^AND
f-yu&ucQ*,*
NO. 125

9ueri$k/i Domoviim/i
A^/c
e^rlll—MO
r .'-/ ,• •r ';-; • rX
-V
*/t AMERICAN IN SPIRIT ^#0R€1GN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,	MORNING^NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver,	Florida, Phoenix, ®y, Pueblo, BockSpringe
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. AUGUST 29, 1978
LETO LXXX — voL LXXX
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je prišlo po posredovanju zvezne vlade do obnove razgovorov med poštno upravo in unijami poštnih uslužbencev, ki so pretekli mesec doseženi sporazum odklonile. Pogajanja se bodo predvidoma vršila 15 dni in če dotlej ne bo dosežen nov sporazum, bo posredovala zvezna vlada. Nevarnost štrajka poštarjev je tako vsaj za prihodnjih 15 dni odstranjena.
BOSTON, Mass. — Kalifornijski guverner Jerry Brown je
- tu na konferenci državnih guvernerjev včeraj dejal, da jc zahteva po omejitvi vladnih izdatkov in davkov tolikšna, da bo prišlo do upora davkoplačevalcev, če vlada ne bo te zahteve upoštevala in se po njej ravnala. Danes je zadnji dan guvernerske konference in bodo na njej razpravljali o inflaciji ter boju proti njej. Inflacija je namreč postala prva skrb javnosti.
CAMERON, La. — Oblasti so izselile obalna področja pred nevarnim tropskim viharjem Debra, ko je z močnimi nalivi dosegel obalo in poplavil
nikom Carterjem in vodnikoma Egipta ter Izraela.
MANAGUA, Nik. — Predsednik Anastasio Somoza je dal včeraj prijeti 12 častnikov in 73 drugih pripadnikov Narodne garde, ki bi naj pripravljali zaroto proti njemu. So-moza je izjavil, da bo ostal na čelu države, dokler mu ne poteče sedanja predsedniška doba, ko bo oblast predal ustavno izvoljenemu nasledniku, sem pa se umaknil iz politike. Med tem se splošni štrajk, ki bi naj izsilil odstop Somoze, nadaljuje.
VATIKAN. — Papež Janez Pavel I. je odpovedal kronanje, pa tudi slovesno umestitev v vodstvo Katoliške cerkve. Prihodnjo nedeljo bo opravil le na trgu sv. Petra, če bo vreme dovoljevalo, slovesno sv. mašo namesto običajnih vmestitvenih slovesnosti. Potrdil je vodnike posameznih
Ameriške čete na zahodni breg reke Jordan?
WASHINGTON, D.C. —
Beli hiši tehtajo možnost name- j stitve ameriških čet na zahodnem bregu reke Jordan namesto izraelskih, če bi to pomagalo k dosegi sporazuma med Izraelom in Arabci.
To je ena izmed idej, o kate-
Zaire in Angola se
pomirila med seboj
y ZDA so obnovile gospodar-
je umaknilo višje ležeče
nje uprave cerkve na njihovih mestih. Kardinal Villot je ostal na svojem mestu kot državni tajnik, kar je bil pod pokojnim Pavlom VI.
WASHINGTON, D.C. — Qb-nizje ležeča področja. Kakih TEHERAN, Iran. — Šah Reza rambni tajnik Harold Brown je
Pahlevi je pod pritiskom ne- izjavil, da mora biti v novem mirov in demonstracij skraj- sporazumu s Sovjetsko zvezo o nih konservativnih verskih omejitvi orožja — SALT II, do-skupin odpustil prešnjo vlado voijeno ZDA razviti, graditi in in imenoval novo, ki je izja^ vključiti v strateške sile prevoz-vila, da bo upoštevale želje ne medcelinske rakete na kop-vcdnikov islama, ki protestira- nem-jo proti modernizaciji Irana in zlasti proti opuščanju starih islamskih izročil in moralnih vodil.
5,000 ljudi pred njim v kraje.
1 HGENIX, Ariz. — Znani nekdanji filmski igralec Charles Boyer je po dognanju mrliškega oglednika napravil samomor z zaužitjem velikega Števila spalnih tablet. Pokojni naj bi bil v duševni depresiji, ko mu je komaj par dni preje umrla žena, s katero sta bila poročena 44 let. V Franciji rojeni Charles Boyer bi bil danes dopolnil 79 let. Včeraj so ga položili k večnemu počitku na pokopališču Sv. Križa v Los Angelesu ob navzoč-
sko pomoč Zairu, ko je ta začel resno izvajati reforme.
WASHINGTON, D.C. — Tri mesece po vdoru “katanških žandarjev” v južno pokrajino Shabo v Zairu, ko je izgledalo, da utegne priti do bojevanja rih razpravljajo in katere vred- med Zahodom in Vzhodom kot notijo kot možna sredstva za podpornikov Zaira in Angole, se končanje mrtvila v razgovorih Je položaj umiril in odnosi med Sadata z Izraelom, če mrtvila Zairem in Angolo so se začeli ne bo uspelo pri razgovorih izboljševati. V Kinshasi in v med Carterjem, Sadatom in Be- Luandi kažejo pripravljenost ginom prihodnji mesec v Camp sP°re reševati mirnim potom. David končati in pogajanja 1 Nove odnose med Angolo in spraviti zopet v tek, ni izključe- Zairem je potrdil obisk pred-no, da Sadat obrne ZDA hrbet sednika Angole Agostinha Ne-in- se obrne na Sovjetsko zvezo i° v Kinshasi pretekli teden, za dobave orožja za novo vojno. Tudi vlada predsednika Mo-____________ —o— —-	butuja v Zairu je pokazala resno voljo za izvedbo nujnih reform. Državna upraVa je bila na tleh in podkupljiva, varnostne sile nedisciplinirane, gospodarstvo v razsulu. Zahod je zahteval od Mobutuja, da se pobota z Angolo, preneha s kršitvijo človekovih pravic in nastopi odločno proti nepoštenosti in podkupovanju v javni upravi.
Državno tajništvo je na temelju izboljšanja položaja objavilo, da sp ZDA sprostile 18 milijonov dolarjev pomoči za hrano in 8 milijonov pomoči za vzdrževanje varnostnih sil. Ta pomoč je bila odobrena lani, pa jo je vlada ZDA zau čala letošnjo pomlad, ko je nastopila v Zairu zmeda zaradi vdora v Shabo.
SEN. BYRD SVARI PRED SKLENITVIJO DOGOVORA SALT II MIMOSENATA
Vodnik demokratske večine v Senatu Robert C. Byrd je posvaril predsednika Carterja, naj ne skuša dati dogovoru s Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega orožja obliko “vladnega sporazuma”, ki potrebuje za veljavnost odobritev večine obeh zbornic Kongresa, namesto pogodbe, ki jo mora potrditi Senat dvotretjinsko večino.
i Iz Clevelanda:
i	j
:	in okolice :
ZDA hočejo prevozne medcelinske rakete!
kongregacij in celotne osred- ZDA hočejo imeti 110 V O
vrsto medcelinskih raket na kopnem, ki bodo varnejše od sedanjih pred nenadnim napadom.
Kristina Onassis kupila stanovanje v Moskvi
ZDA hočejo svoje medcelinske rakete na kopnem zavarovati pred uničenjem z nenadnim sovjetskim napadom.
Sedanje medcelinske rakete Minuteman v trdnih silosih bodo v prihodnjem desetletju postale negotovo strateško orožje
MOSKVA, ZSSR. — Kristina
^)nass^s'^auzov ^er nien moz kijub svoji točnosti in zaneslji-nosti 'k sednUh^Ukih""prija-1 sergej sta kupila v novi slano-jvosti, ker bodo izpostavljene u-teljev. Med njimi sta bili nek- ''arijski zgradbi ‘Tyoply stan' na mcenju z nenadnim napadom daj znani filmski igralki Lo-^obu Moskve dve stanovanji in nasprotnikovih medcelinskih ra-retta Young in Irene Dunne. |iu združila v ene s šest ali se- ket z dopolnjeno točnostjo ob
Moskva, zssr. — “pravda”,dem sobami> kamor uPata> da seivellkl umcevalm mocl'
se jezi na Romumijo in Jugo- bosta preselila prihodnji mesec I Glavni zastopnik ZDA pri slavijo, ki sta v zadnjih tednih iz dvosobnega stanovanja Ser- razgovorih s Sovjesko zvezo o dali priložnost kitajskemu gejeve matere, vodniki Hua Kuo-fengu, da je' Zadnje dni sta
Kongres se v javnosti odrezal bolje od predsednika
NEWy YORK, N.Y. — Harrisovo povpraševanje javnosti je pokazalo, da ta boljše sodi o Kongresu kot o predsedniku Carterju.
Pri zadnjem povpraševanju je odobrilo predsednikovo vodstvo dežele le 30% vprašanih, 69% pa ga je zavrnilo. Kongres je dobil ob istem povpraševanju 34% pozitivnih odgovorov in 63% negativnih.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je vodnik zastopstva ZDA pri pogajanjih o omejitvi strateškega jedrskega orožja s Sovjetsko zvezo v švicarski Ženevi Pal Warnke, povedal v New Yorku,' da bi sporazum u-tegnil biti predložen Kongresu v obliki “vladnega sporazuma’’.
V tej obliki postane dogovor veljaven in obvezen, če ga odobrita Predstavniški dom in Senat z običajno večino. Dogovori v obliki “pogodbe” potrebujejo o-dobritev Senata z dvotretjinsko večino.
Možnost, da bi vlada predsednika Carterja predložila dogovor v obliki “vladnega sporazuma”, je naletela v Senatu na hudo nejevoljo in odpor. Vodnik demokratske večine v Senatu Robert C. Byrd iz W. Virginie je v govoru pred senatno
zbornico pretekli petek svaril! večino. “Vladni sporazumi”, ki predsednika Carterja, naj ne'naj bi bili manjšega pomena in “skuša iti mimo Senata”, ker bi 'omejeni za kratko dobo, so bili to pomenilo zavrnitev njegove- v preteklosti ponovno predlože-
tako pot, sodim, da naj to po ve,” je rekel šen. Byrd.
