ' sopran-solo, gospodieina Neugebauer-jeva. 6. lgra: BGluh mora bitia, Bnrka v 1. dejanji. 7. Miklavzevi daro-Bi, katerih vskrbljenje i razdelitcv je prepuscena gospo- | dom udom, na isti nadin kakor lansko leto. Zafietek ob 6. nri zvefier. Vstopnina za ude soldov 30, za neude soldov 50. CistE znesek je odlocen za dramatize priprave i poprave i potrebe rojanske citalnice. Odbor. (Es Cirkae se nam pile i) Na oblakovem vrhu, na krajnski meji je 28. t. m. popoldne 14 letni pastir norcevaje se s pu§ko tiliotapskega lovca, deklo v glavo astrelil, ktera je na mestn mrtva ostala. lr»te.] Gospotlicna Fani Zupancifi, uciteljica v Bovci 2 gld. Kedor hoco razveseliti otroke za bozicne praznike, naj kupi' doklcr jc se cas v nasetn. WBozidnem bazarju "•¦ i% samih Jgm gL+mB^M.,* f|,v-w. 3aHT i»z"ih i#rac za fanticc in dcklico wake bterosti in sicer: 1 veliko pevajuco punco 1 Skrinjca polna orodja t karton 1 inehaniono vrtalcc na kiitorem jo malano zifalstvo 1 pajsu-a 1 pokrivai'ami 1 regiment aujfli'zkih vojakov 1 Inuijanca v narodni obleki 1 mclianicni panorama 1 porcelanast service za 6 osob 1 slavec, ki I'ta po sobi 1 Orang-Utang, ki izvrSuje 15 1 novo iznajdeni sraejivlni aparat tofiek. 1 cjperua piscalka x nebeskirai 1 Karaokres za od zadej basati glasovi. 1 igra domino 12 lepib dekoiacij za Kristovo drevo. Vse te prav krasne in nove igrace, 27 na Stevilu, stanejo S gld. in ae dobe za to eeno pri IBP«*«*ar JEMtaavu. \lien 1. ^toltzeile IV.r 2ft Odposilja tie s povzetjem hitro in vestno. DOFV1ENICO MONDirM! je pri§el .iz Italije z bogato zbirko kla-sifiiiih oljnatih podob cerkvenih in posvet-nih in ostanc v Gorici prvi tedeii somnja sv. Andreja -- Omenjene podobe so razstavljene v Kiilitiel-ovi novi hisi St. 444 nasproti skofije.— Posestnik vpozoruje na ta razglas Sestito duhovs^iuo iu tudi druge prijatelje umetnosti iu jih zago-tovlja, da bodo si lthko kaj lepega zbrali po pray nizki ceui. !( Tomaz Rosenberger naznanja sloveskemu obeinstvu, da je sopet odprl «Restavcijo „Ai' Europa" na Travniku ter izroCil nje vodstvo Antonu | Maimrdi-ju, dozdaj odgovorneniu natakarju ' pri Marzini-ju. V tej novoodprti restavraciji se bode tocilo samo najboljse marcno [rivo (Export Marzea), izvrstna domaca, vipavska in furlanska vim in postrezalo se bode gostom z izgiednimi porcijami okusnih jedi—in vse to po nojnizji ceni.— Tsako nedeljo in vsak praznik bode v glavni, yeliki dvorani godba. Obiskujte prid- np „Evropoa, dobro indober kup boste jeli, pi- ij ]i in zabavali se.— Pi^tergaui alt kilovi Ijadje najdejo n^iJboIjSio pomod^e sinaro5ijo mazi-lo proti kili (Bruclisalbe) od Gtotllleb $tnr* ziMiefte^er In Ilertsan (Schweiz). Mnoga spricala so pridjana navodu za rabo, Pomoi je hi-tra in gotovo.