Predsednik Carter je na počitnicah v Grand Tenton National Parku v Wyomingu in zato od njega ni glasu k tej razpravi. Namestnica predsednikovega tiskovnega tajnika v Beli hiši Claudia Townsend je o tem vprašanju izjavila v imenu vlade novinarjem: “Vlada ohranja možnost izbire. Predsednik se še ni odločil. Predno se bo, se bo posvetoval s prizadetimi, vključno s člani Senata.”
Sen. John Glenn, demokrat iz Ohia, je predložil v Senatu resolucijo, ki odsvetuje predsedniku izvajanje zunanje politike z “vladnimi sporazumi”. Zunanjepolitični odbor Senata je to resolucijo pretekli teden odobril.
Po ustavi je določeno, da mora vsako mednarodno ‘pogodbo’ odobriti Senat z dvotretjinsko
V 15 letih, kar Harris vrši ta SALT II Warnke je dejal pred 'povpraševanja javnosti, je samo ZDA in za naše
ga sporazuma SALT II.
Paul Warnke, direktor Zvezne agencije za nadzor oboroževanja in razorožitev ter vodja zastopstva ZDA pri pogajanjih v Ženevi, je v New Yorku na vprašanje o možnosti predložitve sporazuma obema zbornicama Kongresa odgovoril, da sta obe možnosti “odprti”, predloži-, tev obema zbornicama v obliki “vladnega sporazuma” ali samo Senatu v obliki “pogodbe”.
Sen. Robert C. Byrd je dejal v senatni zbornici: “Če dogovor ne prenese pregleda, potem je v moji glavi resno vprašanje, ali je tak sporazum varen za zaveznike v
------- __________________o— — Kristina in Kongresnim odborom pred ne- enkrat dobil Kongres boljšo o- NATO.
na njihovih tleh napadal Sov- Sergej preživela v Odesi	ob	kaj dnevi, da pogajanja z ZSSR	ceno od predsednika in sicer po-	j Povedal ie, da	je pisal pred-
jetsko zvezo. Posebno neje- črnem morju, ko sta se prej	od-	uspešno napredujejo ter da bo-	leti 1974, ko je kongresni odbor	sedniku Carterju	o tem 15. av-
voljna je na Romunijo in ločila, da ne pojdeta na poroč-	do vsekakor pred koncem leta	vršil zaslišanja o odstavitvi	gusta pismo, da pa nanj ni dobil
nekateri pričakujejo, da bo no potovanje v Sibirijo.	1978 zaključena.	predsednika Nixona.
razlila Moskva svojo jezo na________________________________________________________________________________________
ni v odobritev Kongresu, obema zbornicama. Za njihovo veljavnost je dovolj običajna večina. Predsednik Carter se baje nagiba za to obliko sporazuma SALT II, odkar je imel toliko težav, naporov in preskušenj z odobritvijo pogodbe s Panamo o bodočnosti Panamskega prekopa.
Predsednika N. Ceausescuja, ki da “je štl tokrat predaleč”. Hua Kuo-feng bo danes od-ietel iz Jugoslavije v Iran, od tam pa čez nekaj dni domov, j fcONG KONG. — Več sto viet-j namskih vojakov je pretekli Petek prešlo kitajsko mejo in zasedlo neki grič skoraj miljo daleč v LR Kitajski. Vietnam-ci so se tam utrdili. Ta nastop, ki je sledil spopadu na sami 1Tleji> je zategnil odnose med Hanoiem in Pegingom še bolj,1 kot so bili doslej. Razgovori o vPrašanju Kitajcev v Vietna-j so bili prekinjeni in svet^ čaka - na kitajski odgovor na vietnamsko “izzivanje”, za katerim je očitno Sovjetija.
^ UUZALEM, Izr. — V Izraelu skrbno pazijo, kaj počnejo Arijske čete v Libanonu. Vče-j raj so kar dosti jasno pove-j dali, da ne bodo trpeli sirij-^koga stiskanja kristjanov V;
ejrutu in severno od njega, "oložaj je zatagnjen in izrael-' ski nastop v Libanonu v podporo kristjanov ni izključen vijub bližajočemu se sestanku v Camp David med predsed-.
PAPEŽ JANEZ PAVEL I. SVETU V SVOJI PRVI POSLANIC!
Novi papež Janez Pavel I. je po zgledu svojega prednika obdržal kardinale po izvolitvi v konklavu do nedelje zjutraj, ko jim je med sv. mašo v sikstinski kapeli podal svojo prvo poslanico kot vodnik Katoliške cerkve. To je tudi njegova prva poslanica svetu.
V njej pravi papež Janez Pavel L, da bo nadaljeval delo svojih prednikov za edinost med kristjani. Ko je u-gotovil, da so se odnosi med posameznimi krščanskimi cerkvami in veroizpovedmi popravili, je razdelitev kristjanov še vedno “sramota v očeh nekristjanov in nevernikov”. Pozval je k novim naporom za širjenje krščanske edinosti, ne “da bi bil pri tem nauk izveden”. Izjavil se je tudi za nadaljevanje razgovora z onimi, ki “ne delijo naše vere z nami”.
Papež je obljubil pomoč Cerkve pri ohranjanju sve-
tovnega miru in pozval človeštvo, naj gradi jezove v posameznih državah proti slepemu nasilju. Omenil je “muče-niško deželo Libanon”! Sveto deželo, ki jo je imenoval “Deželo Jezusa”, področja v Sa-helu v Afriki, kjer suša povzroča lakoto, in stiske v Indiji.
Namestnik Kristusa se je zavzel za medsebojno razumevanje v mednarodnem življenju, za socialni napredek, ki bi “naj premagal lakoto telesa in neznanje duha”, zlasti v državah v razvoju.
Izjavil se je za tesno sodelovanje s škofi po vsem svetu v vodstvu Cerkve.
Posebne pozdrave je poslal papež Janez Pavel I. bolnim, zaprtim, izgnanim, preganjanim, brezposelnim, revnim in vsem tistim katoličanom, ki ne morejo spoznavati svoje vere, ker so brez osnovnih človekovih pravic.
Novi papež je bil v nasprot-
ju s svojima prednikoma, ki sta bila del osrednjega vodstva Cerkve v Rimu in vršila pomembne diplomatske naloge, ves čas v neposrednem dušnem pastirstvu. Kot Albino kardinal Luciani je sedanji papež v raznih razgovorih med drugim dejal:
O papeštvu: “Potrebuje posebno tri stvari: Neprestano učenje, razgovor, ki je bil v prejšnjih dobah neznan, in vdanost koncilu.
O francoskem duhovniku-zdravniku Marcu Oraisonu, ki je dejal, da je tudi homoseksualna ljubezen krščanska: “Če duhovnik pridiga tako, kot je ta, je vse uničeno Zdaj se redovnice začenjajo oblačiti kot mlade gospe. In kaj o določenih teologih? Oni so pozabili, da teolog ni samo nekdo, ki govori o Bogu, ampak tudi Bogu. Koliko od njih govori Njemu in nam pomaga govoriti Njemu?”
O duhovnikih: “Slišim Iju-
Levičar iti mogel razrešiti vladne krize v Islandiji
REJKJAVIK, Island. — Vodnik Ljudske zveze Ludvik Jo-sefsson ni mogel pridobiti za novo vlado socialnih demokratov in progresivcev, ker je hotel v vladni program vključiti odslovitev ZDA in NATO z letal-odgovora. “Če vlada ne misli na skega oporišča Keflavik in izstop Islandije iz NATO.
Ljudska zveza je prokomunb stična stranka, ki je pri volitvah v preteklem juniju dobila pet novih poslancev, tako da jih ima v parlamentu s skupno 60 člani 14. Prejšnja vladna koalicija je izgubila pri volitvah 5 poslancev, pa ohranila pičlo večino, katero pa ne smatra za dovolj močno, da bi mogla u-spešno reševati gospodarske težave, ki se kažejo med drugim v inflaciji na letni ravni 35%.
Verjetno bo predsednik republike Kristjan Eldjarn sestavo nove vlade ponudil znova vodniku konservativne stranke,
di govoriti: Duhovnik je izgubil svojo izkaznico. To ni tako,^ Ne izgubljajmo preveč časa s vprašanjem, kdo smo, ker ni vprašanje določiti duhovništvo, ampak to živeti. Zgled Kristusa je pred našimi očmi: Pohleven, ponižen, neodmadeževan, reven in pokoren.”
O Cerkvi: “V moderni državi prihaja oblast od ljudi. Oni izvolijo svoje zastopnike in jim podele oblast, nadzirajo njihovo izvrševanje te in jim jo morejo vzeti. V Cerkvi je drugače. Kristus je postavil enkrat za vselej vse bistvene stvari. Kristus sam — in ne ljudje — daje oblast papežu in škofom in jim tudi določa, kako jo naj vrše. To je, v obliki službe v polno in edino korist vernih, ki naj so bolj mlajši bratje svojim pastirjem kot podložniki, vkrcani na ladji Cerkve ne kot potniki, ampak kot soodgovorna posadka.”
Uprava AD išče raznašalca—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca' lista za E. 61 St. Začel bi naj 28. avgusta.
Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair avenue ali pa kličite tel. 431-0628.
Visoka starost—
Prihodnjo sredo, 30. avgusta bo praznovala 90-letnico rojstva prijazna pionirka ga. Angela Krall, ki živi na 725 E. 250 St. v Euclidu. Na Ameriško Domo-vmo je naročena skoro od njenega začetka. Kljub častitljivi starosti jo še vedno rada bere in težko pričakuje. Slavljenka ima tri sinove Rudyja, Matta in Raya z družinami. K 90-letnici življenja ji prisrčno čestitamo in ji želimo še mnogo veselega, lepega in dobrega v krogu njenih dragih!
Šole dobile posojilo—
Državni nadzorni odbor je dovolil šolskemu okraju Cleve-anda 20.7 milijonov dolarjev posojila, da bo mogel odpreti šole redno 8. septembra. Brez tega posojila bi morale šole v Cleve-.andu ostate zaprte do oktobra. Državni nadzorni odbor je zahteval, da Clevelandski šolski odbor omeji izdatke v letu 1979 na 168.9 milijonov dolarjev, v finančnem letu 1980 pa na 168.2 milijonov. Tako se bi naj šolsko leto 1979 končalo s primanjkljajem 19.9 milijonov dolarjev, šolsko leto 1980 pa že s prebitkom
I.	6 milijona.
Spremembe v mestni upravi sprejete ugodno—
Mestni župan D. J. Kucinich je včeraj objavil na tiskovni konferenci nekatere spremembe mestni upravi. Sporni Bob Weissman je prenehal biti izvršni tajnik župana in je prevzel mesto direktorja za osobje. Položaj županovega izvršnega tajnika je bil ukinjen. J. G. Fox, dosedanji direktor osobja, je dobil nalogo načrtovanja varnosti šolarjev pri prevažanju za dosego šolsko integracije. Norman Krumholz, direktor oddelka za razvoj, je bil vrnjen na mesto direktorja za načrtovanje, kjer je bil v času županov C. Stokesa in R. J. Perka. E. R. Waxman, dosedanji direktor načrtovanja, je bil vključen v županov urad. Betty Grdina, izvršna tajnica v oddelku za razvoj, je prevzelo vodstvo tega oddelka. Postala je tretja direktorica oddelka mestne uprave pod županom D.
J.	Kucinichem. Spremembe v mestni upravi so bile na splošno dobro sprejete, posebno tudi v mestnem svetu, in izgleda, da so ustvarile temelj za obnovo sodelovanja med županom in mestnim svetom.
Prvorojenka—
G. Rudy ju in ge. Toni Petri ch s 10914 Barrington Avenue v Parmi je je rodil prvi otrok, hčerkica Natalie Marie. S tem
ki je z 20 poslanci najmočnejša stranka v parlamentu. Morda bo sta Postala S- John in ga. Mary mu uspelo poleg neodvisnih lejPetrich s 451 E- 156 St’ osmic kako privabiti v vlado tudi so- Etari oče in stara mati’ ™Tu. m cialne demokrate, če že ne tudi; Mrs- Anthony Fornelli iz Chica-
progfesivce, ki so vsi za to, da
ga pa četrtič. Mrs. Antonia No-
Islandija ostane članica NATO. !vak * ^ Creekview Avenue je
postala 13-ic stara mati. Čestitke
°	‘vsem!
Zmanjšanje naročil
Washington D.c. Na-! yremenski prerok
rocila za naprave trajne vredno-	r
sti so pretekli mesec padla za Delno oblačno z 20% verjet-5.5%, kar je največji padec v nosti dežja, hladnejše. Najvišja
zadnjih treh letih in pol.
temperatura okoli 77 F (25 C).
Amerišk/i Domovina

6117 »i. CLA1B AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher
Aublisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
§28.00 na leto; §14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo
No. 125 Tuesday, Aug. 29, 1978
pram Jugoslaviji, na kar je kitajski gost v Skopju pre-: Le eno vprašanje k temu? Zatekli teden odgovoril s hvalo madcedonskega naroda in kaj toliko ljudi zapušča rodno njegove “slavne preteklosti”, zlasti še macedonskega od- grudo in beži v tujino, če je res pora proti “fašističnim okupatorjem” med drugo svetov- doma vse tako zlato, kakor ga
opisuje napredni vec.
Frank Mila-
Zadnjo soboto v septembru bo posvečen v duhovnika naš dia-
no vojno, med katerimi so bili tudi Bolgari.
V tem trenju je negotovo, mesto Albanije. Ta je bila od leta 1960 do letos zaveznica in varovanka LR Kitajske, pred nekaj tedni pa je z njo prelomila. Izboljšala je svoje odnose z Grčijo, vzdržuje tudi nekaj zvez z Italijo, toda nihče ne more reči, kam se utegne obrniti v prihod- kon Fr- Jack Zibert OFM. No-nosti. Pobotanja s Kitajsko ne bo, kot je pokazal Huov|V0 mašo bo Pel Pri Sv- Stefanu sprejem diplomatov v Beogradu, ostane torej izbira-med naslednjo nedeljo, l. oktobra. Sovjetsko zvezo in njenim blokom ali pa med Zahodom, Več pozneje, kajti pd skupine “neuvrščenih” Albanija ne more pričakovati ne gospodarske pomoči in ne varstva.	“Pač srcu le domači glas meh-
ko se in sladko prilega; on srcu pravi ve izraz in spet mogočno k soncu sega:	domači glas, le
nosi spas.” (Simon Gregorčič) Lep pozdrav pošilja
“Toti Staj ere”
CHICAGO, 111. — Ko sem se pripravljal k pisanju za to kolono, sem bil vedno v zadregi, kaj naj povem za uvod. Vedno samo pridige, teh sem sam potreben, ali pa kake pasje zgodbe in podobno. Zvedel sem, da bosta naša soseda iz Berwyna, g. Ludvik Jelenc in njegova dobra ženka Mara šla letos na Aljasko. Malo sem se čudil, kaj bosta delala tam daleč gori na severu, pa mi je takoj padlo na misel: Ludvik naj kaj napiše o svojem potovanju. Malo je skomizgnil z rameni, potem pa pristal tako, da bom za nekaj tednov prost skrbi, kaj naj bo za uvod. Vi boste pa tudi vedeli, ko boste brali, kako je tam gori na severu, kjer je skoraj večni led in kjer sije takozvani polarni sij. Predno dam besedo Ludviku Jelencu, naj povem, da je eden od redkih Slovencev, ki zna tudi zanimivo pripovedovati, kaj je videl in tudi pravilno oceniti kraje, skozi katere potuje. Če vprašam kakšnega drugega slovenskega rojaka, kako je bilo na počitnicah, izvem od njega le to, koliko milj je prevozil in da je bilo “zelo lepo”.
Toda sedaj posiuišajmo Ludvika Jelenca.
Balkan zopet v ospredju zanimanja
m. /
Spori in trenja med narodi balkanskega področja imajo, kot smo videli stare korenine, ki jih zato ni lahko izruvati. Poskusi pomiritve so vedno znova spodleteli, pa naj so bili začeti s še tako dobro voljo. Velike sile, ki so se v preteklosti borile za vpliv na tem področju, so gledale, da so spori ostali, ker so v njih videle uspešno sredstvo za svoje načrte.
V času pred prvo svetovno vojno sp se z Balkanom ukvarjali največ na Dunaju, v Berlinu in v Moskvi. Dunaj in Berlin sta vodila svoj “Drang nach Osten” in hotela preko Balkana in Turčije na Srednji vzhod in še dalje v Indijo, ki je tedaj v.eljala za “biser” britanskega imperija. Moskva se je pod carji smatrala za varuhinjo svo-jih“ pravoslavnih slovanskih bratov” na Balkanu in še vedno upala, da ji bo nekoč uspelo dobiti oblast nad Carigradom, nad Bosporom in Dardanelami. Rusko carsko politiko sta podpirali Amglija in Francija, nemško in av strijsko-ogrsko pa Italija.
Ciljem carske Rusije je napravila konec komunistična revolucija, Avstro-ogrska je razpadla, pritisk na Balkan je V prvi dobi po prvi svetovni vojni popustil.
Balkanske države so se razgledovale in mislile na nove prijatelje. Jugoslavija in Romunija sta se povezali s Češkoslovaško v Malo antanto.a strahu pred madžarskim revizionizmom, ki ga je podpirala Italija, zlasti odkar je tam prišel na oblast Mussolini. Bolgarija je omahovala med pomiritvijo z Jugoslavijo in Grčijo ter med Italijo, ki je v njej iskala podporo za svoje balkanske načrte. Grčija je postopno krepila sVbje vezi z Anglijo in v manjši meri s Francijo, Albanija pa je postala nekaka italijanska kolonija.
Italijanskemu poseganju na Balkan se je pridružila Nemčija, ko je tam prišel na oblast Hitler. Nemčija je prevzela glavno vlogo na Madžarskem, pritiskala na. Romunijo in Bolgarijo ter upala na obnovo vezi s Turčijo v smislu starega “Drang nach Osten”. V tem na srečo njenih nasprotnikov ni uspela.
Poskus Jugoslavije z ustvaritvijo Balkanske zveze omejiti pritisk in vpliv velikih sil na Balkan ni bil uspešen. Mala antanta in vse druge politične, zavezniške in vojaške zveze so se pokazale zelo. malo vredne, ko je nastopila sila in bi naj po predvidenih načrtih reševale prizadete. Zahodni evropski sili, ki bi naj zadržali rast moči nacistične Nemčije, enostavno nista imeli za to potrebne volje.
Druga svetovna vojna je prinesla novo nesrečo vsej Evropi, prav posebno pa Balkanu.
Najhujše je bila prizadeta Jugoslavija, ki je v prevratu 27. marca 1941, kot je dejal Churchill, “našla svojo dušo”, pa bila nato v kratkih 10 dneh vojaško strta in pregažena. Odpor proti ^sovražniku, ki so ga vodile nacionalne sile, je bil razklan, ko so komunisti začeli pod masko “osvobodilne vojne” svojo revolucijo in boj za dosego oblasti. Vojna je divjala na dve strani po vseh predelih Jugoslavije in se končala z uvedbo komunistične diktature. Komunizem je zavladal v Bolgariji, v Romuniji, na Madžarskem in v Albaniji, le Grčijo so mu iztrgali Angleži in Amerikanci,
Spor med Stalinom in Titom je Jugoslavijo vzel iz sovjetskega bloka in omogočil vsaj delno vrnitev zahodnega vpliva na vzhodno obalo Jadrana. To jd omogočilo učinkovitejši boj proti komunistom v Grčiji, ki so bili brez podpore iz Jugoslavije naglo prisiljeni k predaji.
Grčija na jugu, Turčija na skrajnem vzhodu in v manjši meri Jugoslavija na zahodu so postale vplivna področja Zahoda na Balkanu. Sovjetska zveza je ustvarila in o-hranila trdno povezavo z Bolgarijo, ko je Albanija po Stalinovi smrti prelomila z novim političnim vodstvom v Moskvi in se povezala s Kitajsko, ki je pod vodstvom Mao Cetunga tudi prišla v spor ž novim sovjetskim vodstvom.
Balkan je tako postal torišče pritiskov vseh treh j Glavno mesto je Juneau. (Dalje glavnih sil trikota Washington-Moskva-Peking.	(sledi.)
Do nedavnega sta se tu v glavnem tria de sovjetski in I zahodni vpliv. Moskva je na vse načine skušala potegniti J Kako se je godilo našim mla-Jugoslavijo nazaj v svoj blok, iz katerega jo je pognal "	~ v' 1'
Stalin. Zahod je prav tako vztrajno skušal in še vedno skuša to preprečiti. Odločilni trenutek bo po splošni sodbi nastopil, ko “Tita ne bo več”. V Beogradu zatrjujejo, da se s Titovim odhodom “ne bo nič spremenilo”, ker da je “vse dobro premišljeno in pripravljeno” za mirno nasledstvo Tita.