—l)obi se v lenCkah za 3 gld. 20 soid. pri omenjenemu Sturzeneggerju, ali pri Josef %%cfes, Mohren-Apotheke Wien, Tuchlauben N,o 27 ali pa pri Si^lilllildtl i^HHIbaeher, lekarnifiarju v ZagrebH. Velika saloga tehtnih batov za novo mero medenih in zeleznili uradno bolirauih po najnizji ceni. KARL pi. MUL1TSCH v ruStolu st. 460. Centra'na razpoSi- Or. Job Yflte-jeva Ijavna zaloga pri tmmm W ovMUli* aaaaa k«-iuika.;ju v Brnu.i'astlinuki u^tai evet, jc wijboljfle aredbfcvo ta olmmj.r.je zob, odstrani siiiradljivo eapo, ter jej p'otloli jirij«tno cvrsto«.1, ozdravi zopetj Jtvhu'l-c iu otoklo zobno ineso, zabrani gnji» L»bo zob, je utnli in obra'ui inflaiuacijo v grlu in goltaiicu, a steklenieica 60 kr. Dr. John "Yate-jev — Serail zobni prasek, «—i ocist'i tako zobir, da we ne odp'ravi baino vsled vsakilnnje n»b'4 obieajno imprijetni fobni •w'PT*- kiinifn, negif i zobna glazura, belina in dvrii-f^fft'? tofct ne k ton lioHpi-Auje. a fckatlja 40 kr. -JS;SV*. _____ Di«. John Yate-jev ^^ .**f<'~'yT*. } (ka,.liicc zsiTzobe.) gaiautimno broilstvo p»to-f L*!*? *«L i lu-J?iti ,jrz0 in % Vsl,ollom Tsalli Z'jbo-bol. 1 i irVfv^H/j etui s wripravljono volno 40 kr. lyj&LL$-\ ammma Tur^ke krogljice. — ivi'^..:'..'',""^—"}ijii)ruzvt!koviUiie krogljice za odstranjenje zrard-ljive sape, ki izvira iz uat vsled puSenja tabakovega ali vsU-l zavzitih apiritMozuih napojov itd., zelo potrebne pri obisku Ij.iiis'.li in olikmih krogov, plediSfiev, plesov, salonov itd., it skatlja 40 kr. Dr. Borhaver-ja —sploSno zeiisno zdravilo za zelodeo.— ! Va aromufcicni ia mor:ii detitilat jo izboino sreilstvo zoper slabo prebavljonje, ia h t.-g.i izv-rajoej netucnost k jcdi> penanje in napenanjt?.' yervozni glavo-bol. pekocino zelodeino prohlajenje in trganje, bl^-Aielt-o, gii^tc, splob pri vseli b^leznib, ki izvirajo iz slabega prebavlj^rija. a .steklenica 50 kr. Mulier-jeve ¦¦¦¦ zelisne prsne krogljice, ¦¦ami znamenito oiajsajocc sre;btvozop;?r kaselji teeto, prso-liol, diah- njo, suhi k.iklj, Iirijuvoht in zoper v^e segetalno boleini V prsih. a sluiilja 30 kr Maaa, P h i 1 O k O m 9 — t>-!i5iu-p->uiai!a}; v s-vojih glavuih ivizdelib navej«?n is raslt- linskib t-lj.-v. idirani last- in brado v i/virnej Iejioti in mo5i, zabrani vsafco ^tvurenjo luskiu na t^lavi/ter pospefnje rast lasij i znova tarn, kjer jih prej nij bilo, ozdravi v kratkej dobi VeakoTi>tno la^no bolezeit. uaj w ueeno zove kator hoce in nij troba zdravuisko pomoci pri I'asch in drugih enakih nesmislov. Ucicek te pomade je cestokrat eudoviti. 1 elegantcn stekle- ni-put 1 gold. mmamOrijentabio lepnticno mlelco,wmmm Mnogi imaji) zahvaliti svojo k-po, t-Uty, belo in mladolicno kozo cdino le „orijental nemu roleku" Vse na obraza ali koii se nahaJL.jo»5e napake. kakor; peg*, :*nje, liSaj samopodna I rudedica. zagorelost brazde, kozavost itd, izginejo v nekolikih '', dneb in na mesio njih uastopi njczna, mladostna barva Vspeh [l je tako gotov, da se garantira popolna neskodljivost, a steklenica 1 gold. 50 kr Gori omenjene specijalitete se prave dobivajo: v €f»rici v lekarinci Kiirnerjevl m Trtvnlku $ i, novembron prevzame podpisani res-tavracijo pri „Marciai-ju." Skrbel bode za izvrstuo jed in pija^o, toC-iio postreSbo po najnizji c e u i.— Priporo^a se torej slovenskemu ob-cinstvu, da ga obiskuje.— Emil Mandler. Lastnik: VIKTOR BOLENEO. Mavatelj in za nredniStvo odgovoren: ALOJ^IJ VALENTIKCft - Tfckar: PATEIIKOLLI t Gorici.