V to zaskrbljenost in pripravljanje na njen prihod, je prišel sedanji obisk kitajskega vodnika v Romunijo,
Jugoslavijo in v Iran,, ki kaže povečano kitajsko zunanjepolitično dejavnost ob južni meji Sovjetske zveze in njenega imperija. Moskva govori o “zaroti”, ki da jo pripravlja Peking proti njej na Balkanu. Zato podpira zopet močnejše bolgarske zahteve in bolgarska stališča na-
IZF00 ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
V maju še nisem vedel, kam bom šel na počitnice. V nekem ‘magazinu’ sem bral opis Aljaske. Z ženo Mary sva se odločila: na Aljasko poj deva. Nikdar še nisem bil tako daleč na severu. Ljudje, katerim sem povedal najin sklep, so majali z glavo in rekli: “Le kaj si tam izgubil?” Toda brat žene Mare, Tone Velbl, ki je bil vojak na Aljaski, nama je dal prav. “Le pojdita! Marsikaj zanimivega bosta videla.” Obrnil sem se na potniško pisarno v Chicagu za informacije. Spoznal sem, da je turneja izvrstno organizirana, a je zelo draga pot.
Predno začnem opisovati najino potovanje po zraku, z železnico, z busom, z ladjo, naj povem nekaj več o Aljaski.
Aljasko je odkril neki Danec Vitus Bering leta 1741, ko je služil v ruski mornarici. Leta 1867 so Rusi (carska Rusija) prodali Aljasko Ameriki za 7,200,000 dolarjev. Rusi so se menda takrat izrazili, da so srečni, da so prodali te ledenike (ice box) Amerikancem.
Po obsegu je Aljaska največja država v Uniji. Meri 586,412 kv. milj (Jugoslavija ima 98,766 kv. milj). Aljaska ima okrog 400,-000 prebivalcev, od katerih polovica živi v mestu Anchorage.
piše, da je med Čikažani tudi fant, ki bolj malo zna slovensko, a odlično zapoje koroško narodno “N’mav črjez jizaro”. Naša čikaška folklorna skupina bo nastopila tudi v Dobrli vasi. Videli so tudi “Miklovo Zalo”. Pa je niso dosti razumeli, tako pove neko pismo, ker je bila podana v njihovem narečju. Kmalu se bomo srečali z njimi in jih poslušali. To bo pripovedovanja!
*
Kmalu bo konec šolskih počitnic. Otvoritvena maša za slovensko sobotno šolo bo prvo nedeljo v oktobru. Slovenska sobotna šola pripravlja tudi kosilo v prid te šole. Bo drugo nedeljo v oktobru v veliki sveto-štefanski dvorani. Takrat bomo lahko pozdravili tudi naše mladince, ki so bili na počitniškem tečaju na Koroškem. Povedali nam bodo, kako je bilo tam in kaj vse so doživeli. Tonči Leskovar je obljubil, da bo za angleški del AD nekaj napisal o svojih doživetjih. Upam, da bo tudi Janez Bur j ek držal obljubo.
dincem na Koroškem, kjer imeli počitniški tečaj?-
G. Ludvik Karničar se je o-glasil v AD dne 15. avg. s prav lepim poročilom o programu, ki ga imajo. Kakor izvemo iz pisma Tončija Leskovarja, se je g.
Karničar zelo prikupil našim slovenskim Amerikancem. Kartice kar dežujejo staršem. Vsi so zadovoljni in naravnost srečni. Gdč. Mija Kučič se je tudi oglasila in ne more prehvaliti tečaja in vodstva. G. Karničar ke obresti.’
Mohorjeva družba sporoča, da bodo za leto 1979 izšle sledeče knjige: Koledar za 1. 1979. Posvečen bo spominu umrlega pesnika Marjana Jakopiča, ki je mnogo dobrega storil za slovensko dijaštvo na Koroškem. Družinske večernice bodo prinesle Ide Haas-Rak povest “Zadnji vitez pl. Heldenstamm”; škof dr. Janez Jenko je napisal: Družina skrbi za poklice. Nam vsem znana s. Lavoslava Turk je napisala “Zbrane drobtinice”. Njena prva knjiga “Pesem šolske sestre” je popolnoma pošla. Zato bo tudi ta knjiga s. Lavosla-ve vsem dobrodošla. V AD je več let pisala prav dobre članke in je res zaslužila naziv: kaplan Ameriške Domovine. Kdor še ni naročil knjig Mohorjeve družbe, naj stori takoj.. Naročnina je $14. Oglasite se pri ge. Ani Gaber
2215 Wood St.'
■*
Nacisti-so se pojavili v Ber-wyiiu, 111. Skupina 16 nacistov sramotnega imena iz Hitlerjeve dobe je paradirala po mestu ob častni straži 180 policajev. Niso bili lepo sprejeti. Na nje je deževalo vse, kar se je dalo pobrati na cesti. Več oseb je bilo aretiranih. Zakaj ne bi aretirali vse naciste, pa bi bil mir...
*
Neki Frank Milavec piše v “Prosveti” dne 6. febr. tl. takole: “Vas Knežak se razteza na vse štiri strani, pri gradnji ne uporabljajo več toliko kamenja, čeprav ga je toliko, da ga ne bo nikdar zmanjkalo ... Delavci si sedaj gradijo lepe in moderne hiše in zakaj bi jih tudi ne, saj imajo v Jugoslaviji dobre in u-godne pogoje, dosti boljše, kot jih imajo v Ameriki. Delavcem nudijo posojila, da lahko nabavijo vse potrebščine in uredijo ugodno in udobno življenje ... Toda kdo je pomagal delavcem Ameriki, če so si hoteli zgraditi hišo ali urediti stanovanje. Sami so si pomagali, bankirji, ki so posodili, so pa terjali viso-
Ljubljana je "slabokrvno" mesto!
Turisti so v glavnem mestu Slovenije ob sobotah in nedeljah popolnoma zgubljeni. Tudi stari Ljubljančani ne vedo, kaj je ob nedeljah sploh odprto. Nepopisno velika gneča.
Olas Iz v KaflforEiijl
STOCKTON, Calif. — Spominsko sveto opravilo za pokojnim sv. očetom Pavlom VI. je v naši stolnici opravil ob asistenci domačega duhovništva prevzviše-ni škof Guilfoyle. Med mašo je prepeval domači mešani pevski zbor, pomnožen s pevčki fantovskega zbora.
Za orglami je bil gost organist, petje pa je vodil naš pevovodja Bob Shafer. Solistinja je bila sopranistka ga. Diana England.
Na sporedu so bili tudi odlomki iz Requiema, opus 48, francoskega skladatelja Faure.
Delo je zelo melodično in res toplo harmonično.
Sanctus je mehko doneč in se lepo toplo preliva v kontra-punktnih valovih ter je pravi kontrast naslednji točki “Pie Jesu”. To del je za lirično so-spranski solo in objame poslušalca, kakor tudi z globokim notranjim občutkom neglede na to, ali razumete latinske besede ali ne. Lahko se uporablja tudi namesto “Benedictus”, ker je v tekstu vstavljena beseda “sem-piternam”, čeravno za njo ni skladatelj prejel cerkvenega dovoljenja.
Zaključek delu je “In Para-disum”. Harmonija odgovarja vsakemu posameznemu uglasbenemu taktu na podpisane latinske besede.
Delo je bilo pisano v letih 1886-1887, toda je bilo prvič izvajano v Angliji leta 1936.
Requiem je primeren za vsak še tako majhen pevski mešani zborček in se ga lahko takoj naučite brez pravega truda. Pevci |\ in poslušalci so se laskavo izrazili o njem, saj je bil skladatelj tudi poklicni organist in je najbolje poznal zmožnosti, potrebe in želje pevcev. Naj ne gredo naši slovenski organisti brezbrižno mimo teh besed.
V nedeljo, 20. avgusta, smo imeli priliko prisostvovati cerkveni Slovesnosti vmestitve novega župnika č. g. Lawrenca Mc-Governa. Vmestil ga je škof prevzv. Guilfoyli.
Katoliška cerkev je velika družina. Ta se je v času svojega obstoja razmnožila in razselila po vseh kontinentih.
Izgubili smo svojega očeta, vodnika in pastirja, dobili smo novega. Prav tako je ostalo' prazno mesto voditelja naše farne družine škofijske cerkve v Stocktonu. Sedaj ima novega voditelja č. g. Lawrenca Mc-Governa.
Gospoda župnika poznamo še iz preteklih let. Sam je omenil, da je za deset let starejši kot takrat, ko je prišel k nam kot najmlajši kaplan po svojih letih. Prepričani smo, da je tudi za vseh teh deset let .mnogo izkušenejši, in bo vse te skušnje sedaj uporabljal pri svojem na-daljnem' delu.
Naša škofija je močna po številu in zelo obširna, delo je odgovorno, potrebuje bistrosti in spretnosti, potrebuje odgovornosti in idejnega razmaha. .
Prepričani smo, da bo vsem tem potrebam in zahtevam kos
Podati se ob sobotah ali nedeljah na ljubljanske ulice je že sicer, zlasti pa v teh poletnih dneh, pravi podvig. Kajti v Ljubljani so restavracije, gostilne, bifeji in celo turistične a-gencije ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprte.
Najbolj izgubljeni so seveda turisti. Potikajo se od vrat do vrat, sprašujejo mimoidoče, kje bi dobili kaj za pod zob, saj niso zahtevni, da bi le dobili kak sendvič. A zaman. Celo pravi, stari Ljubljančani jim ne vedo povedati, kateri lokal je odprt, kajti vsako soboto je dežurna druga restavracija.
Da bi zvedeli, morate kupiti “Delo” ali “Dnevnik”, ki ob sobotah (kajti v nedeljo ne izhajata) objavljata skromen seznam dežurnih restavracij, gostiln in trgovin. Žal pa večina tujih turistov ne zna slovensko — pa tudi če bi znali, jim to ne bi kaj prida pomagalo, kajti v Ljubljani so tudi kioski s časopisi ob sobotah in nedeljah zaprti.
Zdi se, da bi turistom najbolj koristil nasvet humorista Toneta Fornezzija-Tofa, ki jim priporoča, naj v Ljubljano prine-
Ljubljančanov odločila, da bo praznični vikend, v nasprotju z navado, preživela doma. Tako so Ljubljančani nekako preživeli soboto, že v nedeljo zjutraj pa so se zgrnili pred peščico trgovin, ki so bile odprte. V repih so čakali tri ure, a mnogi zaman, kajti kruha je zmanjkalo.
Moda kolektivnih dopustov, tako kot na primer v ljubljanskem “Rogu” in vrsti drugih delovnih organizacij, je, kot se zdi, zajela tudi tiste službe, ki za takšne dopuste sploh ne bi smele vedeti. Razen tega je videti, kot da hočejo Ljubljančani postaviti na laž pregovor o tradicionalni marljivosti Slovencev-
Zdi se, da v Ljubljani zdaj velja pravilo: kar lahko storiš v petek, odloži na ponedeljek.
Celo pošte ne delajo ob sobotah in nedeljah. Tako pošta v naj ožjem središču Ljubljane, na Titovi cesti, ob sobotah dela le do 12. ure, ob nedeljah pa je zaprta. Dežurna je sicer pošta Cigaletovi, vendar to nikjer ne piše, pa tudi če bi pisalo, bi človek, ki je prvič prisiljen v nedeljo poiskati pošto, težko našel stranski vhod, skozi katerega prideš v majhen, neudoben
sejo s seboj suho hrano, odgo- prostor, kjer se v potu svojega
obraza gnetejo ljudje, ki bi radi telefonirali ali poslali pismo ali telegram.
Čeprav avtor teh vrstic ni ravno novo pečeni Ljubljančan, vsaj kadar gre za to temo, raje prepušča končno oceno pravih1 Ljubljančanom. Poglejmo, kal pravi etnolog Damjan Ovsec v nekem članku v “Arhitektovem biltenu”, članku, o katerem je sam dejal, da je “spontano odkrit”:
Da se to ne bi ponovilo že ob naslednjem prazniku, so na sestanku ljubljanske SIS za pre' skrbo delegati in povabljeni tr' govci opozorili, da se bodo v pP hodnje krivci za zastoje v Pre skrbi morali zagovarjati. Tak0 so ustanovili tudi komite za preskrbo, cene, gostinstvo in i>' rižem pri izvršnem svetu mest ne skupšičine.
vornim je predlagal, naj na to opozorijo turiste z napisom na vpadnicah v Ljubljano. V več tujih jezikih naj bi zapisali: “Malico prinesite s seboj.”
Kruli pride šele v ponedeljek
Da ti nasveti niso ravno odveč, pričajo tudi naj novejši dogodki. Ljubljančani so namreč pred dnevom vstaje že v petek popoldne ostali brez kruha. Police so bile prazne, ker se je zaradi slabega vremena večina
naš novi, mladi gospod.
Umestitvena slovesnost je pokazala, da smo- res velika družina.
Tudi mi Slovenci v Stocktonu se veselimo imenovanja in novemu župniku iz srca želimo in čestitamo. Naj bi njegovo delo bilo vsem v korist in naj, bi zasejano seme obrodilo dober sad.
Maks Simončič
Bolniki čakajo na ulici
Gostinci, pa tudi prodajal0 -sodijo, da bi bili lahko Ljub Ijančani povsem zadovoljni sedanjim stanjem. Kajti še l3lj, sko leto, ko - še niso podpis3^ družbenega dogovora, ni bilo h1
' ti obveznih dežurstev ob sob0 Podpisani ,tah in nedeljah. Tedaj je bil^
; resnici prava umetnost preživ6 re Marije Vneboyzete v Meki- i.
m1'
” jU ni
Iskipli pri lamstiti pepravljaj® ©@rkev
Warren, Mich. — sem dobil pismo od župnika fai-
ti od petka do ponedeljka. Tisto, kar se je dogajalo , , v v	.	i m , nuj. petek; pred “Delikateso
pooblašča, da se obrnem na blv- iTitovi) v teh poletnjh dneh
nj ah pri Kamniku č. g. Stanka | Mehleta. V njem me prosi in !
še farane mekinjske fare in jih !nikak;šna pOSebnost. Zaradi poprosim za pomoč pri poprav-!
Ijanju farne cerkve.
nih dopustov (skoraj polovM
je V
.zdravnikov je na oddihu)
Popravila cerkve so bila nuj-,zdravstvenih ustanovah pep0'
na, sredstev za to pa je malo. i
pisna gneča. Pred kratkim j6
Župnik se obrača na vse bivše , zdravstvenem domu Bežigra<
mekinjske farane, pa tudi ostale iKržičevi vrsta Slovenske rojake in rojakinje, ’
ljudi, ki so
d M
Č3'
v	kali lena rentgenski preg16^
častilce Manje, v Združenih dr-.	^ okenca za prijaV0 pr6
zavah in v Kanadi, da bi prispe-;ko	a stopnišča do vh0^
vali h kritju stroškov popravila |n.h vrat in še naprej; na plo0'
tega Manjinega svetisca.	^	w no rob"
Mekinje so znane po vsej Sloveniji po svojem ženskem samostanu, mdgočpi samostan in cerkev sta bila vidna vsem, ki so.se vozili ali so hodili po cesti iz Kamnika proti Stranjam in dalje v Kamniške planine ali pa preko Črnivca na Štajersko. Kdor je enkrat videl ta predel, mu je ostal za vedno v spominu, saj je to eden najlepših krajev naše rodne domovine.
Župnik Stanko Mehle prosi, da pošljete darove naravnost njemu na naslov1:
G. Stanko Mehle, Polčeva pot 11, Mekinje, p. Kamnik, Slovenija, Jugoslavija 61240; ali pa podpisanemu na naslov: Košir Miha, 2415 Cromie St., Warren, Mich. 48092.
Vsem rojakom in rojakinjam prisrčen slovenski pozdrav!
Košir Miha
nih vrat
nik Kržičeve ulice ter po pločnika do Vojkove ulice. ^ ^ primer jasno ponazarja, kaks je stanje tudi v drugih stvenih ustanovah. Na pop1'3 . lo zob je treba čakati naj111"1 dva meseca.
Mestni župan M. Rožic: “žalostno je...” r
Tudi predsednik mestne skl ”, ščine Marjan Rožič je kratkim, ko je prevzel to nost, izjavil:	v-
“Žalostno je tudi to, da s^_ Ljubljani ob sobotah in^c. Ijah šjtevilni lokali in trg°vl ^ zaprti. Če se borimo za odpr^ niesta, ne sme biti tako. 3 ^ botah in nedeljah prihaF ^ Ljubljano veliko obiskova-6^ in moramo jim omogočiti) lahko kje posedijo, si kaj jo, ali si ogledajo kako kult" prireditev.”
Pr,eCl
d°F'
E
ADSKA DOMOVINA
iz slovenskega Toronta
Vsakega nekaj
prazniku se večina letoviščarjev vrne nazaj v svoja delovna središča, čeprav poletje uradno
Še vedno preživljamo poletne večkrat hodijo v cerkev, mnogo dneve, ki imajo letos tako mno- bolj zdravi ljudje. To študijo je go sonca in toplote. Ljudje se napravil dr. Comstock. Zdravje vračajo s počitnic, eni prihajajo duše in telesa gre nekako sku-iz poletnih hišic ob jezerih, dru-
Statistika je tudi dokazala, L t ’ prdV V°iei2e uraano da so tisti, ki redno enkrat ali traIa Se Skora] Ves mesec sep'
gi se vsipajo iz avijonov, ki so .jih pripeljali iz Evrope.• Poleg teh, ki se vračajo, so pa drugi, ki šele odhajajo na svoj oddih. V zraku je jše polno vonja po počitnicah, po odmoru od vsakdanjih opravil.
• Slovenci pridno i z r a bljajo' svoja različna letovišča, na katerih je polno manjših in večjih hišic; nekatere so kar na kolesih. Med rojaki pa se dobijo tudi taki, ki v vsej poletni vroči sezoni niso imeli niti enega tedna prostega, bodisi zaradi značaja službe, bodisi, da vzamejo svoj dopust v mrzlih zimskih mesecih kje bolj v južnih krajih.
‘ Ko pride človek zvečer domov po vročem dnevu dela in ko čaka, da ga bo žena povabila k mizi na večerjo, navadno Vzame v roke, kar je prinesel k hiši poštar. Če ni osebne pošte, so pa vsaj časopisi, saj prihajajo v hišo tiskane strani v več jezikih in iz mnogih dežel. Najprej sem danes vzel v roke katoliški tednik iz Amerike in sep v njem našel veliko zanimivega kot npr.
Odprava plodu (abortion), u-mor nerojenega otroka je bil na sodišču v Nuerenbergu vštet med nemške vojne zločine. Preteklo je samo 30 let in nekdanji zločin je postal dejanje usmiljenja.
Kot pravijo in poročajo, na Carterjevem dvoru pridno uživajo mamila. Ne menijo se dosti za opozorila zdravnikov, kot je dr. Pace, ki trdi, da uživanje miruane škodi razumu, kvari inicijativo in ima škodljiv efekt na rodne organe. Kako bodo potem na tem dvoru vodili državo pametno in varno?
Paj. ^ v
V časopisu iz Argentine sem pa zvedel, da bodo Slovenci tam doli imeli 26. avgusta kulturni večer pod okriljem SKA. Na tem večeru bo predsednik predstavil občinstvu novo literarno delo in sicer pesniško zbirko Karel Mauser: ZEMLJA SEM IN VEČNOST. O pesniškem delu bo govoril dr. Tine Debeljak. Knjigo je opremila Bara Beračeva in o tej opremi bo pa govoril France Papež.
Iz Argentine sem odšel v duhu po svetu. Obiskal sem mnogo slovenskih duš, ki garajo zato, da bi reševale. Zvedel sem, da je v Južni Afriki umrla sestra Ksaverija Lesjak, ki je tam 'delovala in reševala 46 let. Z g. Pavlinom in z g. Majcenem sem hodil po Formozi in videl, kako operira dr. Janež. Mimogrede sem srečal sestri žužek, dr. Janjo v Abesiniji in dr. Kezko v Ghani. Nekdaj smo s tema dvema pod španskim nebom in gostoljubnim španskim ljudstvom skupaj študirali, zato je nemogoče, da se ne bi človek zanimal za njih pota.
Preden pa sem vse to prebral m pregledal, me je žena poklicala k večerji. Po njej se je pa začela meditacija o tem, kaj naj vržem s tem starim strojem na papir, da se bo uredniku zdelo vredno natisniti. Naj končam, pa še drugič kaj, saj vsak dan pride pred oči kako novo branje.
Por.
tember. Druga nedelja, kot da bi bila nedelja zahvale za lepe počitniške dni, bo za Slovence nedelja romanja v Midland, na kraj, kjer so bili pred dobrimi 300 leti mučeni prvi misijonarji, ki so prižigali v današnji Kanadi luči krščanstva. 33 let nazaj so pa po Sloveniji padali mladi.
ljudje mučeniško pobiti zato, j Pozno zvečer je šele publika ker so verovali v lepe ideale začela zapuščati cerkveno leto-pravičnosti in svobode.	| višče in v zadovoljstvu, da so
Ne pozabimo romarske nede-: ^arova^ nekaj^ za naše koroške Ije, ne spremenimo je v izletni-I e’ se vraca^ na svoje do-ško nedeljo, pojdimo na roma-
nje, da se spomnimo živih in mrtvih in rečemo Bogu zahvalo. V nedeljo, 10. septembra, dopoldne na svidenje v Midlaudu pri božjepotni cerkvi!
Romar
Pikstik župnije sv, Vladimirja v lonlreaEu v lorošliiii dijakom
MONTREAL, Que. — Ko je napolnila z avtomobili kot že še utripalo srce sedaj že pokoj- dolgo ne.
nega kulturnega delavca in j Ob dveh popoldne so pričeli s pesnika g. Marjana Jakopiča, se sporedom. Ob robu “pristavke je kot ustanovitelj “akcije v j vaši” so se zbrale narodne noše pomoč revnim koroškim dij a-1. skupno s člani orkestra “Slokem ” obrnil s prošnjo za sodelo- j venski kvintet”, ki so bili tudi vanje tudi na nas Slovence tu- vsi v narodni noši. Vso grupo je kaj v Montrealu.	v povorki in ob poskočnih melo-
Preko časopisa “Ameriška Do-j dijah vodil v blejski noši in z movina” smo lahko zasledili, j dolgo pastirsko palico g. Pet-kako se je trudil v Clevelandu kovšek proti lopi. Bil je lep poza to akcijo in je imel tudi velik uspeh. Kmalu zatem smo videli
move.
Tako smo se tudi mi v Montrealu oddolžili prošnji pokojnega rodoljuba Marjana Jakopiča ter v duhu gesla ‘V slogi je moč’ upamo, da te vrste piknik v dobrodelne namene ne bo zadnji ...
*
Obračun “Akcije za pomoč slovenskim dijakom na Koroškem”
v M o nt r e alu Piknik na cerkvenem
.	letovišču v nedeljo,
j	13. avgusta 1978... $	860.00
Ansambel “Slovenski kvintet” (kar bi dobil
za igranje) .......... 350.00
Vladimir Urbanc ........ 100.00
Dobitki (Prispevale so družine M. Kozina,
L. Koželj, I. Rebernak, L. Starič, M. Uršič, V. Petkovšek in
K. Auersperg) ...	.. 200.00
Kren Herbert 		30.00
Tone Godina 		20.00
I. J		
Lado Kukoviča ....	10.00
Janez Medved		8.00
Branko Sotelšek ...	5.00
Marjan Praprotnik .	5.00
Skupaj 		. $1,608.00
Tone Koritnik
Oglašajte v “Amer. Domovini”

Nobene “poštene” gostilne
Tolminci se jezijo, ker ni v tem kraju nobene “poštene” go-
10u septembra — romarska nedelja
Poletna sezona se naglo bliža svojemu koncu. Po Delavskem
VSE SLOVENCE IN SLOVENKE TER SLOVENSKE' ORGANIZACIJE,
ki se še niso prijavile širom Kanade, ZDA, še posebej pa vse v Ontariu in v Torontu,
— narodnim nošam bo posvečena posebna pozornost — vabi meddruštveni odbor
Slovenske Krščanske Demokracije in Slovenske Narodne Zveze v Kanadi,
s sodelovanjem in podporo številnih drugih organizacij
na
PHOSLAVO
60-letnice proglasitve slovenske svobode 29. oktobra 1918 v Ljubljani na Kongresnem trgu
in
30-letnice prihoda prvih političnih emigrantov v Kanado
KI BO 29. OKTOBRA (V NEDELJO POPOLDNE)
V TORONTU V HOTELU TORONTO (na vogalu Richmond St. W. in University Ave.)
Program bo vseboval:
Ob 2. uri popoldne slovesna sv. maša v katedrali šv. Mihaela, ki jo bo daroval prevpišeni torontski pomožni škof g. dr. Alojzij Ambrožič.
Po rhaši sprevod v hotel Toronto.
Po prihodu do 4. ure sprejem (reception).
Slavnostno kosilo z Akademijo.
1)
2)
3)
4)
Vstopnico dobite, če pišete in pošljete ček ali denarno nakaznico na naslov^
60/30 -- (PROSLAVA)
P.O. Box 1394, Station ‘B’, Downsview, Ontario, Canada, M3H 5W3
Vsa nadaljna navodila bodo objavljena v naslednjih ■ številkah A.D.
Vstopnice za kosilo in akademijo so po,$15 za odrasle in po $10 za mladino (do 14. leta starosti).
MEDDRUŠTVENI ODBOR SKD in SNZ
poročilo v “Božji besedi”, kako odlično je uspel v Torontu banket za koroške Slovence, kjer že več let zbirata pomoč za Mohorjevo družbo g. Franc Osredkar in njegova žen^i ga. Mara.
Prišel je čas tudi za nas Mont-realčane, da se na en ali drug način izkažemo in podpremo prošnjo pokojnega Marjana Jakopiča. •
Kot vedno in povsod je bil začetek težak. Preko župnije sem dobil Marjanovo pismo. Vedel, sem takoj, kam se obrniti, da se bo z akcijo začelo čimpreje. G.
Vinko Petkovšek, ‘stara sablja’, je omenil, kaj če bi v ta namen napravili piknik na letovišču?
Začelo se je, ko je še naš župnik g. Jeretina dejal: “Na razpolago imate pristavo in kuhinjo, drugo pa organizirajte sami,”
S tem nam je odprl “vrata na stežaj”. Kot cerkveni odbornik je g. Petkovšek poprosil za pomoč na odborov! seji, treba je bilo namreč nabaviti dovolj hrane in pijače. Odborniki z g. Jožetom Časarjem na čelu so vso akcijo podprli in sklenili, da organizirajo piknik za pomoči potrebne koroške dijake. Določili so v ta namen dan 13. avgusta.
Od tu naprej je prevzel vajeti v roke g. Vinko Petkovšek.
Naprosil .je svojega prijatelja in vodjo ansambla “Slovenski kvintet” g. Branka Sotelška, da bo s svojim orkestrom brezplačno igral v korist revnim koroškim dijakom.
Nabralo se je lepo število dobitkov. V denarju je poslal g.
Vladimir Urbanc sto dolarjev v pomoč dijakom; tudi več drugih je prispevalo v denarju.
Skupina narodnih noš je tudi obljubila svojo udeležbo. Prav tako so člani orkestra sklenili, da bodo na pikniku igrali v narodni noši.
Tako (smo pričakovali naš prvi “Koroški dan”. Začeli se ga fantje in možje navsezgodaj z lepo pesmijo. Ko so namreč v toplem poletnem večeru šele o-koli ene zjutraj nehali z balinanjem, jim kar ni bilo do počitka. Lepo so 'zapeli nekaj naših in od poslušalcev so dobili ime — “balinčkov oktet”.
Čeprav je bila vremenska napoved zadovoljiva, nas. je ven-I darle trla mora; saj je bila ura |skoraj deset, pa je bilo še vse j megleno in hladno ter je vse izglodalo bolj za dež kot pa za sončno Vreme.
Med sv. mašo ob enajstih, ki jo je daroval naš župnik g. Jeretina, pa se je začelo svetlikati.
Kmalu nato se je nebo razčistilo in bil je krasen sončni dan.
Bivala Bogu, vse kaže, da bo naš trud imel uspeh!
Že pri sv. maši je bilo polno ljudi. Po kosilu pa se je pristava j pa zahvala.
gled na to skupino veselih in
nasmejanih. Ljudje so jim na-, .	-	_	*	<=-
pravili “špalir” in jih nagradili sHlne! tiste, ki^ so, zapirajo že
navdušenim ploskanjem. Vse
z
je oživelo in nastalo je odlično razpoloženje.
V lopi je g. Petkovšek najprej lepo p o z d r a vil vse navzoče. Predstavil je orkester g. Branka Petkovška, ki je nedavno v tekmovanju s sedmimi drugimi slovenskimi orkestri iz vse Kanade v Torontu dosegel častno drugo mesto. Kvintet nam je ponovil iste melodije, ki jih je igral na tekmovanju. Njihova odlična izvedba je bila nagrajena z dolgim ploskanjem.
Kvintet je že nekajkrat igral 'brezplačno za razne dobrodelne namene. V priznanje za njihovo velikodušnost jim je v imenu cerkvenega odbora g. Petkovšek izročil lepo izrezljane plakete v obliki ščitov. Vodja okrestra pa je poleg tega še vsakemu članu podelil pokal v obliki “lire” v spomin na drugo mesto, ki so si ga zaslužili v Torontu na tekmovanju. Prav tako so prijele lep spomin žene muzikantov. Za sodelovanje pri slovenskem kvintetu je prejel plaketo tudi g. Petkovšek.
Ko je bila izmenjava plaket končana, so fantje “užgali” še eno. Zatem je spet stopil k mikrofonu g. Petkovšek in razložil pomen in važnost piknika v podporo koroški študirajoči slovenski mladini.
Odbornik g. Tone štibernik je prebral pismo tukajšnjega koroškega rojaka g. Vladimirja Urbanca, ki se osebno ni mogel udeležiti piknika. V pismu omenja, da je bil njegov oče dr. Tone Urbanc eden izmed prvih, ki so se potegovali za pravice slovenskih dijakov na Koroškem.
S tem je bil zaključen prvi del programa. Ko so bili vsi listki za dobitke med udeleženci piknika hitro razprodani, za kar naj bo priznanje našim mladim prodajalcem, je bilo ob petih popoldne vlečenje. To delo sta prevzela predsednik in podpredsednik cerkvenega odbora gg. Jože Časar in Mike Štuhec. Delo jima je šlo hitro od rok, sta pokazala, da sta vešča v tem opravilu.
Sledila je ves popoldan in večer prosta zabava s plesom. So-telškov orkester je igral, kar se je dalo. Ljudje so se vrteli kot za Stavo, čaprav pri 32° C. Kot da bi tekmovali med seboj, ni odnehal nihče.
Za lačne in žejne jef bilo preskrbljenega dovolj. Kuharicam in drugim strežnikom najlepša hVala in priznanje. Ne smemo pa pozabiti vse tistih, ki so bili napravljeni v narodnih nošah
ob devetih zvečer. Pred meseci so jim obljubljali tudi ureditev edine pivnice ‘Devetakov hram’.
Ostalo je le pri obljubah — na vrtu zložene mize in stoli pripovedujejo, da še ni nanje sedel gost in na velikem žaru še niso spekli ne mesa ne rib
Na Kozjanskem grade ceste
Lani so zgradili odsek ceste od Bistrice oib Sotli do Trebč pri Podsredi, most na Sotli in odsek ceste proti Kumrovcu, letos bodo nadaljevali z gradnjo ceste proti Podsredi,Kozjemu in Lesičnemu, v celoti več kot 10 km moderne asfatirane ceste s šest metrov širokim voziščem. Pri gradnji tudi letos sodelujejo mladinske delovne brigade. Razen tega bodo na Kozjanskem modernizirali še nekatere, ceste.
Kozjansko je bilo do pred nekaj leti praktično brez asfalta, zdaj [pa v ta hribovit in slabo razviti kraj prodirajo novi in novi asfaltni trakovi in ga take odpirajo svetu.
“Pivo in cvetje” v Laškem
V Laškem imajo že nekaj let zaporedoma prireditev “Pivo in cvetje”, katere glavni prireditelj je pivovarna. Letos je bila od 14. do 16. julija. Za to priliko so pripravili razstavo samorastnika slikarja Jakija, razstavo cvetja in ptic ter razne zabavne in kulturne prireditve. Za konec' je bila povorka, v kateri naj bi predstavili gospodarsko in družbeno življenje občine.
je poslovala z izgubo. V zadnjem letu so spet splavali. Načrtovane proizvodnje sicer se niso dosegli, pač pa je prodaja visoko nad planom.
Na tuje so izvozili za 6,8 milijona dolarjev izdelkov, za tretjini več kot leto prej. Največ so izvozili v Libanon, Italijo in Združene države Amerike. Zalogo gotovih izdelkov so v zadnjem letu močno zmanjšali. Letos nameravajo izvoziti za 11,8 milijona dolarjev svojih izdelkov.
Čitateljem na področju Veli* kega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Razprodaja poletnih oblačil
50% popusta od rednih cen. Izbrano damo na stran. Izvršujemo popravila
Frangie’s Fashion 567 E. 200 St.
IliLgi .	(125-127)
Grovewood Area Double
Excellent income property, 6-6 Frame, A 1 shape, fully modernized. New carpeting, natural woodwork, china cabinets in He dining room, eat-in kitchen. (W-Built-ins dn.) Ample closets and storage, 2 car garage. By owner. $49,900 or best offer. 481-2056. Principals only.
(124—128)
V Sloveniji so umrli
8. avgusta
V	Novem mestu: Danilo Rifelj;
v Ljubljani:	Bogomil Kristan,
Jaroslav Švorc, Minka Lipold, Štefka Polič, Igor Koren, Franc Fras, Friderih Keržič; v Mežici: Maks Hrovat; v Krškem: Božo Colner; v Dolu pri Hrastniku:	Ludvik
Maček;
v Kranju: Tone Dolžan, Rudolf Potočnik, Karol Ažman; v Celju:	Lojzka Saksida, roj
Slana.
10. avgusta
V	Ljubljani: Marija Schwent-ner, Justina Dobravc, roj. Bri-gelj, Mira Pelicon, Aleksander
Batič;
v Trbovljah: Rudi Dolanc; v Mengšu: Frančiška Kmetič; v Zg. Brniku: Marjan Žargaj; v Šentvidu pri Stični: Miha Kastelic;
na Bledu: Martin Arhar; v Velikem Trnu: Jože Pirc; v Sromljah: Frančiška Nikolič; v Cerkljah na Gorenjskem: Janko Miklavčič.
“Primorska razstavlja”
Koprski mednarodni sejem ‘Primorska razstavlja’ je bil do-s-eJ v glavnem potrošniški, toda letošnji že kaže obrise nameravane specializirane razstave slovenskega in j u g o s 1 ovanskega pomorskega gospodarstva.
Na 7,000 kv. metrov razstavnih površin se je na 9. sejmu predstavilo 115 razstavi] alcev iz Slovenije, Julijske krajine in Istre.
Gorenjska privlači turiste
Na Bledu so v prvih šestih 'v Kranju: Aleš Herlec;
11.	avgusta
V	Grobljah pri Domžalah: Ana Mav (Mežnarjeva mama);
v Prapročah: Alojz Rigler (p.d. Tanov);
v Vrbljenah: Helena Susman; v Tržiču: Maja Klemenčič; v Ljubljani:	Franc Smerdu,
Franci Anderlič, Lojze Rovanšek.
12.	avgusta
V	Ljubljani: Jožefa Foršek, Marija Rifelj, Slavka Girzl, roj. Otrin, Igor Prevc, Rudolf Kobilica, Fanči Oister, Olga Skuhala, roj. Sirca;
mesecih letošnjega leta našteli 195,807 nočitev, kar je za okoli 20,000 nočitev več kot v istem obdobju lani. Tako je bilo domačih nočitev za 14% več in tujih za 7%. V prvem polletju je prišlo na Bled 62,700 gostov, kar je za okoli 10,000 več kot lani. Tudi na bohinjskem področju se je obisk povečal za. okoli 10%, le da je bilo več domačih kot tujih obiskovalcev.
V Celju so se rešili izgub
Tovarna EMO, v kateri dela
V	I J-UVdiLI-rt XLilVXW, V .tvatCil UtNc*.
rn 3 svoi° navzočnostjo poživili m0()o delavcev in k; izdeluje pove* program, tuni njim prav le- jEodo, radiatorje, kontejnerje itd.
Ije bila nekaj let v hudi krizi ter
v Žalcu: Jakob Randl.
14. avgusta
V Ljubljani: Alozija Zadravec, Stane Samarin, Hinko Sicherl, Jože Dežan, prof. Vlado Pil-gram, Drago Gabrijel, Martin Debeljak, Rudolf Ocvirk, Pavla Požar, roj. Herbst; v Predstrugah: Aleksander Gruden;
v Segelnici: Franc Urbančič; v Tržiču: Silva Šarabon; v Spodnji Rečici: Jože Celinšek; na Otočcu ob Krki - Grad Struga: Sestra “Notre Dame” Marija Dominika Nose.
V najem ali nakup
Mlad, prijazen, miren zakonski par išče pol ali celo hišo v najem ali nakup. Bo dobro skrbel, ima priporočila. Kličite Susan Sipos tel. 467-0762 zgodaj zjutraj ali zvečer.
(123-127)
REPAIRS OF ALL KIND
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(120-139):
V NAJEM
Oddajo 3 neopremljene sobe in kopalnico odraslim na E. 71 St od St. Clair. Kličite 361-0989.
<122-127)
Automobile Tires Far Sale
Two H-78-14’ steelbelted, excellent condition, $30 each.
One tubeless 4-ply H-78-14, £5 (good spare).
Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
By Owner
Open house Sat. & Sun. from 2-8 p.m., 18116 Nottingham Rd.
room brick bungalow, 4 bedrooms, 3' baths, 2 fireplaces, 1 gas and 1 wood burning. Divided basement with wet bar, wood turning fireplace, utility side with kitchen, show«:!-, 2]/2 garage with “Genie”. 481-2513.
(121-125)
Dohodninsko posestvo
Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol garaži.
Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska šoba.
%
Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvoj rta garaža,
UPSON REALTY
UMLA.
199 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(x)
Help Weisited
Manager wanted for the Col-inwood Slovenian, Home, 15810 loimes Avenue, Cleveland, Ohio 41110, preferrable elderly couple, Slovenian speaking. Good pay with fringe benefits. Please mail the application to the attention of the secretary, Frank Koncilja.
(121-127)
Slovenski dom na 15810 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio 44110, išče upravnika. Prednost ima starejši zakonski par, ki govori slovensko. Dobra plača in robne ugodnosti. Prošnj-e pošljite na tajnika Franka Koncilja na gornjem naslovu.
1	(121-127).
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 29, 1978

BREZ DOMA
Hektor Malot

na-
Počival sem kakor otrok v ročju ljubeče matere. Magister ni bil samo moder in previden človek, imel je tudi dobro srce. Ko sem se na pol prebudil, je samo premaknik roko, ki mu je že skoraj zaspala, nato pa zopet ostal nepremičen. Tiho mi je zašepetal:
“Le spi, dečko, nikar se ne boj, dobro te držim. Le spi, mali.”
Znova sem brezskrbno zaspal. Vedel sem, da se mi ni bati ničesar, ker me je dobri starec skrbno čuval.
Čas je mineval. iNič ni motilo grobne tišine okrog nas razen enakomednega pljuskanja, ki so ga povzročali črpalni vozički.
VI.
S težavo smo že vztrajali na preozkih policah. Sklenili smo torej, da ju bomo razširili in ne mudoma smo se spravil na delo.
Z noži smo trgali zemljo in rudo ter metali vse v globino.
Ker smo zdaj imeli trdna tla pod nogami, je to delo bilo mnogo lažje, zato smo z razmeroma manjšim trudom znatno razširili obe polici.
Kako smo si oddahnili, ko smo se lahko vlegli na police, namesto da bi sedeli s prosto v praznino visečimi nogami.
Čeprav je delil magister Car-roryti in meni samo po malem Carrpryev hlebec, je le prekmalu prišel trenutek, ko nama je dal zadnji kos. Vendar pa mislim, da bi naslednjega kosa ne dobila več midva, tudi če bi ga magister še imel. Rudarji so to razdeljevanje: gledali z vedno večjo nejevoljo in bržkone bi se ob naslednji razdelitvi uprli in zahtevali kruha tudi zase, če drugače ne bi šlo, tudi s silo.
Skoraj nič več nismo govorili. Kakor smo bili v začetku zgovorni, tako smo zdaj postali molčeči.
Ediini stvari, o katerih smo se zdaj pa zdaj še pogovarjali, sta bili: n;a kak način nas bodo rešili in koliko časa je že preteklo, odkar simo tukaj zakopani.
Toda tudi to razgovori iliso bili več tako živahni kakor v začetku. Kdaj pa kdaj je kdo izmeči nas naredil kako ova^ko, za kateyo pa se drugi niso zmenili. Če pa je kdo kaj odgovoril, je storil to prav na kratko in brez vneme. Nobena stvar nas ni mogla več zdramiti iz naše pobitosti.,
“Prav je, videli bomo.”
Ali smo bili pod zemljo samo dva dni ali morda že šest? Zvedeli bomo to, ko nas bodo rešili. A kdaj se bo to zgodilo? S svoje j strani sem začel o tem že pre? cej dvomiti.
Vendar pa nisem bil sam tega mnenja. Zdaj pa zdaj se je kateremu zmed mojih tovarišev izvila kaka opazka, ki je pričala, da se tudi njih polaščajo iste misli.
“Edina tolažba zame je to,” je izjavil Bergounhoux, “da bo družba dajaj a dosmrtno podporo ženi in otrokom, da jim vsaj ne bo treba prosjačiti.”
Nedvomno je magister sklenil, da nas ne bo varoval samo pred nevarnostmi, ki so nam grozile od zunaj, pač pa da nas bo čuval pred nami samimi. Zato pa je vsakokrat, ko je kdo izmed nas začel obupavati, povzel besedo in ga skušal bodriti.
“Saj ne boš ostal tukaj, kakor tudi mi ne. Črpalke delujejo in gladina vode se vedno bolj znižuje.”
“Kje neki?”
“V jaških.”
“A v rovih?”
“Tudi od tod bo zginila; samo počakati je treba.”
‘Povejte mi, Bergoundhoux,” se je oglasil Carrory; “če premogovna družba propade, kakor je propadla družba, pri kateri je bil uslužben magister, bo tedaj vaša družina zgubila podporo?”
“Molči, tepec. Naša družba je bogata.”
“Bila je bogata, ko je imela rudnik. Zdaj pa je ta pod vodo. Vendar pa bi bil vesel, če bi bil vesel, če bi bil zunaj.”
“Zakaj?”
“Veselil bi se te nesreče zaradi inženirjev, ki so tako prevzetni. To jih bo izmodrilo. Kako smešno bi bilo, če bi bil tudi inženir tu spodaj!”
“Če bi bil inženir tukaj, bi bil moral ostati tudi ti, tepec, in še mi s teboj.”
“Saj sem to rekel samo tako za šalo. Naj le bo zgoraj inženir. Pozdravljeni, gospod inženir!”
Razen magistra, ki je skrival svoja čustva, in Carrorya, ki skoraj ničesar ni občutil, ni nihče izmed nas več govoril o rešitvi. Samo redke besede malodušnosti so prihajale iz naših ust.
“Magister, lahko trdiš, kar hočeš; prepričan sem, da ne bodo z vozički nikdar izčrpali vse vode.”
“Saj sem vam že neštetokrat z računi dokazal, da je to mogoče. Le nekoliko še potrpite.”
“Računi nas ne bodo nikdar rešili od tod,” je spregovoril Pages.
“Kdo pa?”
“Dobri Bog.”
“Mogoče,” je odvrnil magister. “Ker je dopustil, da smo prišli semkaj, nas bo lahko resdl tudi od tod.”
“Bog nas bo rešil in presveta Devica. Nanju se zanašam, ne na inženirje. Pravkar sem med molitvijo zaslišal nek tajen glas, ki mi je dejal: ,Če obljubiš, da boš v bodoče živel kot dober-kristjan, boš rešen.1 Obljubil sem,”
Nenadoma sem zaslišal za seboj krčevito ihtenje. Obrnil sem se in zagledal orjaškega Com-peyrouja, ki se je zgrudil na kolena. Že pred več urami je zamenjal svoje mesto s Carror-yem in sedel poleg mene.
Rak bolezen moderne
dobe?
Med vprašanji, ki jih je dobil The Cancer Center, Inc., 11001 Cedar Avenue, Cleveland, O. 44106, tel. 421-7300, je tudi vprašanje, ali je rak bolezen moderne dobe, ali so ga poznali tudi v davni preteklosti.
Dr. Paul G. Dyment, ki odgovarja na ta vprašanja v imenu gornje ustanove, pravi, da je rak prvenstveno bolezen moderne dobe. Po zadnjih razpoložljivih. podatkih je rak v raznih oblikah vzrok 17% vseh smrti v ZDA. To pomeni, da je verjetnost za obolenje na raku za povprečnega prebivalca v naši deželi skoraj 1:4.
Študije egiptskih mumij niso
Aparati na dnu morja za proučevanje potresov
Podatki teh aparatov naj bi omogočili spoznanje nevarnosti potresov.
WASHINGTON, D.C. — Glo- j Do 80 manjših senzorjev bodo boko v morskem dnu okrog me- razpostavili kakih 200 kilome-hiškega polotoka Spodnja Kali- trov naokoli, da bodo z njimi fornija namerava skupina ame- preverjali podatke, riških znanstvenikov postaviti Če se bo poskus postavljanja instrumente za seizmološke me- aparatov v morsko dno obnesel, ritve, napovedovanje potresov bi lahko podobne “postaje” po in proučevanje zemeljske skor- marcu prihodnje leto, ko bodo je.	instrumente dvignili na površje,
Instrumenti bodo kot prvi postale sestavni del svetovne svoje vrste zbirali podatke pod mreže za spremljanje potresov, morskim dnom, postavljati pa
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam! ------------o-----

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
pokazale nobenih sledi rakastih ^ podatke in zamenjali baterije, oboljenj. To sicer ni dokaz, da takih oboljenj ni bilo, pomeni pa brez dvoma, da so bila zelo redka, če so že bila. Treba je u-poštevati, da šo ljudje v starih časih živeli sorazmerno kratko, toda precej ljudi je le dočakalo starost, ko v sedanji dobi običajno nastopajo rakasta obolenja. Iznenaduje, da tudi pri njih ni sledu o raku. Čeprav so stari Grki omenjali zločeste tvorbe, ki naj bi bile rak, se je to dogajalo šele v zadnjih stoletjih antike. Iz te dobe imamo prve bolj ali manj znanstvene zapise o raku.
Nekateri strokovnjaki za rakasta oboljenj a prihajajo do zaključka, da je povod« za nastanek rakastih tvorb pri človeku do 75% v okolju, v katerem živi. Ker je po vsem sodeč bilo v starih časih malo rakastih tvorb, naj bi to pomenilo, da so vzroki v okolju za nastajanje raka produkt moderne industrializacije.
jih bodo začeli novembra. Strokovnjaki raziskovalne ladje “Glomar Challenger” naj bi spravili aparate 500 metrov globoko v dno na krajih, kjer je morje globoko okoli 1200 metrov. V tej zvezi bo precej tehničnih problemov.
Za območje tega polotoka so se odločili zato, ker je nastal razmeroma pozno z ločitvijo od Mehike in ker je blizu znane kalifornijske razpoke v zemelj- 50% off regular price. Also ski skorji. Po izjavi oceanografa lay away plan. We do alterna-in vodje programa Donalda tions.
Heinrichsa bodo instrumenti povezani z magnetofonom, ki ga bo mogoče med poskusom potegniti na površje, da bodo zbra-
Sšmitner Obtlies
SALE
Frangie’s Fashions 567 E. 200 St.
(125-127)
“Nista kriva niti Pages niti Bergounhoux. Krivec sem jaz. Mene kaznuje Bog. A kesam se, iz vsega srca se kesam. Poslušajte mojo izpoved: če bom rešen, prisegam, da bom popravil krivico; če pa umrjem, skušajte jo popraviti vi. Pred letom dni je bil Rouquette obsojen na pet let ječe, ker je ukradel uro v sobi matere Vidah Nedolžen je. Ukradel sem jo jaz. Skril sem jo pod srvojo posteljo. Treba je samo dvigniti tretjo ploščico na tleh. Plod to je ura.”
“V vodo, v vodo z njim!” je zaklical Bergounhoux.
Gotovo bi bil pahnil nesrečnega tovariša v brezno, če bi bil z njim na isti polici. Preden pa je mogel prilesti do naše police, je imel magister dovolj časa, da je zopet posredoval.
“Ali hočeš, da) istopiš pred večnega Sodnika s tem zločinom na vesti?” je vzkliknil. “Pusti ga, naj se skesa.”
“Kesam se, kesam se,” je ponavljal Compeyrou, ki se je zdel kakor slaboten otrok kljub svoji orjaški postavi. .
“V vodo z njim,” je ponovil Bergounhoux.
“Ne!”
Magister je začel govoriti o pravici in prizanesljivosti. Ta pa ni hotel poslušati in je ne vsak način hotel priti do tovariša.
“Daj mi roko,” je dejal magister in se približal Compeyrou-ju.
“Nikar ga ne brani, magister!” “Branil ga bom. Če vržeš njega v vodo, boš vrgel tudi mene.” “Naj bo, ne bom ga pahnil vodo. A le s pogojem, da ga izpustiš in da se umakne v kot, kjer naj ostane sam. Nihče se ne sme več zmeniti zanj.”
“Prav je tako,” je potrdil magister, “Dobi pač to, kar zasluži.”
Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah!
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA 7 KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do GO. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge akfiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
» ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPFL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 508 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio

ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
1110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO!
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1653 East 62 St-17010 Lake Shcre BHd.
431-2681
531-6306
GRMROVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
131-1235
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
NOVICE- i »sega svela
NOVICE- ki jih potrebujete
NOVICE- ki lih dobile še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
SE SELITE
Izpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave
Moj novi naslov: ...
Cleveland, Ohio 44103
<
MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper