OSREDNJA KNJIŽNICA
PKimurtSKI DNEVNIK
*M^££sr™pSlOT“ Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 31 (10.250)
TRST, sreda, 7. februarja 1979
°RIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VODSTVO JE POVERJENEMU PREDSEDNIKU ZAŽELELO USPEH
Previden začetek Andreottijevih posvetovanj Danes popoldne prvo srečanje s KPI in PSI
Socialist Manca za vstop KPI v deželni vladi v Kalabriji in Kampaniji
RIM _ »Najboljše želje za u-speh»: to je uradni zaključek zelo Kratke seje demokrščanskega vod-stva, ki naj bi razpravljalo o manevrskem prostoru predsednika Andreottija za sestavo nove večine in Peve vlade. Uradno voščilo ni sate® splošno in megleno, pač pa se “ekaterim zdi celo ironično in zato °o današnji izvod strankinega gla-«11 Popolo» poudaril, da «ne 8re za zgolj formalno voščilo*.
Andreotti bo namreč danes popol-3ne pričel posvetovanja s stranka-p' Začel bo z delegacijami KPI in , ol, medtem ko bodo socialdemo-Ri'ati, republikanci, neodvisna levi-Ca, demonacionali, liberalci in mi-®9vci na vrsti jutri, v petek pa ranici, SVP, PdUP in KD. V pr-Vern krogu uradnih posvetovanj se Parnreč poverjeni predsednik želi ječati s predstavniki vseh v par-araentu zastopanih strank in bo Sejo. v drugem krogu zožil posvetovala na stranke parlamentarne večine.
Bemokrščansko vodstvo je torej Poudarilo, da je mandat isti kot
Ministrski svet EGS za sklenitev sporazuma i Jugoslavijo
BRUSELJ — Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti je včeraj sprejel nov mandat izvršne komisije za pogajanja o ekonomskem sporazumu z Jugoslavijo, po informacijah iz krogov več delegacij, ie izvršna komisija zdaj pooblaščena za pogajanja o širših rešitvah na področju industrijskega, kmetijskega in znan-stveno-tehničnega sodelovanja ter pri finančnem in socialnem sodelovanju. Hkrati Tanjug poroča, da so najšibkejša točka novega mandata prav rešitve, jili deveterica predlaga na na.jbolj pomembnem in občutlji-yem področju, to je na področju trgovine med Jugoslavijo in EGS. Pač pa naj bi v bližnja Pogajanja in novi sporazum vključili položaj jugoslovanskih delavcev, ki so na začasnem delu v državah evropske skupiti, kar je bila ena od ključih jugoslovanskih zahtev, tako kot zahteva, da bi z obojestranskimi napori zmanjšali jugoslovanski trgovinski deficit v odnosih z EGS.
marca lani, druge stranke pa poziva, naj ublažijo sedanje polemike in skušajo vsaj v fazi pogajanj o-hraniti določeno previdnost. Prvi, ki je spoštoval ta poziv, je bil sam Andreotti, ki ni pokazal pretiranega optimizma, je pa izrazil mnenje, da «ima nekaj manevrskega prostora* in upa, da ga bo «lahko razširil*. V resnici pa ne bo njegova naloga lahka, saj mu vodstvo KD ne pušča veliko možnosti. Kvečjemu bo lahko delal «v filigranu*, saj ne sme spreminjati političnega ravnotežja, s čimer pa se komunisti nikakor ne morejo zadovoljiti. Za hladno prho je poskrbel tudi strankin predsednik Piccoli, ki je časnikarjem zagotovil, da «na seji sploh nismo govorili ne o komunistih, še manj pa o Berlinguerju*. Skratka, hotel je povedati, da je vprašanje sestave nove vlade zgolj «intemo vprašanje KD in njenih struj*. Po domače povedano je KD pripravljena kvečjemu na sestavo nove enobarvne vlade, v kateri naj bi bilo nekaj več «izvedencev». Te naj bi, seveda, izbral Andreotti sam, čeprav s privoljenjem drugih strank.
Pesimizem glede uspeha teh poskusov je takorekoč obvezen. Velja pa tudi poudariti, da se je Andreotti le redkokdaj lotil nalog, za katere ni imel ustreznih jamstev. Zato najbrž upa, da mu bo uspelo doseči cilj, čeprav je možnosti le malo. Morda računa na PSI, ki se sedaj nahaja med scilo nezaželene podpore demokrščanski vladi in karibdo skupne opozicije s KPI.
Prav v socialističnih vrstah največ razmišljajo, kako najti za vse zadovoljivo rešitev. Enrico Manca meni, da bi KD morala zapustiti diskriminacijo do komunistov vsaj na ravni deželnih in krajevnih u-prav. Tako naj bi KD privolila v enotni deželni vladi v Kalabriji in Kampaniji, Mancini pa že razmišlja o tem, kaj storiti, če bi Andreottijev poskus propadel. Po njegovem mnenju bi moral sestaviti »zasilno vlado* do evropskih volitev. Tedaj naj bi se stranke »preštele* in našle ustrezne rešitve. Zasilno vlado naj bi sestavljali predstavniki manjših laičnih strank (od PSI do PLI), vodil pa naj bi jo eden izmed predstavnikov parlamenta — Fanfani ali Ingrao.
Zrahljani odnosi med manjšimi strankami pa spet spravljajo v o-spredje temeljno vprašanje politične krize: odnose med velikima silama. KD ponuja komunistom »pogreti obed* enobarvne vlade, ki bi ga kvečjemu zabelila z novimi »programskimi jamstvi*.
MINO FUCCILLO
Flaminio Piccoli, Benigno Zacoagnini in Giulio Andreotti med sejo vodstva KD, ki je mandatarju za sestavo nove vlade zaželelo uspeh (ANSA)
PO OBISKU V ZDA
Deng Xiaoping na Japonskem
TOKIO — Včeraj je prispel v japonsko glavno mesto na dvodnevni neuradni obisk namestnik predsednika kitajske vlade Deng Xiaoping. Kljub neuradnemu značaju, bo dnevni red obiska do skrajnosti nasičen. Danes se bo dopoldne sestal s pred sednikom japonske vlade Masayoši-jem Ohiro in z bivšim predsednikom Takeom Fukudo, popoldne pa se bo sestal z bivšim ministrskim predsednikom Tanako, ki je leta 1972 dal pobudo za navezavo stikov z LR Kitajsko.
Kitajskega gosta so na letališču Haneda Deng dočakali zunanji minister Sonoda, predsednik centristič-ne stranke «komeito» Yošikatsu Ta-keiri in ameriški veleposlanik v Tokiu Mike Mansfield. Japonske oblasti so tudi mobilizirale 8 tisoč policistov, saj je že pri prihodu demonstrirala skupina desničarskih skrajnežev.
Dengov obisk na Japonskem predstavlja, podobno kot ameriški, pomembno postavko za dosego boljše kitajsko - japonske trgovinske izmenjave. Kitajska nujno potrebuje za svoj gospodarski razvoj in modernizacijo zahodno tehnologijo, ki ji lahko posreduje Japonska. V zameno pa bo lahko Peking izvažal surovine, ki so za Japonsko življenjske važnosti. Deng bo skušal tudi prepričati svoje sogovornike, da je glavna o-vira na poti sožitja in miru Sovjetska zveza. Japonski partnerji bodo le s težavo pristali na ta manever, saj se bojijo, da se dokončno pokvarijo dvostranski odnosi s Sovjetsko zvezo.
finiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMttiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiirtiiiniimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiniiiMimiiiiiiiiMiHiniiii
PO «UMESTITVI» PREDSEDNIKA ISLAMSKE VLADE
Baklijar in Bazar gon čakata na dokončno opredelitev vojske
Armada je po dosedanjih neuspehih zašla v slepo ulico
TEHERAN - Homeini je izbral pravega moža: političnega mulaha brez turbana, ki se med laiki najbolj približuje islamskim naukom. Ba-■zarganova umestitev ni torej Homeinijev kompromis, temveč logično nadaljevanje njegove verske vizije o bodoči islamski republiki. Mo-sadekova izkušnja je, bila le trenutek v Bazarganovem dolgem verskem in političnem zorenju, da je svojo tehnokratsko in matematično izobrazbo uskladil z islamskim izročilom.
V Iranu torej «vladata* dve vladi: ena, Bahtijarova, ki jo je imenoval šah Reza Pahlavi pred svojim »oddihom*, in druga, Bazarganova, ki jo je v »božjem imenu* umestil ajtulah Homeini. Do sedaj sta vladi našli neko čudno obliko kompromisa, saj ni prišlo do frontalnega spopada, ki bi ga lahko logično pričakovali.
............m......mi.i.mn...........i..
PO PISANJU RIMSKEGA TEDNIKA «1* ESPRESSO»
Srhljiva vprašanja o ozadju Morove ugrabitve in smrti
Umor predsednika KD naj bi zasnovala dva člana parlamenta in «osebnost, ki je blizu Vatikana* Stik senatorja Cervoneja z enim izmed Morovih ugrabiteljev - Pojasnila in zanikanja
y ,?EVr _ Deset mesecev no pokolu Ul. Fani in osem mesecev po u-L0ru predsednika krščanske demo-(L^.ie afera Moro še vedno buri ui)°ve jn je predmet je ne povsem *nih političnih manevrov. Zadnjo z'* ostro polemiko, ki ;e šele na «L'n U’ Je izzval rimski tednik jtp Espress°», ki v svoji današnji rn 'Tki objavlja izjave nekega do-t)j vntga terorista, po katerem naj l Unior demokrščanskega državni-U, zasnovali dva italijanska parla-ntarca in neka oseba, povezana
; stika;
sto demokrščanskih voditeljev. Potem ko se je konec julija senator zopet sestal z domnevnim teroristom, naj bi se v uradu podpredsednika poslanske zbornice Scalfa-ra demokrščanski voditelji skupaj z Rognonijem dogovorili, da bodo skušali ujeti teroriste in naj bi sklenili, da zahtevno operacijo zaupajo gen. Dalla Chiesi. General« naj bi stopil v akcijo 11. avgusta, ko naj bi se štab RB sestal v neki osamljeni vili pri letoviškem nase-Salice Terme. Vrh na je bil
lju Salice Terme. Vrh na ^
nom	I odložen ,ker je nepričakovano umrl
! Afera ki jo rimski tednik objav-1 papež Pavel VI. in na Vatikan ve
v dolgem članku, začne približ- j /ena oseba naj ne bi mogla zapu-ka ?leS('c dni po umoru uredsedni- j st iti Rima.
(j, Krščanske demokracije, ko naj Odtlej — zaključuje tednik — se aii terorist s posredovanjem ured- je na vso zadevo zgrnil zastor mol staa. radia Montecarlo Viglioneja ka. časnikar, ki je prvi prišel v v stik s senatorjem Cervone- stik z domnevnim teroristom, m nate D-:............... J- pisal ničesar, sen. Cervone. ki je
|e v stik s senatorjem Cervone Dri Brigadi st naj bi pojasnil, da va]Pada struji RB, ki je nasproto-o3 umoru Alda Mora, ker ga je U-ftetevala kot hudo politično na-j...0 >n ki naj bi bila za las ix>-eha, ko je vodstvo teroristične
nilfateaciio odločalo o usodi ujetij3: Prcv'adalo naj bi mnenje o Dov Jente parlamentarcev in osebe
Pitane z Vatikanom. V podkre-
tje, ' obtožbe naj bi terorist nave-tedi okoliščino, da čeravno se m Udeležil ugrabitve, v Ul. Fani 0i„!lreIial' Streljali naj bi karabi rJi. kj naj bi se zbali, da jih spremljevalci prepoznajo. ori 0rist na j bi še poudaril, da je v 'teavljet- izročiti državi celotno
avertk0 RB' Zahteval Da na1 bi ker10. Parlamentarne preiskave, rak- b' ne zaupal policiji, ka-te.ierjem in sodstvu, j^arvone — trdi «L’Espresso» — zač prei stopil v stik s tedanjim fanfSn'm Predsednikom države Fan tt{J.ern, nato pa je obvestil še norega ministra Kocnoniia in vr-
na ves glas zahteval parlamentarno preiskavo, je umolknil, Dalla Chiesa se ni zganil.
Članek »Espressa* je dobesedno treščil na parlament kot strela z jasnega. V senatu in v poslanski zbornici se je začel lov za fotokopijami članka, nekatere skupine so že naslovile vprašanja vladi, začel se je križni ogenj domnev, ugibanj in izjav. Zadeva se je še zapletla, ko senator Cervone na izrecno vprašanje časnikarjev ni hotel ne potrditi ne demantirati trditev «Espressa-.- jn izjavil, da «če bi hotel potrditi, bi to storil le pred pristojnimi organi.* Demokrščanski voditelji so po prvem nekoliko dvoumnem demantiju zvečer izjavili, da «smo vselej seznanili nreiskovalce z vsemi okoliščinami, ki so nam bile znane, tudi o stiku sen. Cervotieja z domnevnim teroristom. Vse ostalo je le natolcevanje* Podobno je bilo tudi sporočilo notranjega ministra Rognoni-
ja, ki je še dodal, da je pozval gen. Dalla Chieso, naj stopi v stik s sen. Cervone jem in naj nato o vsem obvesti sodstvo, «kar je Dalla Chiesa tudi storil.*
Do tu trditve «Espressa» in izjave prizadetih politikov, iz katerih je mogoče vsaj sklepati, da je sen. Cervone res prišel v stik z nekim domnevnim brigadistom, ki naj bi hotel izdati vodstvo RB. Ostale domneve in obtožbe lista so nepreverljive, vzbujajo pa srhljiva vprašanja, na katera morajo pristojni organi čimprej odgovoriti. Očitno je tudi, da je treba čimprej in nedvoumno razkriti ozadje afere Moro, kajti v nasprotnem primeru bo tragedija vselej lahko predmet najrazličnejših političnih špekulacij in vsakovrstnih izsiljevanj. Nimamo razloga, da bi podvomili v dobro vero rimskega tednika, vendar najbrž ni naključuje, da ie zadeva Cervone izbruhnila na dan ravno sedaj, ko je Andreotti na tem, da se loti reševanja ene od najbolj zapletenih kriz v povojni zgodovini Italije, (vt)
Pel točk dravinjske doklade za februar marce in april 1979
RIM — Zaradi januarskega inflacijskega vzpona bo februarja dra-ginjska doklada skoraj gotovo poskočila za celih 5 točk. Predvidevanja izvedencev so se torej uresničila. Dokončni povišek draginjske doklade, ki jo bodo izplačevali februarja, marca in aprila, bo že prihodnji te den izračunala komisija ISTAT in to na podlagi draginje v novembru, de cembru in januarju.
Šapur Bahtijar je celo izjavil, da je zanj »islamska vlada* le šala in jo kot tako prenaša. Posegel pa bo šele, ko bo prišlo do frontalnega spopada. Za sedaj se torej nasprotniki le besedno obdelujejo, čakajo na razjasnitev vojske, ki za sedaj le rožlja z orožjem, a se ne dokončno opredeli.
Včeraj je bila po teheranskih u-licah prva večja manifestacija v podporo Bazarganove vlade. Vojska je odgovorila z rojem helikopterjev, prvič so Teheran celo preleteli reaktivci »phantom*, kot da bi hoteli generalštabi dokazati, da nadzorujejo tudi letalstvo, ki naj bi se po vesteh iz raznih oporišč trdoživo upiralo. Bahtijarova .vlada je včeraj z drzno zunanjepolitično potezo prehitela opozicijo in napovedala izstop Irana iz vojaškega zavezništva CEN TO (Central Treaty Organization). Najtesnejši' sodelavec ajtulaha Homeinija Ibrahim Jazdi pa je takoj časnikarjem izjavili, da bo islamska republika zagovarjala neuvrščeno zunanjo politiko.
Še vedno pa je zanimanje vseh vperjeno v vojsko, saj je ta glavni ključ in pogojuje razplet krize. Teheranski časopis v angleščini Ka-yan je včeraj objavil vest, da so v vojašnici Lavisan v stanju pripravljenosti. Ukaz je dal poveljnik kopenskih sil gen. Badrai, ki je ukazal namestitev protiletalskega topništva in raket zemlja-zrak. Isti časopis je tudi objavil vest, da so kadeti teheranske oficirske šole prvič po letu 1941 «prisegli zvestobo bogu, svetemu koranu, iranski zastavi in nacionalni neodvisnosti* in ne šahu, kot je bilo to do sedaj o-bičaj.
Iz dobro obveščenih krogov ameriškega veleposlaništva pa zatrjujejo, da tudi vojska preživlja krizo in ne more aktivno poseči v iransko krizo. «Najprej so novembra meseca poskusili z vojaško vlado, a jim ni uspelo. Kasneje so zavzeli grobo stališče do opozicijskega gibanja, ki je povzročilo na stotine mrtvih, a ni zaustavilo razvoja dogodkov, že navaden aritmetični račun dokazuje, da bi bil tudi morebitni državni u-dar pravi samomor. Vojakom ne o-staja drugega, kot da predstavljajo jeziček na tehtnici in skušajo iz te vloge vplivati na oba nasprotnika, Bahtijara in Homeinija*, je včeraj izjavil neki diplomat.
V takem položaju sta tako predsednik vlade, ki ga je imenoval šah, kot načelnik islamske vlade optimista in prepričana, da bosta na miren način razvozlala krizo. Kot rečeno, Bahtijar ne upošteva islamske vlade, dopušča torej »vlado v senci*, saj je zanj »le šala*, medtem ko je Bazargan prepričan, da bo našel kompromisno rešitev z nekdanjim tovarišem v skupnem boju proti ša-hovi diktaturi.
(R. L.)
ODMEVI OBISKA ZASTOPSTVA ZAMEJSKIH SLOVENCEV V LJUBLJANI
Člani delegacije zelo ugodno ocenili razgovore s predstavniki matične dežele
Nadaljevali je treba po poti, ki so jo odprli osimski dogovori - Slovencem v Italiji potrebna trdna gospodarska podlaga - Globalna zaščita tudi za beneške Slovence
Kakor smo že poročali, sta predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan in predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša predvčerajšnjim sprejela na u-r..dnem obisku enotno zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Članom delegacije sta zagotovila, da bo matica še naprej podpirala Opravičene zahteve Slovencev v Italiji po globalni zaščiti. Snidenje z najvišjimi predstavniki oblasti SRS so glasniki trihajstčlanskega odposlanstva zelo ugodno ocenili.
Komunistična senatorka Jelka Gerbec je ponedeljkov obisk v Ljubljani uokvirila v sklop rednih srečanj za poglabljanje medsebojnega spoznavanja, za množitev dvostranskih stikov in izmenjave izkustev ter medsebojno soočanje s problemi Slovencev v Italiji in Slovencev v matični deželi. Za zamejske Slovence je zelo važno, da se stiki med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo oziroma Jugoslavijo, še okrepijo in da nadaljujemo po poti, ki so jo odprli osimski sporazumi, še posebno, kar zadeva naša prizadevanja za dosego globalne zaščite.
Po sodbi socialista Marka Wal-tritscha je obisk dokazal, da se slovenska vlada ter z njo slovenska in jugoslovanska javnost sploh izredno zanimajo za naša narodnostna vprašanja. Slovenci v Italiji smo prejeli zagotovilo, da bodo pristojni jugoslovanski dejavniki v razpravi z italijanskimi vladnimi krogi o uresničevanju osimskih dogovorov obravnavali tudi našo manjšinsko problematiko, to je zahteve zamejskih Slovencev za svoje pravice, ki jim pritičejo že po italijanski ustavi: za uveljavitev teh pravic se bomo zamejski Slovenci še naprej odločno borili skupaj z vsemi italijanskimi demokrati.
Dr. Drago Štoka jc kot zastopnik Tovenske skupnosti označil obisk
RIM — Včeraj so se začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev. Ob zaključku zasedanja je v okviru pritiska na delodajalce FLM napovedala stavkovna gibanja pokrajinskega značaja. Do 16. februarja bo dveurna prekinitev dela, 22. februarja pa bo 4-uma, stavka.
bila aktualne probleme v zvezi z odnosom deželnih oblasti Furlanije-Julijske krajine ter rimske vlade do Slovencev v Italiji. Obisk je bil pozitiven tudi zato, ker je bila z obeh strani poudarjena nujnost, r’i se naši problemi čimprej in pravično rešijo in nazadnje, ker je pokazal, kako koristni so takšni stiki v luči dejstva, da naša narodnostna skupnost ne more živeti brez opore matične domovine, kakor tega ne more drevo brez globokih korenin.
Predsednik Slovensl kulturno-go-spodarske zveze Boris Race je izjavil, da je odposlanstvo pojasnilo položaj Slovencev v zamejstvu iz
vseh vidikov. V tem okviru je še posebno poudarilo našo trhlo gospo darsko podlago, saj : . na tem področju nismo mogli uveljaviti kakor, denimo, na kulturnem. Skratka, potrebna nam je trdna gospodarska zaslomba, ki bi zagotovila trajnost našega položaja tudi v tem smislu ter nas obvarovala pred asimilacijo. Brez primerne podpore manjšina tega vprašanja sama ne more rešiti.
Zastopnik Sveta slovenskih organizacij dr. Damjan Pavlin je z zadoščenjem ugotovil uspešnost sestanka, na katerem so prišle do izraza številne stične točke v stališčih obeh strani. Delegacija je o-pozorila gostitelje na mnoga še nerešena vprašanja, oziroma na preširoki razkorak med obljubami italijanskih pristojnih oblasti na eni ter zahtevami Slovencev za globalno rešitev njihovih problemov na drugi strani.
V imenu beneških Slovencev je spregovoril prof. Viljem Černo, ki je poudaril hudo diskriminacijo na škodo tega najbolj zatiranega dela naše manjšine v Italiji. Slovence
v videmski pokrajini bi radi obravnavali kot nekakšno ekološko posebnost, medtem ko se sami trdovratno bore za globalno zaščito e-nako kakor Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Delitev pripadnikov naše narodnostne Skupnosti v kategorije je nezakonita in protiustavna. je poudaril prof. Černo. (dg)
Seja predsedstva SFRJ
BEOGRAD - Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Fadil Hodža obravnavalo gospodarske tokove na začetku tega leta in ukrepe, ki jih zvezni izvršni svet sprejema, da bi uresničili sprejeto politiko družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu. O tem je predsedstvu poročal predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Sicer pa je predsedstvo Jugoslavije včeraj o-bravnavalo tudi nekatera vprašan ia s področja mednarodnih odnosov in druga vprašanja iz svoje pristojnosti, vendar podrobnosti o tem niso sporočili.
OBISK PREDSEDNIKA TITA V BAGDADU
Irak in SFRJ za okrepitev medsebojnega sodelovanja
Včeraj se je končalo zasedanje mešanega jugoslovansko-iraske* ga odbora za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje
BAGDAD — Jugoslovansko - iraški pogovori so se nadaljevali vče-
v
kot vsestransko pozitiven dogodek, .p j, y:et ii dan Titovega obiska zlasti še, ker je delegacija poglo iraKu, ko je jugoslovanski predsed
nik V svoji rezidenci sprejel najprej
podpredsednika sveta revolucionarnega poveljstva Sadama Huseina in nato še podpredsednika republike Taha Moheidina Maarufa.
Kot poroča Tanjug, je Tito v daljšem prijateljskem pogovoru s Sa-damom Huseinom obravnaval dvostranske odnose med Jugoslavijo in Irakom. Državnika sta menila, da so ti odnosi dobri in prijateljski. Razpravljala sta tudi o sodelovanju med državama, ki je vsebinsko bogato in sega tudi na mednarodno področje. Tudi v pogovorih predsednika Tita s podpredsednikom Maaru-fom se je uveljavila skupna ocena,
...
Zadnje dejanje procesa Lockheed
Ustavno sodišče, ki sodi bivšima ministroma Guiu in Tanasstju ter drugim obtožencem zaradi škandala Lockheed se jc včeraj umaknilo v rimsko palačo Salviati, da izreče razsodbo. Poročilo na zadnji strani. Na sliki obtoženci na včerajšnji razpravi	(Telefoto ANSA)
Iz Pueble poziv k miru v Latinski Ameriki
PUEBLA — Besede papeža Janeza Pavla II. so pustile na udeležence konference latinskoameriških škofov globok vtis. Njegov govor ob otvoritvi konference pa pušča tudi že prve posledice. In, če se ga kdo ne spominja, ga tukaj, na mehiških tleh, takoj opozorijo, da «sveti oče iz Vatikana» redno sledi poteku konference in da mu eden od sopredsednikov, italijanski kardinal Sebastia-no Baggio vsak dan po telefonu poroča o tem, kaj govorijo in kaj sklepajo škofje Latinske Amerike.
In dejansko je, kot kaže, že trse sklenjeno. Čedalje intenzivnejše so govorice, da so že sestavili sklepne dokumente. Tri dokumente, na mesto dveh, kot je bilo prvotno predvideno. Program škofovske konference je namreč predvideval se-
stavo sklepnih dokumentov o evan gelizaciji cerkve in «deklaracijo iz Pueble», fct bo vsebovala sklepe konference. Včeraj pa je prišla na dan zamisel o tretjem dokumentu, «poslanici latinskoameriškim ljudstvom» s posebnim poudarkom na miru. Ta dokument bo odražal zaskrbljenost škofov za žarišča napetosti v Mehiki, v Srednji in v Južni Ameriki. Škofje nočejo nadomestiti vlade pri iskanju in utrjevanju miru, hočejo pa, da zahteva po miru zrase iz ljudstva. nPočasi, da se ne izrodi», pravijo.
Žarišč napetosti na tem delu zemlje je več, preveč. Ekvador in Peru, Bolivija in Čile, Argentina in Čile, Salvador in Honduras, Gvatemala in Belize, Kostarika in Nikaragva: na teh mejah vlada napetost, ki lahko
povzroča težave tudi Cerkvi.
Tu je torej izgovor, tu je uradna motivacija tega dokumenta, ki pa ima očitno drugačen namen. Kajti, če je res, da vlada napetost n meji, je prav tako, Še bolj res, da vlada napetost v državah samih, kjer je svoboda še beseda bodočnosti.
Vendar ta dokument ne zapira odprtih računov. Alfonso Lopez Trujil-lo, škof iz Medellina, eden začetni kor move poti» latinskoameriške cerkve, morda zapušča mesto tajni ka konference. Časopisi mu pripisujejo pismo nekemu brazilskemu kardinalu. V tem pism naj bi Tru-jillo ostro napadal nekatere škofe, ki jih ocenjuje kot zpreveč popustljive*. Med temi naj bi bil sam kardinal Eduardo Pironio. In četudi bi Trujillo sedaj ne odstopil, so se ob-
čutno zmanjšale možnosti da postane prihodnji mesec, ko mu zapade mandat, predsednik konference južnoameriških škofov.
In končno sodi v polemični okvir škofovske konference tudi tiskovna konferenca kolumbijskega škofa Samuela Buitraga. «Delali bomo za priznanje človeških pravic na vsej naši celini», je dejal Buitrago. »V zaključnem dokumentu bomo zah tevali prepoved prisilnega izseljevanja kmetov in zahtevali bomo u-vedbo amnestije. Latinskoameriška cerkev bo odločno obsodila vsako kršenje človeških pravic*. Izjava, ki daje ponovno razumeti, da stališča niso enotna in da se po papeže vem posegu razburkane vode niso umirile.
G. G.
da dvostranski jugoslovansko - iraški odnesi potekajo zelo uspešno in so lahko za zgled mnogim drugim. Ob tej priložnosti je podpredsednik Maaruf poudaril, da bo pomemb. n obisk jugoslovanskega predsednika dal nove spodbude za nadaljnji razvoj sodelovanja med Irakom in Jugoslavijo.
V Bagdadu se je včeraj končalo večdnevno zasedanje mešanega ju-goslovansko-iraškega odbora za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Jugoslovanske predstavnike je na tem zasedanju vodil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Andrej Marinc, ke je časnikarjem med drugim izjavil, da bodo jugoslovanska podjetja letos in prihodnje leto v Iraku dokončala p> membne gospodarske objekte v vrednosti poldruge milijarde dolarjev, medtem ko vrednost investicij, s katerimi se zdaj v Iraku ukvarjajo jugoslovanska podjetja, cenijo ra 2,2 milijardi dolarjev. Po besedah Marinca so možnosti, da bo Irak tudi v prihodnjem obdobju zaupal .jugoslovanskim delovnim organizacijam izvajanje del na številnih novih energetskih, komunikacijskih in drugih projektih. Vsekakor je za u-resničevanje teh načrtov pomemben in spodbuden tudi sedanji obisk predsednika Tita v Iraku, (vb)
V Libanonu spopadi med Sirci in maroniti
BEJRUT — V Libanonu se po nekajtedenskem relativnem zatišju ponovno stopnjuje napetost. V Bejrutu je včeraj prišlo do spopadov med sirskimi vojaki in milicijo krščanske falange. Ponovno so stopili v akcijo prosti strelci, da je v Bejrutu zamrl ves promet.
Papež bi želel obiskati Poljsko že maja letos
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. bi hotel že v maju odpotovati na obisk na Poljsko, vendar kaže, da poljske oblasti oklevajo pred izdajo dokončnega privoljenja. Kardinal Wyszynski se je baje o papeževem obisku štiri ure pogovarjal z ministrskim predsednikom Gierekom. ki naj bi dejal, da niso še dozoreli časi za ta obisk. O tem je tudi sam papež govoril z zunanjim ministrom SZ Gromikom, ko ga je ta obiskal v Vatikanu. Tedaj niso sporočili, kaj je Gromiko odgovoril, vendar pa je vatikanski glasnik jasno povedal, da »gre odločitev Varšave preko Moskve.*
Sicer pa je že znano, da bi papež rad odpotoval na Poljsko 11. maja in se udeležil svečanosti ob prazniku poljskega zavetnika sv. Stanislava, ki se začnejo 13. maja. Doslej pa je prišel iz Varšave negativen odgovor. Vsekakor pa to ne pomeni, da so pogovori prekinjeni. Nasprotno, pogajanja se nadaljujejo, kajti vsem je jasno, da bo papež Wojtyla prej ali slej vendarle odpotoval r domovino.

V CENTRU ZA TEORETSKO FIZIKO PRI MIRAMARU
Mednarodni posvet o problemih
bodočega raziskovalnega centra
*
Nastopili so znanstveniki iz Jugoslavije, Poljske, Švice, Izraela in ZDA ■Jugoslovanske izkušnje sta posredovala dr. Pirkmajer iz Ljubljane in prof. Sunjic' iz Zagreba
V glavni predavalnici Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru je bil včeraj drugi posvet ob okrogli mizi o bodočem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave, ki je predviden na območju tržaške pokrajine. Za razliko od prejšnjega, ki je bil na trgovinski zbornici in ki so se ga u-deležili le strokovnjaki iz Italije, je imel včerajšnji posvet izrazito mednarodni značaj, saj so na njem nastopili raziskovalci iz Jugoslavije, Švice, Izraela, Poljske in ZDA.
Posvet, ki sta ga organizirala deželna uprava in Odbor za znastveni center, je vodil predstavnik omenjenega odbora dr. Rocca. Prisotne je pozdravil ravnatelj mednarodnega centra za teoretsko fiziko prof.
Salam, nakar je o pomenu nove znastvene pobude na Tržaškem kratko spregovoril dr. Rocca. Nato se je začela serija uradnih poročil, ki so jih podali podravnatelj miramar-skega centra prof. Budini, ravnatelj raziskovalnega centra «Weiz-
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Seja glavnega odbora Sindikata slovenske šole — tajništvo Trst — bo Jutri, 8. februarja, ob 17. uri na sedežu v Ul. Fil-zi 8.
Razgovor z dr. Pirkmajerjem
Dr. Edo Pirkmajer
Na včerajšnjem posvetu pri Miramaru je Jugoslavijo zastopal dr. Edo Pirkmajer (inštitut »Jožef Štefan* — Ljubljana). Strokovnjaku smo postavili nekaj vprašanj, na katera je rade volje odgovoril.
Dr. Pirkmajer, kaj je pravzaprav inštitut »Jožef Štefan* in s čim se ukvarja?
«Jožef Štefan* je nastal leta 1949 kot fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kasneje je prešel pod okrilje republiške komisije za jedrsko energijo, danes pa deluje v sklopu Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Sprva se je inštitut ukvarjal predvsem z jugoslovanskim jedrskim programom, polagoma pa se je razvil v smeri splošne ustanove za temeljne raziskave na področju prirodoslovnih ved. V kadrovskem pogledu lahko rečem, da je inštitut izšel iz univerze in še danes je z njo v stalnem stiku, tako da približno polovica raziskovalcev inštituta deluje tudi na univerzi. Kot samostojna raziskovalna organizacija nudi inštitut v zadnjih letih svoje storitve tudi gospodarskim podjetjem, s katerimi sklepa ustrezne pogodbe.
S tem hočem reči, da poleg strogo raziskovalnega dela opravlja inštitut tudi razne dejavnosti aplikativne narave. Znanstvena področja, na katerih se danes udejstvuje, obsegajo predvsem fizi-. ko, kemijo, biologijo, računalništvo, reaktorske tehnike, avtomatizacijo in zdravstvo.
V	katerih panogah pa se osebno udejstvujete? ”'........ •
Trenutno delujem kot zunanji svetovalec inštituta, ry£ip. PSU o*,,-sem bil neposredno angažiran 12 let, dokler njsgpi tBeeUL ttinifc. -Raziskovalne skupnosti. Že od vsega začetka so me zanimali predvsem odnosi med znanostjo in gospodarskodružbenim napredkom.
Moj strožji resor pa je fizika trdnih snovi, s katero sem se ukvarjal vsa ta leta, pa tudi doktorsko disertacijo sem opravil iz te. vede. Poleg tega mi je posebno pri srcu problematika računalništva in vpliv te vede na druga področja. Tako sem svoj čas med drugim deloval tudi v okviru mednarodnega načrta za vzpostavitev evropskega računalniškega omrežja v EGS.
V	kakšni meri je inštitut, ki ga zastopate na tem posvetu, prisoten na področju mednarodnega sodelovanja?
«Jožef Štefan* sodeluje s številnimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami v tujini, med temi tudi s tržaškim Mednarodnim centrom za teofetsko fiziko, katerega smo danes gostje.
Naš inštitut je nadalje prisoten v raznih državah v razvoju, kjer konkretno pomaga pri reševanju najrazličnejših problemov. Sodelovanje s tujino se odraža tudi v tem, da raziskovalci našega inštituta objavljajo poprečno po 200 znanstvenih člankov v mednarodni strokovni literaturi. V okvir sodelovanja s tujino sodi nadalje živahna izmenjava docentov in discentov: naši raziskovalci so večkrat na občasnem delu pri raznih znanstvenih inštitucijah v svetu, discenti iz tujine — zlasti iz dežel v razvoju — pa delujejo v naših laboratorijih. Kar zadeva konkretno bodoči Center za znanstvene in tehnološke raziskave v tržaški pokrajini, je naš inštitut pripravljen na vsestransko sodelovanje in upam, da bo tudi bodoči center pokazal isto pripravljenost na sodelovanje z »Jožefom Štefanom*.
E. F.
mann* v Tel Avivu prof. Vofsi, predstavnik raziskovalne družbe »Bat-tello* iz Ženeve ing. Sternheim, član Poljske akademije znanosti prof. Olszak, docent na univerzi v Jeruzalemu prof. Cevidalli, sodelavec inštituta «Jožef Štefan* iz Ljubljane dr. Pirkmajer, predstav nik inštituta »Rudjer Boškovič* iz Zagreba prof. Sunjič in docent na »Massachusetts Institute of Techno-logy» prof. Ruina.
Glavno, kar so organizatorji posveta želeli doseči, je bilo to, da bi predstavniki sorodnih ustanov posredovali svoje izkušnje in nakazali smernice za pravilno zasnovo in delovanje bodočega tržaškega centra. V svojih posegih so strokovnjaki poudarili, da bo tržaški center specifičnega značaja, ker je njegov nastanek določen z državnim zakonom, ker ga bo vodil Konzorcij javnih ustanov in ker bo center sodeloval tudi z zunanjim svetom, predvsem s sosednimi deželami, z mednarodnimi ustanovami, z Evropsko gospodarsko skupnostjo in 4 deželami v razvoju. Zato se pred ustanovitelje postavljajo številna nelahka vprašanja: določiti, kakšne raziskave naj center sproži, kako usmeriti raziskovalno delovanje in uskladiti to delovanje z italijanskim zakonodajnim sistemom. Poročevalci so prikazali izkušnje, ki so si jih na tem področju nabrale posamezne raziskovalne ustanove, zdaj pa jih bo odbor za tržaški raziskovalni center temeljito proučil. Dr. Pirkmajer iz Ljubljane je v svojem posegu poudaril predvsem dve misli: da sedanji gospodarski položaj tako v Sloveniji kakor tudi v Furlaniji - Julijski krajini nujno zahteva znatno okrepitev znanstvenih
PREDSEDNIK SENATNE PRORAČUNSKE KOMISIJE V TRSTU
COLAJANNI: ZAKAJ EP! ZAVRAČA TRILETNI NAČRT
Pandolfijev načrt ne rešuje osnovnih problemov italijanskega gospodarstva
dejavnosti, in da bo bodoče delovanje tržaškega raziskovalnega centra moralo biti tesno povezano z delovanjem sorodnih ustanov zunaj državnih meja. Prof. Sunjič iz Zagreba pa je poudaril, da je inštitut «Rudjer Boškovič* pripravljen na sodelovanje z bodočim tržaškim centrom bodisi z izmenjavo docentov in tehničnih sredstev, bodisi s skupno obravnavo vnaprej določenih raziskovalnih programov.
Posveta, ki je trajal ves dan, so se med drugimi udeležili senator Bacicchi,. poslanec Cuffaro, številni deželni svetovaleci, predsednik pokrajinske uprave Ghersi, rektor in prorektor tržaške univerze De Fer-
ske zbornice FSmam m ravnatelj ttža$kegaT g^oTizlčhega inštitu--I. SI<^4u£|^lstanove so zastopali S. Kapič (SKGZ), J. Mo-relj (SDGZ) in E. Bukavec (KZ).
Z včerajšnjega mednarodnega srečanja o območju za raziskave
KOMENTARJI K ZADNJIM CECOVINIJEVIM IZJAVAM
PSI: V Listi za Trst prevladala konservativna vodilna skupina
Župan ponudil demokristjanom polovico odborniških mest - «Presenečenje» radikalcev
Izjave tržaškega :upana Cecovi-nija, ki se je v intervjuju odgovornemu uredniku tržaškega italijanskega dnevnika jasno izrekel za sodelovanje s Krščansko demokracijo, kateri je ponudil polovico odborniških mest in celo -- vsaj v poznejši fazi — županstvo, je vzbudila v političnih krogih nemalo reakcij. Med prvimi je te izjave komentirala tržaška > federacija PSI z ugotovitvijo, da je znotraj Liste za
Od danes do petka kongres miljske sekcije KPI
V dvorani ljudskega doma v Miljah se bo drevi ob 19. uri začel kongres miljske sekcije KPI, ki se bo nadaljeval tudi jutri in pojutrišnjem v večernih urah. Uvodno poročilo bo imel danes tajnik sekcije Antonio Čerini, zaključke kongresa pa bo v petek povzel tajnik tržaške federacije Giorgio Rossetti.
Danes so na sporedu tudi nekatere predkongresne skupščine KPI: univerzitetne sekcije (ob 18. uri v Ul. Capitolina), podlonjerske sekcije (ob 19. uri v ljudskem domu v Ul. Masaccio) in sekcije za Sv. Vid in Staro mesto (ob 20.30 v Ul. Carli 3).
Umestitev deželnega nadzornega sveta šolskih izvedencev
Deželni oolski nadzornik profesor Angioletti je v ponedeljek umestil nadzorni svet izvedencev deželnega inštituta za raziskave in poizkusne dejavnosti na vzgojiteljskem področju v Furlaniji - Julijski kraji-n%*ellto »svoji prvi, seji je, svet izmolil predsednika (prof. Ales-sandra Lenarduzzija. ki paučur'. je *pMlagogijo na -fakulteti za-: tuje jezike in književnost videmske univerze) in v glavnih obrisih zasnoval delovni program za prihodnje mesece.
V nadzornem svetu je vsega petnajst članov z raznih šolskih zavodov, oziroma univerz v naši deželi, ki so jih izvolili pokrajinski šolski £ eti, oziroma določila višji svet za javno vzgojo ter deželna uprava. Med njimi je tudi prof. Sheila Lavrenčič iz Trsta.
Svet ima začasni sedež pri deželnem uradu za šolstvo v Trstu.
Trst prevladala odločno konservativno usmerjena vodilna skupina, kot dokazuje ponudba odborniških mest demokristjanom. Glede županovih izjav, da sta tako Lista za Trst kot KD »meščanski sredinski stranki* in da »hodita po isti poti* socialisti pravijo, da se temu ne čudijo in da so od nekdaj trdili, da je vodilna gr. a v listi samo »notranja varianta v demokrščanskem sistemu oblasti*.
PSI se polemično sprašuje, kaj bodo ob Cecovinijevih izjavah porekli tisti volivci, ki so oddali svoj glas listi v prepričanju, da gre za alternativo demokristjanom, in iz protesta proti dotedanjemu sistemu upravljanja mesta. Ob tem — menijo socialisti — bi se morali razmisliti tudi radikalci in tisti predstavniki liste, ki mislijo, da interpretirajo ljudski značaj glasovanja 25. junija.
Poročilo PSI na koncu samokritično ugotavlja, da je v zadnji fazi političnega dogajanja v našem mestu levica storila nemalo napak. Po mnenju socialistov je napočil čas, da se tej fazi napravi konec in da se levičarske sile začnejo v perspektivi postavljati kot alternativa različnim, a vendar komplementarnim konservativnim silam, ki so doslej z vse prej kot zadovoljivimi rezultati upravljale meste.
Cecovinijeve izjave so presenetile in očitno razdražile radikalce, ki so pozvali župana, naj ne pozabi, da so se volivci izrekli za spremembo in proti «demokrščanskemu režimu*. V isti sapi radikalci protestirajo tudi, ker je občina nakazala «na desetine milijonov* za popravljanje katoliških cerkva v mestu.
• V študentskem domu v Ul. Fa-bio Severo bo drevi ob 20.30 predvajanje filma o «potovanj.' v in-
dijanske rezervate*, ki ga je pripravil Giorgio Štern. Večer prireja krožek »Spazio - Utopia*.
PRIPRAVE NA UNIVERZITETNE VOLITVE
Danes, 7. februarja, sklicuje lista ENOTNOST IN BORBA ZA DEMOKRATIČNO UNIVERZITETNO REFORMO skupno zborovanje slovenskih študentov. Slovenski kandidati bodo predstavili cilje in program enotne liste, ki nastopa na bližnjih univerzitetnih volitvah 13. - 15. t.m. Zborovanje bo v Avli M pravne fakultete s pričetkom ob 15. uri.
Tečaji slovenščine
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da se je ponovno začelo vpisovanje v štirimesečne tečaje slovenščine. Pouk za otroke je v popoldanskih, za odrasle v večernih urah. Interesenti se lahko vpišejo v začetni, nadaljevalni ali izpopolnjevalni tečaj. Poseben tečaj za tiste, ki jezik že kolikor toliko obvladajo.
Informacije in vpisovanje v tajništvu družbe v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr, vsak delavnik (razen ob sobo tah) od 17.30 do 19.30. Telefon 64459.
Senator Napoleone Colajanni, predsednik senatne komisije za proračun, je bil sinoči gost krožka «Che Guevara* s predavanjem o Pan-dolfijevem triletnem načrtu za sanacijo italijanskega gospodarstva. Ugledni komunistični ekonomist je sicer zapleteno tematiko prikazal na zelo zanimiv in vsem razumljiv način ter se ustavil predvsem pri vzrokih, zaradi katerih so komunisti ta načrt zavrnili.
Uvodoma je poudaril, da je prav levica od nekdaj zahtevala, naj se vlada loteva gospodarskih vprašanj z večletnim načrtom in s programiranjem, tako da bi bila gospodarska politika ne samo usmerjena v reševanje kontingentnih problemov, ampak naj bi tudi nakazala perspektive razvoja gospodarstva. Prov tako so komunisti jeseni 1976, ko je bila gospodarska kriza na višku in je državnemu gospodarstvu grozila naravnost bankrota, po eni strani podprli politiko odpovedi, češ da so bile žrtve potrebne, po drugi strani pa vztrajno poudarjali, da mora politiko varčevanja spremljati tudi postopno spreminjanje gospodarskih struktur, brez katerega bi ne bilo mogoče najti trajnih rešitev gospodarskih problemov.
Problem, ki je sedaj v ospredju, je vedno isti: gre za odnos med konjunkturo in strukturo, ki je v italijanskem gospodarstvu še posebno delikaten, ki pa se ga Pandolfijev načrt sploh ne loteva. Kot je dejal sen. Colajanni, je za izhod iz gospodarske krize potrebno rešiti predvsem dva problema: ustvarjanja novega bogastva za investicije in usmerjanja teh investicij. Glede prvega problema je Pandolfijev načrt kar se da meglen, medtem ko se drugega sploh ne loteva. Avtorje triletnega načrta je navdihovalo zmotno prepričanje, da bi zagotovitev večjega profila sama na sebi zadostovala za zajam-čenje večjih investicij. Da je to prepričanje zmotno, je že dokazal Keynes pred štiridesetimi leti, novejše italijanske izkušnje po so to potrdile.
Pandolfijevemu načrtu .je Colajanni očital tudi, da ne rešuje problema inflacije in da bi njegova uresničitev še povečala prepad med

v Počastitev Prešernovega dne
MIHALIČ IN ZLOBEC V SLOVENSKEM KLUBU
Otvoritev razstave slikarja Rudolfa Sakside Uvodne besede prof. Josipa Tavčarja
Severom ih Jugom. In končno se je komunistični senator lotil še pro* blema vlade, ki da je nesposobna, da bi izpeljala učinkovit načrt za sanacijo italijanskega gospodarstva, to pa zaradi nepripravljenosti Krščanske demokracije, da bi omejevala ogromno oblast bank ali monopolov. KD — je dejal — išče zaveznike na levi. pri tem pa pazi, da si ne bi zapravila prijateljev na desni. Rezultat tega je popolna pasivnost. Zaključek, ki ga je predavatelj potegnil iz tega položaja, je> da je treba zmanjšati moč Krščanske demokracije, kajti samo tako bo mogoče uveljaviti tako gospodarsko politiko, ki bo zasledovala samo interese celotne državne skuPf nosti, ne pa posameznih skupin al> monopolov.
Predavanju je sledila razprava, ki se je poleg gospodarskih tern dotaknila tudi kočljivih vprašanj sedanjega političnega trenutka, (trn)
V petek, 9. februarja, ob 19. uri se bo rajonski svet za Skedenj in
_____________________Čarbolo sestal na redni seji.
... m  ........„nmi,,,,,mnim,minimum, iimiiiimnii«............mi....mitu imun   iiiiiiiiiiuinnui
NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM SODIŠČU
sprehodi po društvih
»VASILIJ MIRK»
POD NOVIM VODSTVOM
Za moški pevski zbor »Vasilij Mirk* s Proseka in Kontovela, ki velja za enega naših najboljših zborov, je bil sinočnji večer pomemben mejnik na njegovi dolgi, večkrat u-spešni, včasih pa tudi s težavami posuti življenjski poti. Njegovo strokovno vodstvo je namreč sprejel nov dirigent, to je Evgen Prinčič iz Sežane, ki že dalj časa uspešno vodi tudi bazovski mešani pevski zbor »Lipa* in je torej naši zamejski skupnosti dobro znan. Ob sinočnji prvi vaji so novemu zborovodji priredili skromen a prisrčen sprejem, med katerimi je stekla tudi beseda o na-daljnem javnem nastopanju zbora. Prvo pomembnejše snidenj s publiko bo bližnja revija Primorska poje.
«LENČKICA»
MORA ŽIVETI
Hiša »pr; I^nčkici*, kakor še danes pravijo v Trebčah zapuščeni in delno porušeni zgradbi v neposredni bližini glavnega vaškega trga, ki pa jo pogledom z glavne ceste prikrivajo druge hiše, predstavlja prav gotovo enega najznačilnejših primerkov primitivne kraške arhitekture. V štiri debele in ne visoke stene nanizano kamenje, za silo povezano med sabo z nekakšno zmesjo »jeri-ne», postaven dimnik, ki se sloko dviga iz škrlastega podstavka, nekdanjega »kura*, ter upognjeni ope-kasti hrbet, ki je bil včasih slamnat — to je dragulj, ki bi ga bilo treba zavarovati pred uničujočo silo časa. Hišo bi bilo treba skratka popraviti ter ovrednotiti. Za vse to pa se je odločilo trebensko prosvetno društvo «Primorec», ki je sklenilo, da sicer tesne prostore pri »Lenčici* preuredi v nekakšen muzej. Vsa
Znižana kazen turškima tihotapcema
V avtomobilu sta imela skoraj kilogram in pol čistega heroina v vrednosti skoraj pol milijarde lir
stvar je še pri načrtih, vendar dobre volje v Trebčah ne manjka. Pobuda je vsekakor vredna vse pozornosti, pa tudi pomoči.
NA VRSTI SO LUTKE
V dneh od 17. do 19. februarja bo obiskala nekatera prosvetna društva na Tržaškem skupina lutkovnega gledališča iz Kranja. Pobudnik tega gostovanja, pri katerem bodo prišli na račun naši najmlajši, je Slovenska prosvetna zveza, ki .e je usmerila predvsem na društva v mestu in predmestjih, ki bodo pri prirejanju lutkovnih predstav tesno sodelovala s šolami. Skupina bo imela štiri predstave dnevno, naslov pa je «Princeska na zrnu graha*. Skupina lutkovnega gledališča bo nato gostovala še na Goriškem ter v Beneški Sloveniji.
............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiii.milili....
Odmevi v Burlu na okužbe v Neaplju
Tržaško prizivno sodišče (predsednik dr. Eugenio Zumin, svetnika Biagio Giancotti in Raffaele Mancuso, javni tožilec Alfredo De Franco, zapisnikar Paolich) je na včerajšnji obravnavi nekoliko omililo prvostopenjsko razsodbo proti dvema turškima državljanoma, ki sta bila junija lani obsojena na 8 let ječe in sto osemdeset milijonov lir globe zaradi tihotapstva z mamili. Kljub temu pa bosta morala odsedeti vsak po šes let, poleg tega pa plačati sedemdeset milijonov lir globe.
Do aretacije Ilyasa Kapuza in
Mehmeta Tekcana, oba iz Istanbula, je prišlo 28. januarja lani na avtocestnem vhodu pri Moščenicah. Tedaj je bila v teku koordinirana akcija med uradom za bo; proti mamilom letečega oddelka, kriminal-polom in davčno policijo finančne straže, saj so samo nekaj dni prej zaplenili okrog 15 kilogramov hašiševega olja. Vozilo turških državljanov, neki fiat 125 s švicarsko e-videnčno tablico, se jim je zdelo dokaj sumljivo, ker je bilo precej nagnjeno v eno stran. Ko so ga ustavili, so bili v njem trije potniki, eden pa je bliskovito skočil z
Minilo je ie nekaj tednov od takrat, ko smo prvič brali vznemirljive vesti iz bolnišnice Santobono v Neaplju, o številnih primerih smrti otrok zaradi nepojasnjenih vzrokov. V zadnjih dneh se je žalostni seznam še podaljšal, smrti zaradi usodnega virusa so zabeležili tudi drugod.
Da bi o tem slišali mnenje strokovnjaka, smo prosili za pogovor tržaškega primarija v otroški bolnišnici *Burlo Garofolo» proj. Nor-dia, ki nam je posredoval zadnje vesti iz zdravniških krogov.
Po dolgih in zapletenih raziskavah so zdravniki prišli do zaključka, da je vsega kriv sinkrecialni virus, ki pa sam po sebi ni neva-
ren, usoden je le za otroški organizem, ki ni dovolj odporen, da preboli okužbo. Neki znani italijanski zdravnik je izjavil, da se bolezen pojavi pri otrocih, katerim zaradi telesne šibkosti primanjkuje snov v sluznici na dihalnih organih, ki jo pri zdravem otroku proizvajajo jetra. Če ta snov primanjkuje, je za bolnika sinkrecialni virus smrtonosen. Zato je edina rešitev v tem, da otroci zrastejo v čistem in zdravem okolju in da imajo primerno hrano. Važno pa je tudi. da mati po porodu hrani dojenčka z lastnim mlekom, ki vsebuje snovi, potreb ne ža odpornost otrokovega organizma.
Če so zaključki, do katerih so pri-
šli zdravniki, pravilni, ni nevarnosti, da se bolezen razširi tudi pri nas, ker so tu življenjski pogoji boljši. Primarij je tudi dodal, da je pri nas število smrti dojenčkov izredno nizko, predvsem zaradi splošnega blagostanja in zaradi dobrih zdravniških struktur. Rekel je, da se mu zdi res neverjetno, da bi se sedanji položaj tako spremenil, da bi pri nas. ali pa kjerkoli v severni Italiji prišlo do težkih razmer, ki so značilne za južni del italijanskega polotoka in posebno za okolico Neaplja. Na naše vprašanje, kako bi v tem primeru posegla tržaška bolnišnica, je zdravnik odgovoril, da bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman, (lap)
avta in pobegnil. Vozilo so nato odpeljali v delavnico cestne policije, kjer so ga temeljito pregledali in v amortizerjih našli skoraj kilogram in pol čistega heroina, v vrednosti skoraj pol milijarde lir. Tedaj je bilo tudi jasne zakaj je bilo vozilo nagnjeno.
Na včerajšnji razpravi sta turška državljana, ki sta ju zagovarjala odvetnika S. Kostoris in B. An-tonini, vneto zatrjevala, da nimata z mamilom nič opraviti in da nista Sploh vedela, da je v avtu. Očitno pa jima sodniki, ki so tudi odredili njun izgon iz države po prestani kazni, niso verje '
V soboto v Miljah Dan slovenske kulture
Društvo Slovencev miljske občine prireja v soboto, 10. februarja, ob 20. uri v kinodvorani Verdi v Miljah Prešernovo proslavo. Sodelovali bodo domači osnovnošolci, srednješolci in višješolci in nastopili bodo harmonikarji Glasbene matice ter pevski zbo" Jadran.
Danes praznuje 50 letnico rojstva
DANILO GODINA
jše mnogo Ut vedrega in srečnega življenja mu želijo brata Stojan in Milko ter sestra Gra cijela z družinami.
V znamenj-• Prešerna in dneva slovenske kulture je bilo sinoči v Slovenskem klubu srečanje s pesnikoma in prevajalcema Slavkom Mihaličem in Cirilom Zlobcem. Večer se je začel z otvoritvijo slikarske razstave Rudolfa Sakside, ki ga je občinstvv. predstavil prof. Josip Tavčar.
Pesnika Slavko Mihalič in Ciril Zlobec sta poudarila važnost, ki jo ima prevajalsko delo, saj je to e-den izmed najuspešnejših načinov za zbliževanje dveh narodnih kultur. Prevajalsko delo terja veliko muke in znanja, venda so dobri prevodi pomembno kulturno dejanje, saj bi brez prevajalskega dela veliko ljudi ne poznalo kulturna bogastva drugih narodov.
Zapisati moramo, da imata prav Zlobec in Mihalič veliko zaslug pri posredovanju slovenske, oziroma hr vaške kulture. Mihalič je v hrvaškem kulturnem prostoru veliko pripomogel k uveljavljanju slovenske poezije, Ciril Zlobec pa je del svojih naporov posvetil prevajanju iz hrvaščine. Oba pesnika in prevajalca med sabo sodelujeta, kar zagotavlja višjo kvalitetno raven njunega dela.
rajšnjim popoldne naužila precej strahu. Bila je sama v kuhinji, ko je vdrl očitno pijan moški, ji strgal pokrivalo in očala ter odvlekel v kopalnico in jo vanjo zaklenil. Kot je pozneje sama povedala, jo je strah tako omrtvičil, da ni mogla sploh poklicati na pomoč, šele po eni uri ji je uspelo, da se je osvobodila in sprožila alarm. Petnajst dni prej jo je is! moški ob isti uri poskušal nadlegovati, vendar ga je s pomočjo mater; pred niče nagnala.
Dolinska sekcija SSk o položaju v občini
V petek, 2. t.m., se je sestala n* redni seji sekcija SSk za občino Bo-lino. Prisotni odborniki so vzeli v pretres sedanje politično stanje ® občini ter negativno ocenili, kot je rečeno v tiskovnem poročilu SSk delovanje občinske uprave, kj ni kos, ne samo postopnemu reševanji splošnih političnih programov, ko1 so zaposlovanje mladine v okviru občinskih nalog, urejevanje prevoznik povezav v notranjosti pokrajinske^8 konzorcija, planiranje uvedbe zdravstvene reforme ter uresničevanj8 vseh nalog, ki jih narekuje zakon o pravični stanarini, ampak tudi n1 kos razumevanju ter zadoščanju najnujnejšim potrebam prebivalcev, k?* so popravila v občinskih vrtcih ,n šolah ter v luči novih dejstev izdelava variante hitre ceste ter popravila poliskih in asfaltnih cest.
Sekcijski odbor je nato skleni' podpreti pobudo komisije za žensk8 vprašanja ter sklicuje sestanek ® družinskih posvetovalnicah, ki bo v petek, 2. marca, ob 20. uri, v prostorih občinske hiše v Ricmanjib-Odbor je v tem oziru z zadovoljstvom ugotovil visoko zanimanje naših žena za to specifično problematiko ter bo sledil z največjo pozornostjo izvajanju te pomembne P0' dobitve za vso našo skupnost.
V. 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Alojz Pernarčič
Pogreb bo danes, 7. t.m., ob 12 ® iz hiše žalosti v Štivanu na domače pokopališče.
Z ljubeznijo se ga spominjal® žena, hčeri, brata, sestrai zeta ter vnuki
Štivan, 7. februarja 1979
Zapustil nas je naš preljubi in predobri mož, tast, brat in svak
oče, nono,
IVAN FABIAN
Po plačilu globe izpuščena ribiška ladja iz Gradcža
Italijanska ribiška ladja «Maria Cristina* iz Gradeža, ki jo je včeraj okrog poldne zaplenila jugoslovanska obalna straž ter jo odvedla v Umag, se je že včeraj zvečer vrnila v domači pristan. Posad ka štirih mož je namreč morala, takoj v popoldanskih urah pred sodnika, ki jih je obsodil na izplačilo milijona lir globe »Maria Cristina* je zapustila gradeški pristan že zgodaj zjutraj in se podala proti Tržaškemu zali vu. Bila je v skupini nekaterih dru gih ribiških čolnov. Po pričevanju drugih ribičev, ki so bili ^m zraven in jim je uspelo zbežati, naj bi se tedaj približal čoln jugoslovanske obalne straže, s katerega so jim veleli, n ; se ustavijo. Ukazu pa se niso odzvali, ampak so pognali motorje in se usmerili proti italijanski obali. Jugoslovanski stražni čoln naj bi se najprej po gnal za ladjama, nato pa naj bi, kot pravi agencija Italia, nad »Mario Cristino* izstrel’ nekaj onozo-rilr:'i strelov, nakar se je ta ustavila. Po trditvah ribičev, ki so pustili mreže in zbežali, naj bi lovili v tako imenovanem «trikotn:ku». Pozanimali c mo so tu i na jugoslovanski strani kaj se je pravzaprav zgodilo. Tam pa so nam zatrdili, da so bili gradeški ribiči v jugo slovanskih teritorialnih vodah.
Neka nur.a iz škofijskega semenišča v Ul. Besenghi se je predvče-
Pogreb bo jutri, 8. februarja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro.
Žalujoči: žena Pina, sinova Egon in Igor z družinama, ljubljeni vnuki, sestri, svaka in svakinje, ter drugo sorodstvo
Trst, 7. februarja 1979
Za vedno nas je zapustil naš dragi
ANTON ČOK
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Ricmanje.
Žalujoči: hči Bruna, vnukinja Laura, zet Giorgio, vsi svojci in drugo sorodstvo
Log, Trst, 7. februarja 1979 Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3
- +
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga
J0SIPINA KOMAR roj. ŠTRAJN
-Pogreb bo danes, 7. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavn- bolnišnice naravnost v cerkev Dolino.
Žalujoči: mož Josip, hči Livija, vnuk Franko in drugo sorodstvo Dolina, Trst, 7. februarja 1979 Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3
PD LONJER - KATINARA OSNOVNA ŠOLA F MILČINSKI IN ŠD ADRIA
vabijo na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ki bo jutri, 8. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole na Katinari.
Nastopali bodo osnovnošolski u-čenci in dramska skupina PD Slovenec iz Boršta z veseloigro »Dogodivščine družine Smola*
DEŽELNI SVET ODOBRIL DVA ZAKONSKA OSNUTKA
Uslužbencem deželne uprave boljše plače
Ustanovili bodo denarni sklad za načrtovanje cestnih gradenj in drugih javnih del pretežno deželnega interesa
Deželni svet je včeraj odobril dva zakonska osnutka. Prvi zadeva u-stanovitev posebnega denarnega sklada, s katerim bi financirali načrtovanje del pretežno deželnega in-
GLASBENA MATICA-TRST
P petek, 23. t.m., bo v prostorih v Ul. R. Manna 29/11, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Poročila
3.	Diskusija
4.	Volitve
5.	Razno
Gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri pet uprizoritev Verdijevo Aide v izvedbi Orianne hantunione, Brune Baglioni, Giorgia ^asellata Lambertija in drugih. A honma reda C.
Rossetti
V	torek, sredo in četrtek, 13., 14. “J 15. februarja, s pričetkom ob
baletne predstave za šole v koreografiji Alfreda Kollnerja. šole (osnovne ali srednje), ki bi si rade ogledale predstavo, naj se prijavijo aa tiskovnem uradu gledališča Verdi «el. 62-931).
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 Leopardijevo de-!? »II galantuomo e il mondo* z jjenzom Giovampietrom. Kupon št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Rasaži Protti.
• • •
V	nedeljo, ob 11. uri, v okviru »neruskih koncertov*, nastop ansambla trobil gledališča Verdi. Od jutri pred-Prodaja vstopnic pri osrednji blagaj-ni- Cena 500 lir.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob imenu Franceta Prešerna ob dnevu slovenske kulture
RAZSTAVA O ČERNIGOJEVEM KONSTRUKTIVIZMU
ki je ob slikarjevi 80-letnici že bila v Idriji, Ljubljani, Kopru, Beogradu in Zagrebu.
Odprtje razstave bo jutri, ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu.
VABLJENI!
Koncerti
V Modri dvorani hotela Excelsior
°° jutri, 8.	t.m., ob 20.30 otvo-
kveni koncert komornega orkestra »Mesto Trst*, ki ga prireja kulturni r°žek «11 Carso*. Komorni orkester vodstvom dirigenta Alda Cosso-ria bo izvajal skladbe Haendla, Baha- Scarlattija in Mozarta.
Informacije in rezervacije pri taj-'štvu krožka v Ul. Mazzini 12, tel. ”'520 od 18. do 20. ure, ob delav- j '*'h razen v sobotah.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PREŠERNOVA
PROSLAVA
Sodelujejo:
—	pisatelj CIRIL KOSMAČ
—	pesniki BRUNA PERTOT, MIROSLAV KOŠUTA, ZORA TAVČAR MARKO KRAVOS
—	interpretirajo člani SSG
—	Baletna skupina LIDIJE SOTLAR iz Ljubljane
—	dekliški in moški zbor IGO GRUDEN
REŽIJA MARIJ URŠIČ Scena KLAVDIJ PALČIČ
V nedeljo, 11. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Slovensko deželno gospodarsko združenje. Kmečka zveza Trst in Gorica. Sindikat slovenske šole Trst in Gorica ter Slovenski raziskovalni inštitut prirejajo v petek, 9. februarja 1979. ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ulica Petronio štev. 4
JAVNI POSVET O SLOVENSKI VIŠJI SREDNJI ŠOLI TER O POKLICNEM IN STROKOVNEM ŠOLSTVU IN IZOBRAŽEVANJU.
Vljudno vabljeni!
teresa, drugi pa določila o urejevanju ekonomskega položaja deželnih nameščencev. Ta osnutek je bil odobren soglasno, ob glasovanju za prvega pa so se vzdržali pristaši furlanskega gibanja (MF). Prvi del seje je bil posvečen, kot po navadi, raznim interpelacijam ter vprašanjem.
Sklad, ki ga predvideva prvi o-snutek (št. 231 bo znašal začetno 2 milijardi 175 milijonov lir za poslovno triletje 1979-81 (675 milijo* nov za tekoče leto). Dela. kot npr. gradnjo cest za boljšo povezavo de žele tako z vzhodnoevropskimi kakor s srednje in zahodnoevropskimi državami, bo dežela lahko naročala tudi raznim ustanovam ter organizacijam, katerim bo nakazovala ustrezna sredstva, ki jih bodo užit-niki zatem po določenem ključu vra čali.
Drugi osnutek pa predvideva izboljšanje prejemkov uslužbencem deželne uprave, ki so v tem pogledu precej na slabšem od državnih nameščencev. Deželno osebje je v smislu poprejšnje delovne pogodbe bilo L oktobra lani deležno 30.000 lir mesečnega -poviška na plači, od 1. januarja letos pa mu pripada nadaljnjih 30.000 lir v obliki predujma na bodoče ekonomske izboljšave v triletju* 1979 81.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo. 18. t.m.. avtobusni izlet v Ovčjo ves cb priliki tekmovanja za pokal »Lepi vrh*. Vpisovanje je na sedežu ZSšDI do vključno petka, 9. 2., od 11. do 12. ure.
Smučarski klub Devin prireja ob priliki 4. trnovskega maratona avtobusni izlet v Črni vrh nad Idrijo. Vsi zainteresirani naj se čimprej zglasijo pri odbornikih ali telefonirajo med 18. in 20. uro Lucijanu Sosiču na telefonsko številko 208551. Urnik avtobusa bo pravočasno javljen.
PD Rdeča zvezda in SK Kras ob čine Zgonik organizirata v nedeljo. 11. februarja, smučarski izlet na Zon-colan - Ravascletto. Cena izleta je 6.000 lir. Vpisovanje pri Jošku Miliču št. 51/A, tel. 229239 in v Bri-ščikih pri Nadji Škabar št. 39, tel. 227359. Vabljeni.
PO DOLGIH IN NAPORNIH POGAJANJIH
Včeraj zjutraj sklenjen o dopolnilni pogodbi v
sporazum La Giulia
Jamstva za ohranitev sedanje zaposlitvene ravni in obveza za povečanje števila delovnih mest v skladu z naložbami
Prosveta
Kino
Društvo naravoslovcev in tehnikov priredi danes, 7. februarja, ob 20. uri predavanje z naslovom »Izvenze-meljske civilizacije in neznani leteči predmeti*. Predaval bo inž. Zdenko Hvala v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Ul. sv. Frančiška 20.
Prosvetna društva iz dolinske občine vabijo na Prešernovo proslavo, ki Ivo v soboto. 10. februarja, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Roljuncu.
Razstave
Mali oglasi
V* Cappella Underground Zaprto. ai'iston 17.00 - 18.40 - 20.20 - 22.00 «Le c°Uine blu* Režija Monte Helman.
Jack Nicholson, Mili Perkins, Ca-p.nteron Mitchell.
16.30 »Amori miei*. Monica Vit-jJh Johnny Dorelli, E. M. Salerno.
***# 16.00 «Un matrimonio*. Vitto-hj° Gassman, Luigi Proietti, Mia larrovv, Geraldine Chaplin.
"‘attacicio 16.30 «La piu bella avantura di Lassie*. Mike Curb, Ja-Hes Stevvart, Pemell Roberts.
'V-elsior 16.00 «Qualcuno vucle uc-cidere j piu grandi cuochi d'Euro-»,ha». Barvni film. enlce Ki.OO «La ragazzina perver-sa». Prepovedan mladini pod 18. le-^ QtTl. Barvni film.
'a* iona le 16.00 «Questa č 1’America*.
... ^Povedan mladini pod 18. letom, phsnoii ic.00 »Gli zingari del mare». ris!allo 16.30-19.00—21.30 «Assassi-sul Nilo». Peter Ustinov, Mia jjatrovv. Barvni film.
""dranunatico 16.00 »Toro e vergi-h® incontro pomoravvicinato*. Pre-Dovedan mladini pod 18. letom.
0a®ni„ 16.00 «Convoy». Prepovedan ,m|adinj pod 14. letom.
, #ra 16.15 «Geppo il folle*. A. Ce-
<>,an°
16.00 «Dove vai in vacanza?»
^berto Sordi, Ugo Tognazzi. Pre-Povedan mladini pod 14, letom.
‘“orio Veneto 16.15 «Kleinhoff Ho-el». Pi-epovedan mladini pod 18.
V ?torn
*.a Milje 16.00 »Marcellino pane e Vino*.
......................■■■................»»n........................
V Prosvetnem društvu na Opčinah
razstavlja Robert, Hlavaty vsak dan lo vključno nedelje od 17. do 19. ure.
Razna obvestila
Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja danes, 7. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 20.30 javni posvet o blagovni spremni listini — Bolla accom-pagnamento in o drugih davčnih ter upravnih novostih za podjetja.
Smučarski klub Union priredi v nedeljah, 11., 18. in 25. februarja t.l.. smučarski tečaj za otroke in o-drasle na Zoncolanu ■ Ravasclettu. informacije in vpisovanje v Ul. Val-dirivo 30/11. vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah.
ŠD Polet priredi na pustni torek ples v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vabila so na razpolago v trgovini keramike in sanitarij v Narodni ulici 160 na Opčinah.
TRGOVINA posode in železnine Per-tot Fioretta - Prosek št. 5 obvešča svoje* cenjene odjemalce, da v mesecu februarju nudi 10 odst. popust na vsen* Wagu.
ŠTEDILNIK na drva s pečko ter dvema električnima ploščama v prav dobrem stanju prodam. Telefon 827130.
TRAKTOR FORD 2000 - 40 HP s 180
delavnimi urami. Ugodno prodam. Telefon 200412.
PRODAJAM avto peugeot 104 izdelan 1975. v dobrem stanju. Ogled ob sobotah in nedeljah v Štandre-žu. Ul. Monte Festa 7.
URADNICA išče majhno stanovanje v najem v mestu. Tel. 411693 od 14. do 15. ure.
PRODAM FIAT 500 L letnik '70 po zelo ugodni ceni. Telefon 227372 v večernih urah.
FIAT 127 letnika 1972 prodam po u-godni ceni Je plave barve s črnim pokrovom za motor. Primeren za mladino, s športnim volanom, premakljiv avtoradio in prednja sedeža z različnimi nakloni. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na štev. 825656.
PRI SV. JAKOBU prodamo trisobno hišo z dvoriščem, potrebno majhnih popravil. Telefonirati po 12. u-ri na 726850.
Po štirinajstih urah napornih pogajanj so včeraj zgodaj zjutraj predstavniki pokrajinskega tajništva Filia in predstavniki lastnikov tovarne La Giulia, le dosegli soglasje glede dopolnilne pogodbe, ki zadeva okrog 300 delavcev omenjene tovarn«! s sedežem v goriški indu strijski poni. Kakor smo na kratko že poročali v nedeljski številki na šega dnevnika, so se razmere v o-menjenem podjetju zadnje dni zelo zaostrile zaradi nepopustljivega stališča vodstva. Odtod tudi sklep o vrsti sindikalnih akcij, ki naj bi pripomogle k spremembi dosedanjih stališč.
Poganja so se pričela, kakor navaja tiskovno poročilo sindikata Filia, v dokaj neugodnih okoliščinah, saj so predstavniki lastnikov vnovič potrdili, že znana stališča. Prav tako odločni pa so sedli za Dogajalno mizo tudi člani pokrajinskega vodstva sindikata jestvinarjev ter predstavniki tovarniškega sveta in zato sp .se pogajanja tudi tako zavlekla.	!
Katere so bistvene postavke sporazuma? Na prvem mestu je vsekakor jamstvo za ohranitev,, sedanje zaposlitvene ravni ter obveza za odpiranje novih delovnih mest v luči novih naložb tako v proizvodnem, kakor tudi prodajnem sektorju. Predstavniki sindikatov in lastnikov tovarne so se tudi sporazumeli za mesečno preverjanje položaja, predvsem glede možnosti nadomeščanja delavcev, kj odhajajo v pokoj. Sporazumeli so se tudi o boljšem Izkoriščanju obstoječih naprav z razširitvijo dela v izmenah. Glede gmotnih izboljšav velja posebej opozoriti na dejstvo, da so se domenili za povišanje proizvodne nagrade za vse v enaki meri. U-službenci, ki se bavijo s sindikalno dejavnostjo pa bodo v prihodnjo imeli na razpolago nekaj več plačanega kratkega dopusta za tovrstno dejavnost.
Obe strani sta tudi dosegli soglasje glede nameščanja telesno prizadetih oseb ter glede urejevanja nekaterih personalnih vprašanj. Za žensko delovno silo bodo v prihodnje uredili vrsto specialističnih zdravniških pregledov, medtem ko bodo v podjetju ustanovili nekakšen solidarnostni sklad.
Včeraj zjutraj, samo nekaj ur po sklenitvi sporazuma so se delavci La Giulia zbrali na skupščini ter
metra, ki ne pozna slovenskega jezika, čeprav so svetovalci SSk postavili konkretne predlogo za ustrezno rešitev tega problema.*
Tiskovno poročilo se za tem v polemičnem tonu dotakne vprašanja slovenskega vrtca v Ronkah in trdi celo »da občinska uprava pravzaprav noče rešiti tega za Slovence važnega problema, izgovarjajoč se, da nima primernih prostorov.* Po informacijah, ki jih imamo, ta trditev ne ustreza resnici, kajti dejstvo je, da se je morala Občina Ronke v tem šolskem letu odpovedati tudi že odobreni sekciji itali janskega otroškega vrtca, prav ker ni bilo na razpolago ustreznih pro štorov.
Nadaljnje je v tiskovnem poroči lu SSk rečeno, da bi morali v Ronkah uvesti tečaje slovenskega jezika in postaviti 'slovenske smerokaze in table v predelih, kjer žive Slovenci. V nadaljevanju seje so posvetili tudi pozornost notranjemu ustroju stranko, za področje dober-dobske občine, Tržiča in Ronk bodo ustanovili enotno sekcijo. V ponedeljek, 12. februarja, bodo imeli ponovni sestanek.
Odložena seja protifašistična odbora
Sinoči napovedanega sestanka protifašističnega odbora tržiške ladje-
delnice. kjer naj bi dokončno sklepali o dvojezičnem napisu na spomeniku v protifašistični borbi padlim ladjedelniškim delavcev, ni bilo zaradi nujne zadržanosti nekaterih članov tega odbora. Ponovno sejo so sklicali v petek, 9. februarja, vendar ni še popolnoma gotovo, da se bo ta sestanek ta dan vršil. Zaradi nekaterih zakasnitev v pripravah kaže, da ne bo spomenik odkrit letošnjega 25. aprila. Tako nam sporočajo nekateri naši prijatelji iz Tržiča. Nekateri menijo, da je do zakasnitve prišlo zaradi vprašanja dvojezičnosti na spomeniku, kajti krščanska demokracija se še vedno protivi, da bi bil na tem spomeniku poleg italijanskega tudi slovenski napis.
NAČBINIKI SKUPIN NA OBČINI
PRIČELI SO PREUČEVATI PRIZIVE PROTI REGULACIJSKEMU NAČRTU
Gre za več kot 170 prizivov ■ Ni še znano, kdaj se bo stvar dokončno preučila v občinskem svetu
Nad 170 prizivov so občani in organizacije vložile preti sklepom občinskega sveta o splošni varianti regulacijskega načrta. Tem je treba dodati še približno 50 ugovorov proti tistim točkam, ki predvidevajo gradnjo ljudskih hiš v raznih delih mesta.: O slednjih je bil te govor na sestankih, načelnikov skupin in v tem okviru so predstavniki nekaterih strank prišli do nekakega sporazuma. Seveda se niso vsi načelniki strinjali s predlogom večinskih zastopnikov v vseh primerih. Zato bo brez dvoma prišlo do širše in tudi ostre razprave v občinskem svetu, ko bo prišlo v tem organu do razprave o tem vprašanju. Spori pa so bili tudi med predstavniki večin skih strank, saj so načelniki skupin stvar preučevali že v decembru. Prav zaradi tega ni bilo v januarju seje občinskega sveta, saj bi bili
^	SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v sodelovanju z MLADINSKIM CENTROM v soboto, 10. februarja, ob 20.30 v avditoriju v Ulici Roma
PREŠERNOVO PROSLAVO
Program: priložnostni govor pesnika Miroslava Košute; branje iz del Damira Feigla; nagraditev zaslužnih prosvetnih delavcev; koncert dekliškega zbora iz Črnega vrha.
VABLJENI!
morali na to sejo dati v razpravo to prvo serijo prizivov.
Načelniki skupin pa so konec prejšnjega tedna pričeli preučevati prizive splošnega značaja. Gre, kot smo že omenili, za okrog 170 prizivov. Gre v nekaterih primerih ZA prizive proti očitnim diskriminacijam, precej pa je takih, ki zahtevajo le manjše popravke. Mnogo pa je tudi prizivov, ki se nanašajo rva zemljišča, kjer že imajo gradbeno dovoljene, ali kjer so celo že zgrajene hiše. Zdi se. da so načrtovalci v_ glavnem pripravljali revizijo regulacijskega načrta na podlagi letalskih fotografiji iz leta 1972, od takrat pa se je marsikje marsikaj spremenilo.
Na prvem sestanku so načelniki skupin pregledali prizive, ki so jih vložili prebivalci Ločnika. V naslednjih tednih bodo na drugih sestankih preučili ostale prizive.
0 možnostih uporab« športnega centra v Stražicah
Rajonska konzulta v Stražicah pripravlja osnutek pravilnika. za uporabo večnamenskega športnega centra v Stražicah. V ta namen so že navezali stike z izvoljenimi šolskimi organi kajti, tako menijo, prednost v uporabi igrišča morajo imeti šolski otroci. Istočasno pa menijo v rajonski konzulti za Stražice, da Je ta športni center namenjen ne samo prebivalcem Stražic, marveč tudi o-
— 1 g«	Anlnirin	in
..........................................................m.....................................umni....	i njm Pevme, Oslavja, štmavra in
j. svetogorske četrti. Da nameravajo e sestaviti pravilnik, so obvcstidl župa- j [ na, odbornika za šport, načelnike [ skupin in krajevni tisk. j Prednost bodo dali šolski mladini, j i zatem pa tistim športnim društvom, j; ki, imajo izrecno rekreacijski značaj. Razna igrišča naj bodo uporabljena na najbolj smotrni način.
Odpad sredi vinogradov v Brdih
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 7 februarja
o	KSENIJA
'jr’®e vzide ob 7.20 in zatone ob „ ' 9 — Dolžina dneva 9.59 — Lu-iv?-ide ob 23.31 in zatone ob 3.48 Jutri, ČETRTEK, 8. februarja JANEZ Vr
j, '/"e včeraj: najvišja temperatura b’, stopinje, najnižja 7, ob 13. uri n* , .stopinje, zračni tlak 1004.9 mb (j*ašča, vlaga 52-odstotna, nebo 3 ^s®tinke pooblačeno, padlo je 4.5 nj^ dežja, veter 18 km severovzhod-
, ■ morje rahi0 razgibano, tempera-fa Diorja 8.5 stopinje.
**°JSTVA, SMRTI IN POROKE
T,, te 6- februarja 1979 se je v j,sto rodilo 8 otrok, umrlo pa je « oseb.
RODILI SO SE: Nicola Matschnig, r 'S? ^ugna, Sara Tedesco, Barbari* k.°vccevich, Alexei Zlatic, Alfre-Deluca. Linda Bevilacqua, Mar-^ Vilmini.
■ VMRLI SO: 87-letna Elda Pasqua
o1?*- 75-letni Alberto Marži, 64-letni glr&nio Colonna, 68 letni Vladimir K-, [tok. 66 letna Bianca Giordani, v, ‘etni Mario Srebernik. 83-letna prita Quai vd. Strutti, 73-letna Ma-Suman por. Pertoldi. 75-letni /'^chino Iaccarino, 85-letni Adol-v“ Paror. 73-letna Cristina Micol **• Vattovez, 71-letna Irma Mauro,
75-letni Angelo Tinta, 84-letna Gio-vanna Gregoretti vd. Marzocchi, 87-letna Carmela Weiss, 67-letni Salva-tore Alessi, 67-letna Luiigia Battai vd. Furlani, 71-letna Antonia Gaspa-ret por. Križman, 71-letna Gisella Nadovich vd. Tonello, 83-letni Gio-vanni Pacor, 66-letna Giovanna Angelini por. Tamplenizza, 68-letni Lo-dovico De Zorzi, 73-letna Paola Bat-tisti por. Rusich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5: Čampo S. Gia-como L Ul. Soncini 179; Ul. Revol-teija 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel.	228 124; Bazovica,
lel. 226 166: Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225-141 Božje polje: Zgo nik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
'00121. Se.djan: tel 209 197; žavlje: tel. 213 137: Milje: tel. 271-124.
BANCA Di CREDITO Dl TRI ESTE f -R Ž A ŠK A /K*p E.(3 /J N A BAN K A
,	. tj . i S. P. A.
TRST - gillrfa F FILZI10 -	'1*2	61-4113
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 6. 2. 1979
Ameriški dolar	838.—
Funt šterling	1675.—
švicarski frank	490.—
Francoski frank	195,50
Belgijski frank	27,50
Nemška marka	445.—
Avstiijski šiling	61,50
Kanadski dolar	670.-
Holandski florint	413-
Danska krona	157.—
švedska krona	185.—
Norveška krona	158.—
Drahma	18,50
Mali dinar	38,25
Veliki dinar.	38,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
Pogajanja so potekala na sedežu Iruieiija industrijcev v Gorici.
V Doberdobu so imeli sestanek sekcije SSk
«Kakor je bilo sklenjeno na zadnjem zasedanju pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, bo redni pokrajinski kongres v prihodnjem mesecu marcu*, je rečeno, v tiskovnem poročilu, ki nam ga je do stavilo tajništvo SSk. »V ta namen bo Slovenska skupnost organizirala vrsto pripravljalnih sestankov po vsej Goriški. Tako se je v soboto 3. februarja vršil v Doberdobu sestanek tamkajšnje sekcije SSk. ki so se ga udeležili tudi Slovenci iz Ronk; sestanku je prisostvovala pokrajinska svetovalka Marija Ferle-tič ter pokrajinski tajnik Marjan Terpin.*
»Na seji, ki jo je vodil tajnik sekcije SSk za Doberdob, Mario Soban, so v glavnem pretresli sedanjo situacijo v doberdobski Občirti, kjer so še vedno v občinskem svetit gluhi za predloge svetovalske skupine SSk. To tudi v zadnjem primeru, ko so najeli občinskega geo-
Predavanja
Ženski iniciativni odbor za Gonš-! ko priredi danes, 7. februarja, ob 20. uri v klubu »Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 predavanja ginekologa dr. Pušnarja iz Nove Gorice. Predaval bo o »Anatomiji ženskega telesa, kontracepciji in splavu ter o ginekoloških oholenjih*.
Ko govorimo o števerjanu najprej pomislimo na kraj urejenih vinogradov, cvetočega sadja in prijaznih ljudi. Idilična podoba tega kraja pa se na žalost zelo hitro spreminja in to na dokaj grob način. Predvsem se spreminja' značilna podoba krajine, neurejenih smetišč ob cestah je zmeraj več. Tako so te dni neznanci pripeljali na občinsko odlagališče ob cesti med Križiščem in Jazbenami celo grmado rabljenih avtomobilskih plaščev. Ker na področju Števerja-na ni nobene take delavnice je še najbolj verjetna domneva, da so u-mazanijo pripeljali od drugod. Nekateri si sicer zadevo tolmačijo ne-
/.DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet I štev. 732 627.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Pepke Gerdol daruje družina Uga Margona 5.000 lir za Dijaško matico.
Karlo Furlan s Proseka daruje 5.000 lir za poimenovanje šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču.
Namesto cvetja na grob Elze Per-tet daruje Frida Kalin 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Guština daruje Miran Kuret 30.000 lir za ŠK Kras.
Za sklad ŠK Kras darujejo Ivan Škabar (Repen 8) 3.500 lir in Mira Lazar (Repen 99) 1.000 lir.
.............................................
KAROL ČERNIČ NA VRHU DANES 90-LETNIK
takrat so na roko tolkli žeblje. Leta 1914 se je poročil, a kmalu nato je moral obleči cesarsko suknjo, bil dodeljen tržaškemu regimentu «de-mogela*, moral je na rusko fronto, a je k sreča ni dosegel. Kot ladje-dalniški delavec je bil dodeljen rečni ladjedelnici v Budimpešti, tja je iz' begunskega tabornišča Bruck an der Leithe poklical tudi ženo, skupno s, prvim in, še z drugim sinom so ostali vso vojno v madžarski prestolnici.
Povratek v domačo vas ni bil naj bolj prijeten, saj je bil Vrh popolnoma razdejan. Najprej so si tudi Černičevi postavili barako, on je šel spet na delo v ladjedelnico, polagoma si' je sezidal hišo. Zakonca sta imela še osem otrok, trije so umrli. Kot vsi zavedni Slovenci se je tudi Černičeva družina vključila v narodnoosvobodilno gibanje in v njem aktivno .sodelovala. V neposredni bližini hiše je bil partizanski bunker.
Žena mu je umrla leta 1948, sedaj naš očak živi v docela prenovljeni hiši z najmlajšim sinom. Njegovi o-troci pa so razkropljena v raznih krajih. V soboto se jih bo okrog starega očaka zbralo okrog trideset družinskih članov od sinov do vnučkov. .
Karol Černič vsak dan prebira naš list in, kot nam ponosno pove brez naučnikov. Potem ko ga je pre bral, gre na sprehod v bližnjo go stilno k čotovim, kjer se pogovori z mlžtjšimi domačini o' tem in onem, popije kak kozarček vina in če je družba vesela, ga čujemo tudi, da Se pridruži petju.
Enemu naših najstarejših in najzvestejših bralcev ob današnjem jubileju čestitamo iz vsega Srca.
Na Vrhu bo danes praznoval svojo 90 letnico očak Karol Černič, od domačinov zelo spoštovani mož in pozorni Spremljevalec vsega tistega, kar se dogaja v domačem okolju in v širnem svetu.
Življenje ob koncu prejšnjega stoletja je bilo težko, naš današnji slavljenec je moral 'že kot otrok pomagati domačim s tem; da je ^opravljal dela, ki so bila značilna' v takratnih kmečkih hišah na Krasu in s pašo živine. Že mlad je moral, na delo v kamnolom; delo je bilo težko, malo plačalo. Ker so v borni družini morali mleko prodajati, da so se lahko preživljali, so domači pili mleko pomešano z vodo. da ga je bilo več. Dve leti pred prvo vojno je šel na delo v tržiško ladjedelnico,
koliko po svoje, češ da stare gume sodijo v sklop najnovejšega načina pridelovanja kvalitetnih briških vin, vseh pa le ne morejo prepričati.
Danes in jutri stavka v tržiški elektrarni
Danes in jutri bodo stavkali po dve uri delavci tržiške elektrarne Enel. Gre za protestno stavko proti ravnateljstvu podjetja, ki je pred kratkim, pravijo da menda disciplinsko, premestila dva delavca na drugo delovno mesto v kraj Fusina. Stavkali bodo samo uslužbenci tržiške elektrarne.
Prireditve
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub vabi danes, 7, t.m., ob , 20.15 na predavanje o Prešernu, ki bo v mali dvorani Katoliškega doma. Predaval bo prof. Vinko Beličič.,
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici. vabi člane in prijatelje, da s« udeležijo spominskega pohoda na Stol v Karavankah, ki bo 17. in 18. februarja letos. Izhodiščna točka je Valvazorjev dom pod Stolom. Dostop iz Žirovnice oziroma Most. Priporoča se dobra zimska oprema.
Sloveusko planinsko društvo v Gorici razpisuje 18. februarja avtobusni izlet v Ovčjo ves. kjer bo tekmovanje za pokal »Lepi vrh*. Tekmovali bodo člani rojeni v letu. 1958 in mlajši. Prijave za nastop sprejemajo na sedežu društva do vključno 12. t.m. Tisti, ki ne bodo tekmovali. se lahko prijavijo do srede, 14. t.m.
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub priredi v nedeljo, 11. t.m., avtobusni izlet na sneg. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice skozi Rupo. Doberdob in Ronke. Prijav« sprejemata Barbara Rustja (telefon
Ženski iniciativni odbor odslej tudi v Števcrjanu
Tudi žene na področju števerjan-ske občine se bodo organizirale v lastnem krožku, kakor so to storile slovenske žene v Gorici, tiste v So-vodnjah in Doberdobu. Zaenkrat so ustanovile ženski odbor, ki bo deloval v sklopu domačega prosvetnega društva, ni pa izključeno, da bodo v prihodnje, v skladu s potrebami izbrale drugačno obliko povezovanja.
Pobuda za ustanovitev ženskega odbora je prišla s strani Ženskega iniciativnega odbora za Goriško. Prejšnji teden je bil v Števerjanu sestanek, na katerem so se pomenili o vseh tistih vprašanjih, ki pobliže zadevajo ženske, pa tudi o splošnih vprašanjih obstoja in boja naše narodnostne skupnosti za globalno zakonsko zaščito. Po tem prvem srečanju so se Števerjanke odločile, da ustanovijo ženski odbor, ki si je že tudi postavil prve naloge. Najprej bodo skušale prirediti vrsto poučnih predavanj s področja zdrav stva, poskrbele pa bodo tudi za proslavo 8. marca, mednarodnega dneva žena.
društvi v mestu. To je nasprotno demokratičnemu pluralizmu. Zaradi tega se kulturna društva «Rinasci-ta», «Salvemini», «Mazzolari», ARCI,
ACLI, Mladinski center,, Comunita cristiana di base in knjižna zadruga «Incontro - Srečanje* (v kopiji, ki so ga dobili časopisi in načelniki skupin ni tokrat prvič slovenskega naziva «Srečanje»: prepričani smo, da gre le za trenutno pomoto, op.ur.), zavzemajo za pluralizem in hočejo vedeti od občinske uprave, s kakšnimi kriteriji vodi kulturno politiko; prav tako zahtevajo, da bi morala a občinska uprava poveaati občanem, j ^ ^	Doktorič,
kako uporablja obstoječe javne strukture in tudi povedati, kako porabi denar, ki ga namenja kutumim prireditvam.
Zaradi tega se omenjena društva zavzemajo za to, da bi prišlo do priredbe občinske konference na katero bi bila povabljena vsa društva in ustanove, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo; iz te naj se izcimi občinska kulturna konzulta.
Prav tako zahtevajo ta društva u-stanovitev upravnih odborov, ki naj bi upravljali javne strukture.
Potem ko smo v redakcijo dobili to pismo, so se oglasili zastopniki krožka «Mazzolari» iz Podturna in nam povedali, da umikajo svoj podpis od omenjenega pisma.
Kulturna društva zahtevajo soočenje z občinsko upravo
Nekatera goriška kulturna društva so poslala goriškemu odborniku za kulturo Fantiniju pišimo, v katerem ga napadajo, da vodi osebno politiko na kulturnem področju, ne da b, se soočal z drugimi kulturnimi
Kino
(>urica
CORSO 17.00—22.00 iHeidi torna tra i monti*.
VERDI 17.15-22.00 «Convoy - trincea d asfalto*. Kris Kristofferson in A-li McGraue. Prepovedan mladih! pod 14. letom.
V1TTCRIA 17.00-22.00 «Africa eroti-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Goriški licejci
na Nevcjskcm sedlu
Na Nevejsko sedlo so v nedeljo odpotovali dijaki klasičnega liceja »Primož .Trubar iz Gorice na enotedensko zimovanje, tako imenovani «beli teden*. Tu se bodo, podobno kot lani, ukvarjali tako s smučanjem kot s ppukom, saj so z njimi tudi nekateri profesorji.' Zabavo in rekreacijo bodo torej združili s koristnim. Letos je na to zimovanje šlo še več dijakov kot lani. Številni dijaki drugih šol želijo, da bi se tudi v teh šolah prirejali beli tedni.
Dgnja ni bilo • nekdo se je le pošalil
Z vso naglico so tržiški gasilci včeraj popoldne, okrog 15. ure, zdrveli proti gtarancanu, kjer naj bi eksplodiral kotel centralne kurjave. Na srečo pa se ni zgodilo nič takega, ker je šlo že spet za potegavščino. Nekdo je pač preizkušal pripravljenost gasilcev, na žalost pa ni pomislil, kaj bi se zgodilo, če bi na drugem kraju v resnici gorelo.
Tr-iČ
F,XCEI.S!OR 16.30—22.00 .Occhio di«-tro alla porta*.
PRINCIPE 17.39—22.00 »Lo squalo n. 2».	. , .
Mora Gorica in okolica
SOČA 1S.00— 20.00 »Izganjalec hudiča*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 »Valentino*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Divji zahod*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Carduc-cijeva ulica 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
osssmHi
V spomin na Jureta Tomšiča darujeta Marija in Franjo Žvanut 10.009 lir za Dijaško matico.
Ob 8. obletnici smrti Jureta Tomšiča. darujeta mama in sestra Daša 20.000 lir za ŠD Dom.
Namesto cvetja na grob Bernarde Grilj por. Devetak z Vrha, daruje družina Devetak (Vrh 35) 30.000 lir za PD Danica.
KONFERENCA V ORGANIZACIJI MLADINSKEGA KROŽKA TRST
Med Slovenci v zamejstvu je doslej premalo zanimanja za zakon o splavu
Dvema referatoma je sledila dolga diskusija, ki odraža nase zaostajanje
Prejšnji teden je bila v Gregorčičevi dvorani razprava na temo «Imamo zakon o splavu. In zdaj?», ki jo je priredil Mladinski krožek Trst. Namen prirediteljev je bil sprožiti med slovensko javnostjo večje zanimanje in aktiven pristop do zakona o splavu, ki je stopil v veljavo 19. maja lani. V uvodu sta novinarka Breda Pahor in profesorica Nada Pretnar orisali zgodovino in pomen tega zakona, o-svetlili odnos, ki ga je zavzela do njega italijanska družba, vlogo ženskih gibanj pri odobritvi in izvajanju zakona in stanje sedaj, ko bi morale zdravstvene in socialne ustanove že več kot pol leta za-kor, izvajati.
Predavateljici sta začeli pri letu 1975, ko so vedno večji protesti proti mazaštvu in ilegalnemu izvajanju splava, odločen nastop naprednih sil proti ženski neenakopravnosti v naši družbi ter sklep ustavnega sodišča, da je pomembnejše življenje nosečnice kot življenje zarodka, sprožili v parlamentu problem legalizacije splava in ko so nekatere laične stranke sestavile prve zakonske predloge. Zakonski osnutek o splavu je začel tako svojo dolgo in težko pot k odobritvi.
Leta 1976 je demokristjan Picco-]j v poslanski zbornici poudaril, da je splav dopusten le v nekaterih skrajnih primerih; leta 1976 je bil v poslanski zbornici zavrnjen zakonski osnutek, ki je bil v nekaterih točkah demokratičnejši od sedanjega zakona, in to z glasovi KD in MSI. Končno, od 19. maja lani, splav ni več zločin, ženska ima pravico do spolnosti tudi če cilj njenega spolnega življenja ni materinstvo.
Breda Pahor je poudarila, da to nikakor ni dokončna zmaga ženske, bodisi, ker je zakon v marsičem pomanjkljiv (o tem so že odločno spregovorile ženske same), bodisi ker zakon o splavu ni še način za programacijo rojstev, saj je to le skrajna rešitev, h kateri se mora ženska zateči. Dokler ne bodo na celotnem italijanskem o-zemlju začele učinkovito delovati družinske posvetovalnice, dokler si spolna vzgoja ne bo odprla vrat v šolo, problem ne bo rešen.
Po tem kratkem zgodovinskem u-vodu sta predavateljici analizirali besedilo sedanjega zakona o spla-
Na današnji dan...
7. II. 1920
Fašistična škvadra napadla tiskarno Edinosti.
7. II. 1959
Zaključek procesa proti šestim alžirskim domoljubom, ki so izvedli atentat na francoskega ministra Soustella. Dva sta bila obsojena na smrt, eden na dosmrtno prisilno delo, trije pa na eno leto zapora. Obsodba vojaškega sodišča je povzročila takojšnjo reakcijo v Alžiriji, kjer so že bile protifrancoske manifestacije. Na to je v svojem posegu opozoril vojaške oblasti tudi zagovornik šestih Alžircev, vendar sodišče tega ni upoštevalo.
7. II. 1969
Ponovni pogovori o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. U-deležujejo se jih predstavniki štirih velesil, ki imajo kot stalni člani varnostnega sveta OZN, posebne dolžnosti pri takih spornih vprašanjih. Izraelci pa so že povedali, da rešitev krize ne sodi v pristojnost štirih velesil, temveč da se o miru morajo pogovoriti štiri države, ki so v spor na Bližnjem vzhodu vpletene, se pravi, Izrael, Egipt, Jordanija in Sirija. Egiptovski predsednik Naser pa je prejel osebni poslanici predsednika ZDA Ni-\ona in generalnega tajnika sovjetske partije Leonida Brež-njeva.
vu. Govor je bil predvsem o 5., 9. in 12. členu zakona. Člen 5 zakona navaja proceduro, ki je za žensko neizbežna, ako hoče prekiniti nosečnost; najprej se mora o-brniti k svojemu osebnemu zdravniku, ki je lahko katerikoli, tudi okulist. Ta ji napiše napotilo. Pre-dno pa zdravnik ta list podpiše, ima pravico, da se z žensko pogovori o splavu ter da jo povabi še na en razgovor, v katerem naj sodeluje tudi partner, čj se ženska s tem strinja, seveda. Če poseg ni nujen, jo zdravnik povabi še k sedemdnevnemu premisleku. Jasno je, da gre tu za celo vrsto psiholoških zaprek, s katerimi se mora nosečnica spopasti. Zdravnik ji res splava izrecno ne odsvetuje ali prepove, lahko pa jo taktično in počasi prepričuje, da ni umesten. Tak psihološki pritisk je večkraj hujši in bolj učinkovit, kot odkrit in jasen »ne*.
Tudi razgovor s partnerjem, ki zopet ni obvezen, ampak »potreben*, je za žensko psihološki pritisk, odvisno pač, od odnosa, ki ga ima s partnerjem. Zavlačevanje in stalno ^izpraševanje vesti*, ki ju zakon predvideva, sta za žensko prava psihološka mora, ki jo lahko, bodisi v primeru, da se za splav vseeno odloči, bodisi da svoj sklep spremeni, moralno hudo potreta.
Člen 9 govori o pravici zdravnikov do oporečništva, člen 12 pa, proti kateremu so glasovali samo socialisti, komunisti pa so se vzdržali, obravnava nelahki problem mladoletnic. Zanje je potrebno dovoljenje staršev ali sodnega skrbnika. Oboje .hteva od mladih deklet težak korak, ki je večkrat nemogoč in so zato prisiljene otroka obdržati ali se zateči k najslabši rešitvi, k prisiljeni poroki, ki naj «popravi greh*.
Nato sta predavateljici pregledali rezultat osemmesečnega izvajanja zakona o splavu. V Italiji je prišlo v osmih mesecih do približno 27.000 posegov (legalnih), izmed katerih jih je bilo 470 v naši deželi, ki je po številu legalnih posegov med zadnjimi v Italiji (peta od spodaj navzgor). Številke so precej zgovorne in pričajo, kako veliko vlogo še vedno igrata splav pri mazačih in ilegalni splav pri privatnih zdravnikih. Analizirali sta tudi stanje v naši deželi, kjer splav trenutno izvajajo le v Trstu in sicer v splošni bolnici, v »Bur-lu» in v privatni kliniki «Saius». V Salusu izvajajo splav po moderni Karmanovi metodi, ki zahteva
e*	,
va tridnevni sprejem v bolnico. V Vidmu, Gorici in Pordenonu se nosečnost sploh ne prekinja.
Predavateljici sta povedali še marsikaj zanimivega, vendar je treba še posebej poudariti pomen debate, ki je posegu sledila. Sprožila jo je Nada Pretnar, ki je izzivalno vprašala prisotne dijake, zakaj niso nikoli zahtevali spolne vzgoje na šoli in poudarila pomen le - te. Pravega odgovora ni bilo. Morda zato, ker od take strukture, kot je dandanes šola, tega ni nihče pričakoval, morda in še bolj verjetno pa, ker vlada med nami vsemi, tudi med mladimi, nek in-timističen, zaprt odnos do vseh tovrstnih vprašanj.
«V šoli se o tem premalo govori, a ravno tako se o tem premalo govori v celotni manjšini. Ženska problematika, ki je v Italiji precej živo občutena, še vedno ni
sprožila debate med nami, Slovenci,* je poudarilo neko dekle.
»Čeprav je tudi pri nas na vodilnih mestih le malo žensk in čeprav je vprašanje ženske emancipacije ter problem splava in spolne vzgoje ravno tako pereč, kot marsi-kak drug, se o tem malo ali nič ne govori,* je pripomnil nekdo drug. »Položaj ženske pa tudi pri nas vsekakor ni rožnat.*
Debata se je zavlekla, bila pa je vsekakor zelo zanimiva. Škoda le, da je bilo tudi tokrat, čeprav doslej po naših društvih in organizacijah skoraj ni bilo govora o vprašanju splava in o ženski problematiki, na razpravi zelo malo poslušalcev. Zdelo bi se skoraj, da Slovenci tega vprašanja ne občutimo, celo niti najmlajša generacija, in da hočemo še naprej obdržati do njega pasiven, intimisti-čen odnos. Ali res?	sp
n jam
mmm
m a '•
Akcija »Svet knjige* je tudi v našem zamejstvu dosegla lepe rezultate. Nedavno tega so v Tržaški knjigarni tudi sporočili, da sc je prva faza zaključila. Na sliki lepe torbe, ki jih člani »Sveta* dobe, če pridobijo nove člane
TOKRAT JE BILA V LENINGRADU NA VRSTI ZIMSKA DRAŽBA
NA SVETOVNI RAZPRODAJI KRZNA JE NAJVIŠJO CENO DOSEGEL RIS
Kodrasti črni janjček «karakul» je izgubil na veljavi - Tudi «soboljevina» ni več tako dragocena - Risovo krzno je doseglo veljavo 1700 dolarjev
le enodnevni sprejem v bolnico,
ampak je v javnih bolnicah še niso vpeljali zaradi pomanjkanja sredstev (ali volje). V Burlu in v splošni bolnici, kot v drugih bolnicah izvajajo splav s tako imenovanim «izpraskanjem», ki zahte-
Modni diktatorji pravijo, da smo v dobi krzna. In res, na ulicah srečujemo vedno več žensk v krznenih plaščih in med nje se vri-nja čedalje več moških v krznu. Kdor se na krzno ne spozna, bo mislil, da so vsi ti ljudje resnično v krznu, a je lep del krznenih plaščev — sintetičnih. Vsekakor drži, da smo v dobi krznenega plašča, ki bo seveda trajala kako leto, nakar se bodo modni diktatorji premislili in uvedli kaj drugega. Kljub tem spremembam pa bo v Leningradu v Sovjetski zvezi še vedno velik, svetovni sejem krzna, kajti Sovjetska zveza je še vedno glavni dobavitelj krzna na svetovnem trgu. O tem bi se bili pred nedavnim mogli prepričati v Moskovskem drevoredu v Leningradu in sicer v palači »Sojuzpušnina*. Gre za ogromno palačo, v kateri so se sredi ja-. nuarja zbrali pr^d^vniki velikih krznarskih družb vsega sveta, tudi iz Italije in iz Jugoslavije. Tu se je zbralo več sto «kraljev krzna* na »razdelitev zimske produkcije krzna*.
V Leningradu imajo «sejem krzna* trikrat na leto, enkrat sredi zime, nato pa v pozni pomladi in
jeseni. Pa ne gre za preprosto prodajo, pač pa za, dražbo, za kavcijo, kjer se krzna prodajajo v »partijah*. Tokrat je bilo na razpolago nič manj kot 11.000 sortiranih »partij* krzna in kupec ni mogel kupiti enega kosa, pač pa je moral vzeti « bloku* celo partijo, seveda vedno istega krzna, pa naj gre za preprostega janjč-ka, zajca, kuno ali pa bolj dragocene nerce oziroma vizone ali celo še dražja krzna, o katerih bomo govorili pozneje.
Čeprav smo v nekdanjem glavnem mestu ■ carske Rusije, v »severnih Benetkah* Petra Velikega, je dražba v palači «Sojuzpuš-nina* v angleščini. Ob številnih po navadi starejših predstavnikih velikih svetovnih krznarskih podjetij je veliko mladih ljudi, verjetno žena, hčer ali sinov, ki tem »kraljem krzna* služijo kot tolmači. Pet''dni zapored -je generalni direktor podjetja za prodajo krzna Viktor Ivanov vodil dražbo,- ki se je začenjAla vsako jutro točno ob 9. uri in se s kratko pavzo ene ure za kosilo nadaljevala vse do 9. ure zvečer, torej polnih dvanajst oziroma enajst koristnih ur na dan.
NOVOGORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV
Se dokaj uspešen zaključek
Vsekakor je bil zadnjega dne 8. srečanja malim odrov 1978 v Novi Gorici nastop gledališča Romov iz Skopja svojevrsten in kvaliteten zaključek drugega kroga letošnjega novogoriškega gledališkega srečanja. Skupina Teatra Romov iz Skopja, ki jo sestavljajo Sami Osman, Skender Ramo, Soban Bajram, Ibraim Džemail in Muhazem Jonuz, je pod režiserskim vodstvom Rahima Burhana uprizorila predstavo «Soske» (kar pomeni v jeziku Romov «Zafcaj»), ki jo sestavlja osem slik, oziroma scen. Že sama koncepcija predstave je izredno zanimiva: besedila je sorazmerno malo, vse je podrejeno prvinam igralske umetnosti — gibu, mimu. V osmih prizorih te predstave, ki navidezno niso povezani, a vendar nekje tvorijo v ozadju neprekinjeno podobo poteka človeške zgodovine in zgodovine Romov od človeških lovcev na glave, preko lastnika sužnjev in njegovega izkoriščanja do okovanega Prometeja in križarskih
vojn, so gledališčniki iz Skopja zelo impresivno in doživeto, prvinsko in nepotvorjeno, z nekakšno elementarno, neponovljivo silo prikazali te svoje prizore, kjer je še posebej prišla do izraza tako kolektivna igra kot hkrati izrazitost posameznika. Poleg temeljnih gibov, ki so bili vzmet in ritem celotne predstave,.so igralci posvečali posebno pozornost tudi izrazu obraza, oziroma mimiki, ki je dopolnjevala gib in se s pičlim, skopim, a zanimivim romskim, to je ciganskim besedilom zelo nazorno in prepričljivo vključevala v celotno predstavo.
Tudi nadaljnji prizori ali scene kot prizor z Lunjem in Bahramom, kjer je izredno poudarjena razlika med poezijo in lakoto, preko scene iz Macbetha, do predzadnjih dveh prizorov iz nemškega koncentracijskega taborišča in zaključne scene v plinski celici pa je prikazana nedavna preteklost Romov, ki so prav tako kot Židje postali žrtve sistematičnega naci-
stičnega uničevanja in zato ni nič čudnega, če se ob koncu, pred smrtjo v plinski celici člani gledališča Romov zapeli »Gori, gori lučka, sredi taborišča, Gori za Rome*.
Ti mladi entuziasti so torej pokazali izredno zagnanost in talent, v okvire srečanja so prinesli nedvomno nove in zgnimive odrske prijeme, ki so doživeto in prepričljivo navdušili občinstvo, ki je njihovo predstavo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Takšen zaključek drugega kroga novogoriškega srečanja malih odrov je bil vsekakor zaželen toliko bolj, ker ostali nastopajoči v drugem krogu, razen rmstopa Madžarov in Teatra ITD iz Zagreba, ostali, zlasti tuji gledališčniki niso prinesli ničesar novega. Nasprotno, marsikaj je bilo že hudo povprečno, kar pa vsekakor ne zmanjšuje pomena novogoriške mednarodne gledališke manifestacije.
DUŠAN ŽELJEZNOV
Vsa krzna so bila interesentom na razpolago, da si jih ogledajo, da jih pregledajo in ocenijo, toda kako naj bi na stotine ljudi pregledalo na tisoče, desettisoče, sto-tisoče kož, kožic, velikih in malih krzen. Na tej dražbi v Leningradu prodajajo tudi preproste kože prav tako preprostih živali, torej krzna z začetno ceno samih 20-25 dolarjev. Tudi v tem primeru je cena velika, kajti nihče ne more kupiti enega krzna, pač pa celo «partijo», kar znese vedno na tisoče dolarjev
Zato je povsem razumljivo, da vlada na tej dražbi velika nervoza, saj si skušajo tekmeci zagotoviti blago in konkurenčnost v prihodnji sezoni že tukaj, v Leningradu, pa čeprav se bo nato tekma nadaljevala v Rimu ali Milanu, v Berlinu ali Parizu, v Londonu ali New Yorku in drugod. Zato pride včasih - tudU’dcH tako imenovanih »absurdnih* 'd!ažb, ko se cene posameznem^ artikhKJ*)'.: vzpnejo do »stratosfere*. Tokrat* so bili posebno drzni Japonci in Italijani. Ker računajo, da bo sibirska lisica prišla prihodnje leto bolj v modo, so japonski in italijanski krznarji izsilili visoko ceno temu krznu, do 460 dolarjev za kožo, vtem ko je pred nekaj leti sibirska lisica veljala le okoli 50 dolarjev.
Ko smo nekoč prebirali ruske klasike, smo pogosto naleteli na plašče iz soboljevine, torej plašče ruske gospode, ki so bili podloženi z zelo toplim krznom sobolja ali samura kot mu danes pravijo. Soboijevina pa danes ni več tako draga, krzno, koža ene ži-valice stane od 25 do 60 dolarjev. Kaka posebna «partija» tega krzna pa je pririnila tudi do 650 dolarjev. Sibirska veverica je bila tako rekoč zastonj, po 10 dolarjev, 20 dolarjev, kvečjemu 50 dolarjev. Prav tako poceni so bila krzna «karakul», to se pravi kože črne ali srebrno sive barve z zelo nakodrano volno, ki so predstavljale pred leti »visoko modo*. Gre za tako imenovani «perzianer», torej za kožo buharske črne ovce o-ziroma njenega malega janjčka. Te kožice so dosegle ceno do 40 dolarjev. Pred nekaj leti je bila njihova cena mnogo višja, ko je Sovjetska zveza imela tako rekoč monopol nad njimi. Sedaj pa so v Južni Afriki vzgojili domačega »križanca*, to je križanca med domačo ovco in buharo izr Somalije.
Vrhunsko nervozo je povzročilo licitiranje krzna risa. Brž ko se je na monitorjih pojavila prva šte-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
Prvi dokumentarci
13.00	Velike razstave
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: francoščina
17.00	Vlakec, besedna igra
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.30	Mladina na smučeh, TV igra
18.00	Argumenti:
Kdo je izven Zemlje?
18.30	10 hertzsv, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 1 — Kronike 19.20 Happy days — TV film
19.45	Almanah
in Vremenska slika
20.40	Ellery Queen:
Hiša na griču — TV film
21.35	Frederic Rossif:
Peru - pesmi, ki prihajajo z morja
22.10	športna sreda Varese: Košarka,
Milan: Lahka atletika Ob koncu Dnevnik,
Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Mnenja o aktualni temi
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Tečaj za prvo pomoč
17.00	Program za mladino Buli in BiH
17.05	Film. osebnost, knjiga STAREC IN MORJE- film po roman E. Hemingwaya
18.00	Studiocinema, vzgojna odd.
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORT
18.50 Programi pristopanja
19.05	Dober večer z . . . LUCIANOM SALCEJEM Vmes TV film iz serije •rVeseli zdravniki» Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 —
ODPRTI STUDIO
20.40	Nikolaj černiševski:
«Kaj storiti?*
22.10	Dvajset let treh generacij
23.00	DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 in 10.00 TV šola
17.00	POROČILA
17.05	Tako so živeli: Ariel, 5. del
17.30	Ne prezrite
17.55 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
19.30	TV DNEVNIK
20.05	Film tedna: Paviljon 6 Jugoslovanski film. ki ga j® režiral Lucijan Pintilije in igrajo v njem Slobodan Perovič, Zoran Radmilovič, Slavko Cimič, Ljuba Tadič, Stevo Žigon in drugi, je pravzaprav ekranizacija i-stoimenske novele Antona Čehova in govori o šestem oddelku psihiatrične bolnišnice nekje v carski Rusiji. Glavna junaka sta zdravnik in njegov nekdanji študent, sedaj pacient. Zaradi nekoliko samosvojih načel o modernem načinu zdravljenja se zdravnik čedalje bolj zanima za bolnika in zato zdrav nik in pacient prebijeta veliko časa skupaj, hkrati pa se njuna zveza z vsakdanom zaradi njunih meditacij vedno bolj krha . . .
21.40	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.45	Sodobniki:
VLADIMIR SKRBINŠEK
22.00	TV dnevnik
Koper
20.15	DNEVNIK
20.35	Žival, film
22.05	Himalaja, dokumentarec
22.35	Umetnostno drsanje, zaključna revija iz Zagreba
Zagreb
18.15	Alpe, dokument, film
21.30	Pop ekspres
22.30	Dokumentarni film
TRST A
7.00,	8.00, 9.00,	10.00,	11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Koder teče, ondod moči; 9.05 Mozaik melodij in ritmov;
9.30	Kaj nam pomenijo danes?; Nekdanji avtorji, kakor jih vidi Boris Pahor; 9.40 Iz zborovske zakladnice; 10.05 Koncert; 10.45 Oddaja za šole; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Vam ugaja jazz?;
12.00	Zafrkon, radijski variete;
13.15	Naši zbori; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mi in glasba;
18.25	Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30. 15.30, 16.30, 18.30,
Glasbena oddaja; 14.30 Ko luna sije, v spite; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja;
17.05	Globetrotter, plošče; 19.35 La seduta spiritica, enodejanka;
21.05	Britanska glasbena tradicija;
21.40	Gledališče osebnosti; 22.30 Naj o tem govorimo?.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30.
13.30,	15.30, 16.30, 18.30, 19,30 Po ročila; 6.00 Jutranja glasba in pozdravi; 9.32 Corinna in Adolfo. 8. nadalj.; 10.12 Odprti dialog s poslušalci; 11.32 Jaz tega nisem vedel; 12.45 Crono-trotter, glasbe no-govorni spored; 13.40 Romance;
15.00	Tukaj Radio 2, pogovor s poslušalci; 17.50 Hit Parade; 18.33 Spazio X.
vilka ali bolje prva partija risovih krzen, so vsi krznarji, ki so se bili prej ob manj zanimivem blagu razpršili do barih in po restavraciji, prihiteli v glavno dvorano. Glavni licitator Viktor Ivanov, ki je bil prej prepustil vodilno mesto nekemu svojemu sodelavcu, je ponovno stopil za pult in začela se je velika licitacija.
Seveda se je začelo tudi dviganje cen in najbolj daleč je šel Japonec, ki je prvo serijo ko- izsilil na 1450 dolarjev. Sledila je druga «partija» in tokrat si je blago zagotovil znani krznar Oriovich iz Nevv Yorka. Končno je naslednja «partija» dosegla 1700 dolarjev.
Nakar so se zvrstile še druge partije, vendar ni hi e ni prekoračil tega plafona, kajti 1700 dolarjev, pa čeprav imamo opravka že z in-flacionistično valuto, je vendarle veliko, saj je to cena le dela surovine, iz katere .bodo v krznarskih delavnicah izdelali plašče, ki bodo stali na desetipe jpilijonov lir.
Za konec samo nekaj številk: že omenjeno podjetje «Sojuzpušnina» prireja na leto po tri take dražbe in v zadnjih letih ne prodaja le krzna živali, ki jih sovjetski lovci polovijo po sibirskih tajgah, po U-ralu in drugod po SZ, pač pa tudi krzna iz Afganistana, Mongolije, Finske, Norveške in drugod, ki jih Sovjetska zveza odkupi in nato da na prodaj na tej svoji trikrat na leto ponavljajoči se svetovni avciji.
Tokrat je bilo na voljo stotinam naj več jih krznarjev sveta milijon kož nerca oziroma pri nas bolj znanega vizona, okoli 300.000 sibirskih veveric, 100.000 zajcev, 60.000 samurov oziroma soboljevine, 20 tisoč sibirskih lisic itd. itd., vsekakor ogromno bogastvo krzna in
— .dolarjev,' ' "* ,'/f .V!.’Vl'r	________________________
etL a« TJ?
nami je...; 10.10 Otroški kotiček:	br.. Dobro jutro, otioci.
10.40	Nasveti in glasba; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Samoupravljavec; 14.15 Plošče; 14.33 Zbor iz Padove; 15.00 Moja poezija; 15.40 Mini juke box;
16.05	La Vera Romagna; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Pogovor ob delu; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Naša glasbena produkcija; 20.00 Zbori v večeru;
21.00	Jazz; 21.32 Lahka glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Za dobro jutro; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 10.00 Posebna oddaja; 11.30 Neresnične zgodbe;
12.05	in 13.30 Vi in jaz; 14.05
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni po govori; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma;
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?;
10.45	Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki za bavni orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni interemezzo: 15.45 F. Prešeren: Pisma; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Kaj radi P° slušajo; 18.30 Koncert za besedo Prešeren; 19.35 Lahko noč, otro ci!; 20.00 Glasbeni večeri RTV Zagreb; 22.20 S festivalov jazza;
23.05	Literarni nokturno; 23.16 Revija jug. pevcev zabavne glas be.
OVEN (od 21.3. d0 20.4.) Seznanite se čimprej z nameni svojih sodelavcev. Odpravljen bo neki daljši čustven odpor.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Svoj u-gled je moč varovati samo z u-streznimi dejanji. Odkrili boste zaroto naperjeno proti vašemu poštenju.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Jutro bo ugodno za vse dolgoročne načrte. Skušajte pogumno odpraviti neko dvoumno situacijo.
RAK (od 23.6. d0 22.7.) Zagotovljen vam bo uspeh v finančnem podvigu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Napetost na delovnem mestu, toda vas
Horoskop
to ne bo zadevalo. Storili boste napačen korak čustvenega značaja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte proučevati svoja poslovna vprašanja bolj realistično. Ne grozi vam noben neuspeh.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nastopil bo trenutek, ko boste potrebni pomoči. Prejeli jo boste od prijatelja. Ugodno vzdušje v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne odklanjajte podpore, ki vam jo nudi prijatelj. Deležni boste prijetnih pozornosti.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan bo napet za vse, ki zavzemajo vodilne položaje. Odločite se z® potovanje, ki je za vas velike važnosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1)
Čeprav vam je sreča naklonjena, ne bodite preveč drzni. Posvetite večer čtivu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) v zvezi z neko pogodbo so potrebna jasna zagotovila. Razvoj čustvenega razmerja bo odvisen predvsem od vas.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sklenil' boste trajno zavezništvo. Naj s* kažejo še tako ugodne priložnosti, opreznosti se ne odpovejte.
r
MUKO ŠTOLFA
2.
KOMENSKA AKCIJA
_____________________
(Odlomek iz »e nedokončane monografije «Južnoprimorski odred»)
Nemci so jih postrelili in tako odvrnili druge, da bi se vdajali. Nemški oficirji v limuzini so bili mrtvi, na enem izmed kamionov se je vnela municija. Največ so se upirali pri prvem kamionu. Italijanski kapetan Antonio Constanti-ni, ki je vodil kolono, je ugotovil, da so izgubljeni, in je naročil obrniti blindo. Na ozki cesti bi to v mirnih pogojih trajalo nekaj časa. Med napadom pa je to trajalo toliko časa, da so Stjenka in nekateri borci ugotovili sovražnikovo namero. Ivo Žigon iz Komna je z letalsko strojnico preluknjal blindi kolesa, Stjenka pa je Bertu Grguli vzel minometalec in s prvo mino zadel vrata, druga pa je padla v sredino. Blinda je bila onesposobljena. Ko so |o poskušali obračati, pa je še porinila kamion pred sabo v graben.
Po prvem naletu se je predalo 11 italijanskih fašistov, šofer blinde Bruno Benedetti pa se je ranjen v ramo izvlekel iz obkolitvenih klešč in se zatekel v Komen. Tam ja vpil, da je partizanov ko listja in trave, da je vsa
kolona uničena. Po tem bi zaseda proti Komnu zaman pričakovala napad. Nihče se v Komnu niti pisniti ni upal, kaj še, da bi kdo šel na pomoč dober kilometer stran napadeni koloni
Borcem je začelo primanjkovati municije za letalske strojnice. Tudi druge strojnice so utihnile, nadaljevali so s posamičnim obstreljevanjem. Nemci so se zatekli v peskolom ob cesti in se pripravljali na odpor. Največ težav je povzročil nemški vojak pod prvim kamionom, ki je še ostal živ.
Zaseda proti Komnu se je razporedila ko je bila kolona že napadena, in v strelcih zapirala povratek koloni proti Komnu. Na ovinku, za katerim je kolona obstala zaradi napada, je vod I. čete razpostavil strojnico z mitraljezcem Francem Švaro pod cesto, Živko iz Ore-hovelj je imel strojnico nad njo. Ko je bila blinda, ki je bila pred njimi, uničena, se je eden izmed fašistov pognal in si iskal zavetje za zidom. Franc in Živko sta spustila rafal za njim, a nista zadela. Iz skupine se je ločil nekdo izmed borcev in je zalučal bombo ubežniku na hrbet.
Nato se je vod pomaknil proti kamionom, ki so bili pred blindo. Izpod kamionov so začeli streljati nanje, a so se strelom izognili, ker so se vrgli po tleh. Ko je komandir Slavko poskušal ponovno naprej, ga je napol dvignjenega zadel rafal. Slavkota je takoj za tem maščeval Pahor, ki je z bombami dotolkel že ranjenega strelca. Pred blindo je padel Henrik Markič. Ko je padel vodnik Grbec, mu je brat priskočil na pomoč in je padel še sam. Po večini so borci padali, ker so nanje streljali sovražniki, ki so se bili potuhnili, kakor da so mrtvi.
Nemškega podoficirja pod prvim kamionom je utišal
Stjenka, ki si je za to sposodil strojnico od domačina Bude. Ostali so še Nemci v gramoznici. Stjenka je poslal sporočilo štabu in zaprosil za pomoč. S polovico po načrtu predvidenih borcev se je Stjenka tolkel že štiri ure. Toda ko je zapokalo, so tudi na štabu ugotovili, da jim morajo na pomoč.
Jakec je zbral vse, kar je imel na razpolago, in pritekel na pomoč. V Dovče je krenil tudi vosovski bataljon, ki je bil tedaj v Skopem, a je prišel, ko je bilo že vse končano.
Tudi po sosednjih vaseh so vedeli, da borci potrebujejo pomoč. Iz Tomačevice je med drugimi prišel vojaški referent in se je prostovoljno javil z orožjem v akcijo. Bil je tako prevzet, da je sam jurišal na osamljenega Nemca, ki se je še upiral. Klicali so mu, naj ne hodi sam in naj počaka. Nestrpnost in zanos sta ga veljala življenje.
Ostanek v gramozni jami so likvidirali z vseh strani. Prišla je tudi zaseda proti Rihenberku, saj je na posadko v Rihenberku stalno prežala II. četa.
Boj se je zaključil ob 16. uri in pol. Prvi dve uri so borci zdržali sami na položajih, nato pa so začeli prihajati ljudje iz okoliških vasi — iz Svetega, iz Rubij, iz Tomačevice. Borcem so prinašali hrano, odvažali pa so plen in ranjence. Tako je Stjenka poslal kmalu po napadu k Martinovim v Tomačevico kurirja, naj takoj pošljejo voz s konjem po ranjence. Danica Bandelj je vpregla konja in šla čez Mali dol v Dovče in je prišla skoraj do blinde. Tam je naložila domačina Antona Budo in ga v spremstvu dveh borcev takoj odpeljala v Tomačevico. Na voz so naložili tudi nekaj zaplenjene municije. Ko je
odložila ranjenca, se je takoj vrnila sama z vozom. Nje0 drugi tovor je bil bolj žalosten: dva padla — komandi0 Slavko Krt in vodnik Lado Grbec. Spremljala sta 1° Stjenka in njegov spremljevalec Drago. Ranjene borce s o nosili soborci v spremstvu bolničarja Ščuke do gostiln0 pri Gučevih. Tam jei že bil komenski zdravnik dr. Gin0 Starič in odredni zdravnik.
* * *
Akcija v Dovcah je bila zaključena. Poročilo je doka! skopo in številke se zdijo skoraj statistične. «2. februarjd sta III. četa in okrepljeni vod I. čete napadla iz zaseda med Komnom in Rihemberkom transport Nemcev m <a-šistov, ki so peljali živet v Rihemberk. Bili so trije kamioni, dve avtoblindi in limuzina. Borba je trajala pet arij bitih je bilo 49 fašistov in 36 Nemcev. Nemci so bili skoraj vsi višji policijski podoficirji, ki so bili poslani * Rihenberk kot inštruktorji. Med Nemci je bil tudi major in Hauptman. Vodja transporta je bil fašistični kapetan-Zaplenjeno je bilo-, l češka zbrojevka, 3 Šarci, 1 težka breda, 2 lahki bredi, 6 brzostrelk, 3 polavtomatske pušk&< 60 pušk, 32 pištol in 15 tisoč kosov municije. Zaplenjen je bil tudi kamion hrane. Kamione in avtoblinde so zažgali, limuzino pa zaplenili. Na naši strani je bilo 7 mrtvih-in 8 ranjenih». Poročilo ne govori, da je bilo partizano^ pol manj kot sovražnikov, ne govori o tem. kako so hoteli kraški borci pokazati fašistom, da so na svoji zemU* sami gospodarji in da sovražnika čaka samo smrt. To so kraški fantje tudi dokazali in so se izkazali. Cena tokrat niti ni bila tako majhna: osem mrtvih in sedem ranjenih (Buda je umrl nekaj dni po akciji),
SMUČANJE
ZENSKI VELESLALOM ZA SP V BERCHTESCADNL'!
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
ZLATO IN SREBRO ZA ZRN
Zmagala je Kinshoferjeva, pred Epplejevo in Avstrijko Moser-Prollovo
BERCHTESGADEN - Zah. Nem-*a Christa Kinshofer si je zagoto-j a prvo mesto na mednarodnem enskem veleslalomu v Berchtesga-Qnu, veljavnem za svetovni pokal.
Zahodne Nemke so se na tem tekmovanju sploh izkazale, saj jim je y zaslugi Epplejeve pripadlo tudi m^So mesto, osvojile pa so tudi 9.
”les*®. Tri mesta v prvi deseterici 0 osvojile tudi Avstrijke.
Med Italijankami je bila tokrat na-lhitrejša Zinijeva, ki deli (skup-0 s Švicarko Nadig) 7. mesto.
. Na skupni lestvici za svetovni po-a* na vrhu ni prišlo do bistvenih Preniemb, le da je Moser-Prollova ^koliko utrdila svojo prednost pred oenzlovo
Lestvica veleslaloma je taka: J- Kinshofer (ZRN)
*• Epple (ZRN)
Moser-Proll (Av.)
!• Sackl (Av.)
?• pelen (Fr.)
2' Wenzel (Liecht.)
•	Nadig (švi.) in Q zini (It.)
Wiesler (ZRN)
Kaserer (Av.)
,, Solkner (Av.) f Quario (It.) h' Serrat (Fr.)
N- Bieler (It.)
. Liouche (Fr.)
,2 Vickova (ČSSR)
■ Pleckenstein (ZDA)
“ Preuss (ZDA) a' Glur (švi.) in Hess (švi.)
. Lestvica svetovnega pokala:
•	Moser-Proll (Av.)
:• wenzel (Liecht.)
\ Epple (ZRN)
J' Nadig (švi.)
“ Nelson (ZDA)
2' Sackl (Av.)
'• Serrat (Fr.)
Kinshofer (ZRN)
2’10”76
2’12”39
2’12”55
2’13”73
2’13”82
2’14”32
2’14”98
2’15”00
2’15”18
2’15”31
2’15”47
2T5”76
2’15”80
2’15”95
2’16”25
2’16”34
2'17”02
2’17”29
211
181
150
125
115
105
91
86
85
77
^orvežanke izvrstne v EP
Norveške tekmovalke so v žen-I eni smučarskem evropskem poka-s . Ponovno zabeležile velik uspeh, v s‘ Priborile na veleslalomu t>„)- tonu prvo in drugo mesto, pa sedmo.
n, 'mačinkam včeraj ni šlo najbo-*'• saj so bile šele ] j Izbica je taka:
saj so bile šele petnajste, i	je tal
J Hahlum (Nor.)
•i' Ejeldstad (Nor.)
4 Streh (ZRN)
• Gfrerer (AV.)
« £haud (Fr.)
?■ Peus (SZ)
Garlson (Nor.) f Ltndner (Av.) in Patrakejeva (SZ)
B^nvein (ZRN)
15. J™ (Švi!)
2’25’TO 2'26”22 2’27”96 2’28”27 2’28”32 2’28”53 2’29”20 2’29”27 -	2’30”08
2'30” 24 "'■'2,30"68-
• ' '‘žtkto
2’31”02
2’31”17
2'31”46
12' £el?r (ZRN) 11 ?,,nxner (Av. 14; Ehrat (švi.)
osenzo (It.)
SLalom ZA SVETOVNI POKAL
Jutri v Mariboru «Zlata lisica»
gj 1ali cirkus* svetovnega ženske-^ Pokala se je pomaknil v Mari-Vo • kjer bo jutri na Pohorju no-sVet movanie’ veljavno za točke slaj vnega pokala. Na sporedu bo Prej01?’.10 pa zadnia evropska zkušnja za smučark , ki se bo-
slalom za »Zlato lisico* tov • *10riu> Ki bo veljal za sve-litiKii p°Kal, bo jutri prenašala H nska televizija ob 12.55 in
jLnato Preselile v Ameriko in na
|°nsko.
«Zlata lisica* bo torej je ® ®e toliko bolj zanimiva, ker ()lMnKStav*iena v najbol^ občutljivo ttevn Je ^orbe za osvojitev prestiž-glaa Pokala. Moser - Prollova je je na favoritinja, poleg tega pa PoiJjIfkijska prvakinja sama pri-Wsk a’ da ji je zelo težavna po-Proga vedno prinesla sre-
raL bo torej jutri odločilen _ko-rjsVo .Moser - Prollove do dokončne ^Ka tVe niene8a sedmega svetov-fU s P°kala? V nasprotnem prime-sprof nJoni doslej najnevarnejši na-p°kan.ci, zmagovalki lanskoletnega tonu' Hanny Wenzel, na «Lisici» hjenia ena zadnjih priložnosti za ^0 morebitno slavje.
f3?horiu so snežne razmere he y°ljive, tako da organizatorji hiovj. ecuiej° prevelikih težav. Tek-Zastr,riJe (d (ako moralo steči brez (iti iev ‘n organizac;:a bi morala naJboljša.
Istočasno so na Zoncolanu nastopali mlajši mladinci. Žal, rezultatov še nimamo, posebno dobrih uvrstitev ne moremo pričakovati, sžj so naši trije predstavniki imeli zelo visoke startne številke.	j
Najmlajši so nastopili v Žabnicah na tekmovanju za Trofejo Torvis. Vsi so se zelo dobro izkazali, predvsem pa Aleksandra Škrinjar. Razveseljivo je, da so vsi uspešno za ključih tekmovanje.
Nazadnje naj še omenimo, da se je v nedeljo zaključil 6Ltedenski tečaj v Ovčji vasi.
Bodoče delovanje je sedaj osredotočeno na dve prireditvi: mladinske igre in pa na 4. trnovski maraton.
V	petek bodo v Trbižu mladinske igre za otroke 4. in 5. razredov osnovnih šol s Tržaškega. SK Devin je na to tel...iovanje vpisal 15 otrok, ki bodo branih barve slovenskih osnovnih šol devinsko-na-brežinske občine.
V	nedeljo se bo odvijal 4. trnovski maraton, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki SK Devin. Ob tej priliki prireja SK Devin tudi avtobusni izlet. Zainteresirani naj se čimprej javijo pri odbornikih.
Š. F.
PO ZADNJEM OBČNEM ZBORU
Vojko Kocman potrjen za predsednika Krasa tudi v letošnjem letu
V ponedeljek se je v Zgoniku sestal na prvi seji novoizvoljeni odbor športnega krožka Kras, ki si je porazdelil društvene funkcije. Ožji odbor je dejansko ostal v isti zasedbi začenši s predsednikom Vojkom Kocmanom, ki je bil potrjen tudi za to mandatno dobo. Sestava ožjega odbora je naslednja:	predsednik
Vojko Kocman, podpredsednik Tamara Blažina, tajnik Nadja Škabar, blagajnik Sonja Rebula, gospodar Gianni Romagna, svetovalec Majda Štubelj. Člani ožjega odbora so tudi referenti treh najbolj množičnih panog in sicer: Zvonko Simoneta za namizni tenis, Branko Guštin za nogomet in Lucijan Milič za odbojko.
Nadzorni odbor sestavljajo: Srečko Budin, Milan Škabar in Albert Milič. Imenovali so tudi komisije po panogah, ki bodo samostojno obravnavale specifično problematiko posameznih odsekov.
B. S.
NERODEN PORAZ KONTOVELCEV
Izgubili so v gosteh s Ferroviariom - Nabrežinci pokazali napredek
Perroviario — Kontovel 64:63 (33:31)
KONTOVEL: Andrej Gruden, čuk 12, Daneu 4, Sedmak, Gulič 34, Aleksej Pertot 7, Aleksander Gruden, Marjan Pertot 6.
SODNIKA: Forza in Scuderi.
PON: Marjan Pertot (36), Aleksej Pertot (39) in Gulič (40).
PM: Kontovel 1:17.
Iz vsakega ozira je bila igra Kon-tovelcev proti Ferroviariu tako v obrambi kot v napadu obupna. Kot opravičilo bi lahko izbrali samo to, da so fantje zadnje čase bolj malo trenirali, toda kljub temu je bilo v nedeljski tekmi zagrešenih preveliko in to še povsem začetniških napak. Še najbolj žalostna slika se je ponujala v zadnjih šestih minutah igre. V vsem tem času so namreč domačini igrali v treh, ostali so morah na kiop zaradi petih osebnih napak. Kontovelci pa vseeno niso zmagah.
H. L.
Sokol — Inter Milje 44:121 (25:52)
SOKOL: Caharija 2, Gruden 4 (0:2), Pangos 1 (1:3), Kobal 10 (2:6), Žbogar, Klanjšček 4 (0:2), Peric, Devetak 11 (1:3), Biisan, tj-
.............................................„„,ii„„„ikiiii>........................................................Hillu......Hilli,Hlinil,m......
KOŠARKA
V KORAČEVEM POKALU
VISOKA ZMAGA ISKRE OLIMPIJE
Ljubljančani so sinoči premagali Cotonificio iz Badalone ■ Slavje Arrigonija v Zagrebu * Partizan brez težav odpravil Goričane
Iskra Olimpija — Cotonificio
Badalona 119:94 (59:48)
ISKRA OLIMPIJA: Pipan 17 (7:8), Subotič 29 (3:4), Jelovac 27 (5:5), Križnar, Papič 19 (3:3), Blaznik 13 (7:9), Muha 4, Senica 7 (1:2) in Vidmar.
COTONIFICIO BADALONA: Pa-scual 10, Simoes 6 (3:7), Costa 23 (5:7), Perotas 5 (1:3), Behdibelo 22, Cairo 4, Ametller 8, Schrader 14.
PON: Muha (24), Schrader (26), Ametller (32), Costa (39).
Lskra Olimpija je brez večjih težav odpravila Cotonificio Badalona, ki jo sicer s prikazano igro zadovoljila v hali Tivoli, na dlani pa je bilo, da so španski košarkarji prenizki, da bi se lahko enakovredno kosah z Ljubljančani pod košema. In prav skok1'pod1 košema' je bil v bistvu tudi odločilne važnosti v tem srečanju: PH tem1 so bili seveda domačini znatno boljši in so tako lahko brez težav dosegli koše preko Subotiča in Jelovca.
Dobro sta zaigrala še Pipan in Papič. Pri gostih pa je bil najboljši Costa, medtem ko je Američan Schrader povsem odpovedal.
VATO
V	petem, predzadnjem kvalifikacijskem kolu četrtfinalnih skupin Koračevega pokala je do velikega presenečenja prišlo v Zagrebu, kjer je Arrigoni iz Rietija nepričakovano osvojil izredno pomembno zmago nad domačo Cibono. Italijani so zmagah s 73:71 (45:30).
Zagrebčani so igrah izredno slabo in so povsem odpovedali pri metih na koš (le 37 od sto). Če dodamo še, da je Nakič dosegel le dve točki in da so bili Zagrebčani pomanjkljivi tudi v skokih pod košema, potem je jasno, da je Arrigoni s svojo consko obrambo onemogočil napade domačinov in z o-dličnima Brunamontijem (21 točk) in Sojoumerjem (23) tudi zasluženo zmagal.
V	B skupini je Partizan v Beogradu po predvidevanju premagal goriški Pagnossin s 111:89 (54:42) in se je tako uvrstil v polfinale tega tekmovanja.
Tudi splitska Jugoplastika (v C skupini) ni pri francoski peterki Caen naletela na enakovrednega nasprotnika in je osvojila visoko zmago. Spličani so na mre ~ odpravili nasprotnike 96:75 (48:32). Vilfan in Dukan sta bila z 22 točkami najboljša strelca splitske peterke.
TURNIR V GORICI
V zadnji tekmi drugega dela prvenstva so «plavi» igrali z močno Servolano. Čeprav niso mogli nič proti boljšim nasprotnikom, so tokrat naši fantje igrah precej boljše od zadnjih tekem in v zadnjem času so tudi prikazali dobro obrambo ter skupinsko igro.
Servolana je v prvih dveh četrtinah igre zanesljivo igrala in Maz-zuccovi varovanci se niso upirali tako kot znajo. V tretji četrtini sp se naši fantje branih malo bolje in precej dobro igrali v napadu.
Med «plavimi* bi tokrat pohvalili Jogana in kapetana Kovačiča zaradi njune požrtvovalnosti.
Max
Fructal tretji Gostol četrti
HELOVANJE SK DEVIN
igrami
So sc dobro iztekli
V&i
% začrtani programi SK Devin .^dhčno iztekli. Tekači, ki so br0 p'h v Timauu, so se kar do-nesli, za dobro uvrstitev je M 1 1 Poskrbela Natalija Gabrovec, t«gor.j Zasedla 4. mesto v svoji ka-
Kj!1,
Gianni Legiša je zadovoljil,
'■“Dr	1
lYehaV -^e °dstal šele na 16. mestu. ?P°Pri Jia narnred vedeti, da so se \ z domačimi smučarji (val-ffl n v- Na 20. mestu je obstal dru-;yj s Predstavnik Aleš Gruden. Nad!!? sreče pa je imel starejši S n= Havel Antonič, saj je tako Dfa začetku zlomil palico in ta-Z enQestnučal polovico proge (5 km) N jg ®am0 palico. Razveseljivo je. Pusti] a temu na skupni lestvici kitati2a ,sabo šest smučarjev. Re-j., aaših tekačev so zadovoljivi, fadi .j 0 zaradi uvrstitve, kot za-Nev , Sežen>h časov, saj je Gian-'4', zaostanek za zmagovalcem le
VČERAJ V TRSTU
Predstavila novega športnega tednika
Včeraj zjutraj je bila v Trstu tiskovna konferenca, kjer je bila prvič javna predstavitev novega športnega tednika «L'eco dello Šport*. V imenu redakcijskega Sveta tednika je spregovoril predsednik tržaškega Hurlinghama Aviani, ki je v svojem govoru poudaril deželni značaj lista in to, da bo sezona 1978/79 le poizkusna, saj bodo skušah dobiti pravo obliko in primeren način dela.
V imenu novinarske zbornice je pozdravil prisotne predsednik Son-cini, ki je pohvalil novo pobudo in
želel kolektivu tednika «L’eco dello Šport* čimveč uspeha.
Na tiskovni konferenci sta bila poleg predstavnikov tiska prisotna tudi predsednik deželnega odbora Comelli in podpredsednik deželnega sveta Bertoli
NOGOMET
FIRENCE — Včeraj so se na zveznem centru v Covercianu zbrali člani mladinske nogometne reprezentance Italije. Nogometašev je 26, intenzivno pa se pripravljajo na prihodnje nastope, na katerih se bodo borili za vstop v finalni del olimpijskih iger v Moskvi.. Prej se bodo morah «azzurri» pomeriti v dveh srečanjih z Grčijo in šele če bodo tu zmagali, se bodo za kvalifikacijo na pfl(pg«yo)i skupno z Jugoslavijo- in Avstrijo.
ODBOJKA
Najboljši italijanski odbojkarji so odigrali 8. kolo. Tržaška Altura -CUS je tudi tokrat ostala praznih rok. Poraz sredi Rima je bil tudi pričakovan.
IZIDI: Veico - Amaro Piu 3:0: Gonzaga - Mazzei 3:0; Grodn Plast - Panini 0:3; Paoletti - Klippan 0:3; Tiber Toshiba - Altura CUS 3:0; Edikuoghi - Bologna 3:0.
LESTVICA: Panini in Klippan 14; Paoletti, Tiber Toshiba ter Edilcuo-ghi 12; Grodn Plast in Veico 8; A-maro Piu 6; Gonzaga in Mazzei 4; Bologna 2; Altura CUS 0.
šaj (k) 12 (2:2).
SODNIK: Klamert.
PM: Sokol 6:18, Inter Milje 5:20. Po predvidevanju je Sokol izgubil tudi z miljskim Interjem. Kljub porazu pa gre poudariti napredek, ki so ga Nabrežinci prikazali predvsem v napadu, medtem ko je obramba bolj pešala. Kot običajno sokolovci niso znali in mogh zaustaviti visokih nasprotnikovih centrov, ki so zadevali kar z naj večjo lahkoto; manj dopustljivo pa je, da so uhajali tudi manjši igralci, to pa predvsem zaradi nepazljivosti Nabrežincev.
Tokrat so se v napadu skoraj vsi izkazali, posebej pa bi omenili Kobala in Klanjščka.
IZIDI 9. KOLA
Don Bosco — Servolana	106:70
Alabarda — Scoglietto	132:28
Sokol — Inter Milje	44:121
Ferroviario — Kontovel	64:63
LESTVICA
Alabarda in Don Bosco 14, Ferroviario 12, Servolana in Inter Milje 8, Kontovel 6, Libertas 4, Sokol 2, Scoglietto 0.
PRIHODNJE KOLO Kontovel - Scoglietto (17.2. ob 15.00 na Kontovelu); Libertas - Sokol (17.2. ob 16.30 na odprtem igrišču na Vrdelski cesti); Don Bosco - Ferroviario; Alabarda - Servolana.
Marko
NARAŠČAJNIKI
Polet
97:65
Don Bosco
(46:28)
POLET: Hrovatin (k) 14 (2:6)‘, D. Kralj 3 (1:3), Malalan 2, Kalc 46 (2:4), Antoni, Komar.
Poletovci so proti močnemu nasprotniku igrah z zelo okrnjeno postavo. Poleg Vremca so v zadnjem trenutku zaradi gripe zmanjkali še Sosič, Taučer, Teo Kralj in Furlan.
No, kljub vsemu temu pa so Openci tokrat dokaj dobro igrali in predvsem je bil nerešljiva uganka za nasprotnike Pavel Kalc, ki je dosegel kar 46 točk. Škoda, da je Kalc prav v tem že «vnaprej izgubljen srečanju* zaigral, kot zmore. Ko bi tudi v prejšnjih tekmah s tako točnostjo polnil nasprotnikov koš, potem bi Polet osvojil marsikatero zmago.J
Med posamezniki je odlično igral tudi Branko Hrovatin, vsi ostali pa so se odlikovali zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti.
Sergij Tavčar
Kontovel — Inter 1904	66:90
(31:36)
KONTOVEL: Čuk, Gulič 13, Vas-sallo 15, Pupis 3, Milič 13, D. Daneu 6, T.erčoa 16, tKpjsnpc, ,Štoku. Starc,	,
V zaostali, tekmi...naraaoajniškega prvenstva-■ je- -včeraj na.-'Kontovelu Inter 1904 zasluženo premagal kon-tovelsko peterko, pa čeprav gre o-meniti, da so bili naši košarkarji v prvem polčasu povsem enakovredni nasprotniku.
Žal, pa so Kontovelci v drugem polčasu povsem popustih, kar so izkoristili gostje, da so slavili visoko
	H.L.
IZIDI 6. KOLA	
Chiadino - Servolana	68:84
Don Bosco - Polet	97:65
Kontovel - Inter 1904	66:90
Libertas - Ferroviario Počitek: Alabarda	neod.
LESTVICA
Servolana in Inter 1904 8, Don Bosco in Ferroviario 6, Alabarda in Chiadino 4, Libertas 2, Kontovel in Polet 0.
PRIHODNJE KOLO
Chivdino - Libertas, Polet - Kontovel (11. 2. ob 11. uri na Opčinah), Don Bosco - Servolana, Ferroviario - Alabarda. Počitek: Inter 1904.
Marko
PROPAGANDA Bor A — Bor B 100:16 (50:2)
BOR A: Bradassi 24, Tremul 16, Tavčar 14, Zaccaria 10, Vascotto 6, Slama 8, Civardi 22.
BOR B: Krevatin 4, Žerjul, Dev-čič 6, Roncelh 2, Šik, Barbiero 4.
To je bila prijateljska tekma med ekipama, ki bosta v propagandnem prvenstvu zastopali Borove barve. Zmagala je A ekipa, ki razpolaga z boljšimi igralci. Poleg tega so v B ekipi kar štirje igralci, ki so s košarko začeli šele pred dvema mesecema.
Poleg Bradassija so se v A ekipi izkazali Tremul in Civardi, v obrambi pa Vascotto. Pri nasprotnikih pa bi omenili le Krevatina, ki je precej napredoval.
*	**•	‘ Cancia
ATLETIKA
NA KROSU ECA
ODLIČNA PRIPRAVA
Tekmovalci Adrie so izpolnili pričakovanja
Sezona krosov se bliža ^vojemu vrhuncu, saj bodo razna [»krajinska ter deželna prvenstva v vseh kategorijah. Že v soboto se bodo na Kolonji spoprijeli najmlajši a-tleti A, B in C kategorije dečkov in deklic za osvojitev naslova pokrajinskih prvakov. Naslednji dan pa se bodo za isti naslov potegovali na bazoviški gmajni tudi naraščajniki, mladinci ter člani v moški,,in ženski konkurenci, na prvem od dveh krosov, ki ju organizira tržaški Marathon Club Alabarda.
Kot odlična priprava na ta tekmovanja je bil članom Adrie nedeljski kros na 2000 m, ki ga je organiziral krožek ECA. Nastopili so dečki A in B kategorije ter člani. Po tem nastopu je že teden prej jasno razvidno, kdo se bo konec tedna lahko potegoval za boljša mesta na prvenstvih. Vsekakor so člani lonjerskega društva povsem izpolnili pričakovanja, saj so zmagah v vseh kategorijah.
V najkakovostnejši, članski konkurenci je prvo mesto zasedel Egon Renko, ki je na cilju prehitel klubskega tovariša Fabija Ruzziera. O-ba sta dosegla tudi dobra časa, kar jima daje upanja za dober nastop na prihodnjih zahtevnejših tekmovanjih.
■iiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiimiiiuiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiMiiiii
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA EP
Danes dve tekmi
Anglija bo igrala s Severno Irsko, Belgija pa s Škotsko
Danes se bodo po nekajmesečnem premoru zopet pričele kvalifikacije za finalni del evropskega prvenstva, ki bo leta 1980 v Italiji.
V prvi kvalifikacijski skupini je stanje po sedmih odigranih srečanjih dokaj zapleteno. Po prvih srečanjih je kazalo, da bo v tej skupini brez večjih težav reprezentanca Anglije zasedla prvo mesto in s tem se uvrstila v finalni del EP. Z zmago nad Dansko in kasneje nad Bolgarijo v gosteh je resen kandidat tudi Severna Irska, ki trenutno vodi na skupni lestvici z dvema točkama nad Anglijo (ki pa ima tekmo manj). Zelo verjetno je, da bo o zmagovalcu v tej kvalifikacijski skupini odločal prav neposreden spopad med reprezentancama Anglije ih Severne Irske, prvo srečanje bo na sporedu danes v Werhbleyu, povratno pa 17. oktobpa. 1 :	-...
Zaradi pomembnostijega srečanja je trener Angle^jfRoh Greprnvood poklical v domovino Keegana, ki igra pri nemškem moštvu Hamburger in bo tako poslal na igrišče res najboljšo postavo.
Kot je že v njegovi navadi je tudi tokrat trener Severne Irske Danny Blanchflower izjavil, da se njegova reprezentanca res ne more kosati z nasprotnikom, ki si lahko dovoli da npr. pusti na rezervni klopi i-gralce kot je Trevor Francis, katerega vrednoti več kot dve milijardi hr.
Dejstvo pa je, da je Severna Irska v zadnjih dvanajstih srečanjih doživela le en poraz/ in to z reprezentanco ZRN in je večkrat pripravila tudi

ODBOJKA
V TRETJI MOŠKI DIVIZIJI
Tretja zaporedna zmaga štandreške Juventine
V ostalih prvenstvih so naše šesterke igrale poprečno ■ Slovenski derbi naraščajnic Kontovelu
Ekipa Časa del Carrozziere je 0-svojila prvi košarkarski turnir, ki ga je društvo «Libertas - Časa del Carrozziere* priredilo v soboto in nedeljo v Gorici in na katerem so nastopile 4 ekipe: Časa del Carrozziere, Arto iz Gorice, Fructal iz Ajdovščine in Gostol iz Nove Gorice.
IZIDI
POLFINALNI SREČANJI Časa del Carrozziere - Fructal 84:83 Arte - Gostol	78:69
FINALE ZA 3. MESTO Fructal - Gostol	83:80
FINALE ZA 1. MESTO Časa del Carrozziere - Arte 93:87 Naj omenimo, da so ob priložnosti nagraditve ekip, podarili poseben pokal igralcu Fructala Ličarju kot najboljšemu strelcu (67 košev). Ekipa Fructala je tudi dobila priznanje kot najbolj disciplinirana peterka.
fprf
MINIBASKET
V PRVENSTVU Z & R NOV PORAZ BOROVCEV Bor — Servolana	32:69
BOR: Sedevčič D., Sedevčič M., Kovačič 6, Cej 2, Gruden (0:4), Brandolin 2, Tavčar 2 (0:2), Žerjul, Žerjal, Smotlak 4, Krapež 6 in Jogan 10.
Juventina Co. Pe. Go — Ital-cantieri Tržič	3:0
(15:9, 15:5, 15:5)
JUVENTINA CO. PE. GO.: Cor-va, Mučič, Marchi, Brešan, Marušič, Nanut, Golob, Faganel.
Štandrežci so v tretjem kolu prvenstva tretje divizije dosegli svojo tretjo zaporedno zmago. Premagali so namreč zelo skromn" ekipo iz Tržiča. Tekma je bila zelo dolgo časna in na nizki kakovostni ravni. Domačini namreč niso bili dorasli Štandrežcem.
V tej tekmi se je zelo dobro izkazal Renzo Faganel, ki se je po prvih dveh tekmah dokaj pt oljšal Danes, 7. t. m., bo Juventina igra la na Koprivnem proti Mossi.
M. E.
ŽENSKA C LIGA
AGI — Sloga	3:0
(15:10, 15:9, 15:2)
SLOGA: čuk, Mira, Neva in Suzana Grgič, Hrovatin, Milena in Ti-cijana Križmančič, Ražem.
Sloga je v soboto v Gorici doživela proti domačemu AGI gladek poraz. S to tekmo pa so slogašice še enkrat d. kazale, da v letošnjem prvenstvu na tujem ne igrajo tako, kot bi morale. Na domačem igrišču sicer zaigrajo, kot znajo, na gostovanjih pa odpovedo. T, se je zgodilo tudi v tem kolu. Med AGI in našo ekipo ni tako velike kakovostne razlike, ki bi lahko opravičevala tako gladek poraz Sloge. Vendar so čisto vse igralke zašle v črn dan in zaigrale pod svojimi sposobnostmi. Zaradi tega pa je bil poraz naše ekipe, žal, neizbežen. Z dvema točkama je tako Sloga ši vedno na spodnjem delu delstvice. Na srečo pa je prvenstvo še dolgo in ekipe, ki so vsaj na papirju slabši ali e-nakovredne Slogi, bodo morale v povratnem delu prvenstva igrati pri Banih.
OSTALI IZIDI TEGA KOLA Bolzano - Corridoni 2:3, Azzurra
Spinea 2:3, Mogliano - La Scarpo-teca 3:1.
LESTVICA
Spinea 10, Azzurra 8, Mcgliano in AGI 6, Corridoni in Scarpoteca 4, Sloga 2, Bolzano 0.
INKA
MOŠKA C LIGA Kras — Mogliano	1:3
(14:16, 17:19, 16:14, 8:15)
KRAS: Grilanc, Milic L., B., R., Furlan, Bitežnik, Budin S., Marušič, Vesnaver, Guštin.
Kras je v soboto gostil tretjeuvr-ščeni Mogliano, ki razpolaga z desetimi enakovrednimi igralci; ti se odlikujejo predvsem z izredno raznolikimi kombinacijami ob mreži in z odličnim sprejemom.
Kras je tudi tokrat nastopal v nepopolni postavi, kljub temu pa so nas, nasprotno ko‘ prejšnjo soboto, naši igralci prijetno presenetili. Zaigrali so samozavestno in s svojim nastopom dokazali, da mesto na lestvici, ki. ra trenutno zaseda, ni realno.
Sodnik je zaradi ugovarjanja dosodil trenerju Grilancu rdeči karton.
M. I.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Julia	3:0
(15:2, 15:7, 15:13)
KONTOVEL: Elviana Štoka, Čer-njava, Malalan, Prašelj, Rupel, Ban, Cibic, Mariza Daneu, Husu, Nataša Štoka, Denis Daneu.
Sodnika: Painkhofer in Nacinovi
V sobotnem srečanju so Kontovel-ke po nerodnem spodrsljaju v Kr-minu osvojile zelo pomembno zmago. Zmagale s' namreč proti Juliji, ki uvršča nekatere starejše in izkušene igralke. Tekma ni bila za domačinke tako lahka, kot bi lahko pričal izid na prvi pogled Tržačan ke so bile v prvih dveh setih podrejene ostremu ritmu, ki ga je vsilila kontovelska ekipa. V tretjem setu pa so Tržačanke prevzele po-
budo. Tedaj : j tudi zasluženo povedle kar na 13:3. Z odlično igro in seveda tudi z malo sreče pa je Kontovelkam uspelo osvojiti set in obenem končno zmago.
H. L.
Hrast — Prata 1:3 (5:15, 15:6, (13:15, 7:15)
HRAST: Marija, Franka in Suzi Jarc, Luisa Gergolet, Lauretta in Rosana Lavrenčič, Lucia, Loredana in Anita Marušič.
Tudi v nedeljo so igralke Hrasta iz Doberdoba doživele poraz, tokrat jih je premagala izredno solidna še-sterka iz Prate, ki tudi vodi na skupni lestvici.
Tudi v prihodnjem kolu čaka varovanke trenerja Gergoleta težka preizkušnja, saj bodo gostovale pri videmski ekipi Pav Despar, ki sodi med boljše šesterke v tem prvenstvu.
Kljub porazu pa so Doberdobke v tem srečanju zadovoljile in prikazale lep napredek, najboljši pa sta tokrat bili Lucia Marušič in Marija Jarc.
(fg)
IZIDI 5. KOLA
Donatello - Hrast 1:3; Rivignano -Pav Despar 1:3; Virtus Vigonovo -Julia 2:3; Libertas Krmin - Kontovel 3:0; S. Luigi - Breg (preložena na kasnejši datum); Prata - Ginna-stica 3:0.
IZIDI 6. KOLA
Kontovel - Julia 3:0; Pav Despar -Breg 3:0; Hrast - Prata 1:3; Donatello - S. Luigi 0:3; Rivignano - Libertas Krmin 0:3; Virtus Vigonovo Ginnastica 3:0.
2. MOŠKA DIVIZIJA
Dom — Intrepida 2:3 (10:15, (15:11, 16:14, 15:13, 15:13)
DOM- GORiCA: Prinčič, Cijan, Devetak, Jarc, Juren, Klanjšček, Čer nic, Cotič i.. Komel.
Šesterka ^riškega Doma je v so boto zvečer doživela drugi poraz v letošnjem prvenstvu. Srečanje je bi
lo vseskozi izenačeno in zanimivo; dovolj je, da pregledamo izide posameznih setov, da se o tem tudi prepričamo.
Domovci bi lahko tekmo z Intre-pido tudi osvojili, toda v odločilnih trenutkih so slovensk, fantje popu stili, kar jih je drago stalo. Omeniti pa moramo, da je gostujoča e-kipa zaigrala najboljšo tekmo v letošnjih nastopih in se je izkazala za borbeno in požrtvovalno moštvo ki sodi med boljše ekipe prvenstva 2. moške divizije V belordeči še sterki pa je v sobotni tekmi ponovno prišla do izraza slaba kondicija, kar se je še posebno izkazalo v zadnjih setih, ko je utrujenost bistveno vplivala na neučinkovitost in netočnost domovih napadov.
I. K.
IZIDI 5. KOLA
Inter 1904 - Vivil 3:1; Dom Gorica - Intrepida 2:3; Libertas Krmin -Agi Gorica 2:3; Pro Cervignano -Libertas Gorica 1:3.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 3. KOL/.
Intrepida - Matteo’s 3:1; Acli Ron ke - 01ympia Gorica 0:3; Cus Trst - Solaris 3:0; Julia - Lib. Gorica 1:3
NARAŠČAJNICE Kontovel — Breg	2:0
(15:8, 15:13)
KONTOVEL: Štoka, Regent, Nadja Menegatti, Ban, Starc, Lazzerini, Daneu, Černolj, Karmen Menegatti, Cibic.
BREG:	Prašelj, Žerjal, Zobec,
Maver, Cherin, Salvi, Smotlak, Pe-karič.
Sodnik: Mavris Roberto.
V prvem povratnem kolu prven stva naraščajnic so Kontovelke tudi tokrat premagale predstavnice Brega.
Srečanje je bilo dpkaj dopadljivo, saj so se ene in druge srčno trudile za vsako žogo, Kontove'' e pa so bile vseeno bolj prisebne in srečanje zasluženo dobile.
H. L.
močnejšim moštvom bridka presenečenja.
Drugo današnje kvalifikacijsko srečanje bo med škotsko in Belgijo ki nastopa skupno z Norveško, Portugalsko in Avstrijo v tretji kvalifikacijski skupini. Zaradi trenutnega stanja na razpredelnici nima to srečanje večjega pomena, saj sta praktično obe ekipi že izločeni iz borbe na vrhu lestvice.
Škotska je namreč v treh srečanjih zbrala le dve, Belgija pa v dveh spopadih tudi dve točki.
LESTVICA 1. SKUPINE Sever. Irska 3	2	1	0	4:1
Anglija	2 1 1 0 5:4
Irska	3	0	3	0	4:4
Danska	4	0	2	2	9:11
Bolgarija	2	0	1	1	2:4
- LESTVICA 3. SKUPINE Portugalska	3 2 1 0 4:2
Avšt&HjS!1 "h 2- O 1 Škotska	3	1'	0	2
BelgtUiT" v	'2	0
NorveškA"™’'^ ff1 L 2
6:4
5:6
2:2
3:6
IZJAVA HAVELANGEA
Na prihodnjem «mundialu» verjetno 24 enajsteric
RIM — Po izjavah predsednika FIFA, Brazilca Havelangeja in predsednika UEFA, Italijana Fran-chija na včerajšnji tiskovni konferenci ob odprtju prvega mednarodnega kongresa športne medicine s posebnim ozirom na nogomet, v Rimu, bo po vsej verjetnosti na prihodnjem svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1982 v Španiji sodelovalo 24 reprezentanc. Joao Have-lange je tudi izjavil, da bo predsednik posebne komisije pri FIFA za organizacijo svetovnega prvenstva, Nemec Herman Neuberger, prihodnji mesec odpotoval v Španijo, kjer si bo ogledal športne objekte, ki bodo po mnenju španske nogometne zveze prišli v poštev za tmundial* leta 1982.
Ob tej priložnosti je predsednik republike Pertini izročil Havelan-geju priznanje za njegovo večletno delovanje na šnortnem področju.
AVTOMOBILIZEM
SAO PAULO — Polemike glede morebitne diskvalifikacije ali bolje penalizacije Carlosa Reutemanna na nedeljski Veliki nagradi Brazilije se nadaljujejo. Ker manjkajo zanimivejši argumenti, se predvsem brazilski tisk najbolj ustavlja ob tem dogodku, ki pa ni sam po sebi posebno pomemben.
Fittipaldi, Mi bolje njegovo moštvo Copersucar, je že med dirko sprožilo protest glede starta argentinskega pilota, ki naj bi po njihovem mnenju nepravilno začel tekmovanje. Komisarji so že med dirko analizirali protest in se dalj časa niso izrekli, tako da je na podij kot tretjeuvrščeni stopil Pironi. Šele nato so komisarji potrdili Reute-mannovo tretje mesto. Naj pri tem še omenimo, da so komisijo sestavljali Francoz, Argentinec in dva Brazilca.
batof'-------—
OBVESTILA
SK Devin
prireja ob priliki 4. Trnovskega maratona avtobusni izlet v Črni vrh nad Idrijo.
VsJ zainteresirani naj se čimprej zglasijo pri odbornikih ali pa telefonirajo or* 18. do 20. ure Lucijanu Sosiču (tel. št. 208551). Urnik odhoda avtobusa bomo pravočasno javili.
* • •
SPDT
obvešča vse tiste, ki se zanimajo za jamarstvo, naj se zglasijo v petek, 9. t.m., na stadionu «1. maj», kjer bo od 17. do 19. ure vadba vrvne tehnike.
• < •
SPDT
obvešča, da se na stadionu tl. maj* s pričetkom ob 20.30 nadaljuje predsmučarska telovadba za starejše, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič.
V kategoriji dečkov A je prvo mesto pripadlo Igorju Kakoviču, pred Faustom Bonannom ter Igorjem Čokom (vsi Adria). Z zmago je presenetil predvsem Kakovič, ki je zadnje čase precej napredoval.
Končno je v kategoriji dečkov B zmaga spet pripadla članom Adrie, tokrat Marku Saksidu, ki je zadal drugouvrščenemu Walterju Verdunu skoraj 3 minute zaostanka in je s svojim nastopom dokazal, da se bo v soboto lahko potegoval za eno najboljših mest na pokrajinskem prvenstvu.
Naj omenimo še, da je v konkurenci članov krožka ECA zasedel dobro drugo mesto Jadranko Kakovič, ki je tako dopolnil velik uspeh Ion jenskih atletov.	R. F.
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
Najboljši strelci na Tržaškem
Po nedeljskih zaostalih tekmah je lestvica najboljših strelcev v 2. nogometni amaterski ligi na Tržaškem naslednja:
13 golov: Privileggi (Opicina)
9 golov: Botteri (Giarižzole)
8 golov: M. Kralj I. in B. Kralj (Primorec)
7 golov: Pugliese (Libertas), Verch (Opicina), Clementin (S. Marco), Tosetto in Vido-nis (Sovrana)
6 golov: Corsi (Libertas) in Fran-dolič (Zarja)
5 golov: Dazzara (Breg), Zorzut (Campanelle), Caufieri
4 gole:
3 gole:
(Zaule), Sirotich in Brai-nich (Costalunga) . Gergolet (Aurisina), Strnad (Breg), Piscanch in Prada (Campanelle), Bol-cich (Gaja), Zacchigna (Giarizzole), Surian (Opicina), P. Kralj (Primorec), Rustja (Primorje), Zollia (S. Marco), De Ca-
10	in Visintin (Sovrana), I. Grgič (Zarja)
L. Zaccaria in Pertot (Aurisina), Macor in Castel-lano (Campanelle), Palci-ni (Costalunga), Gabriel-
11	(Gaja), Pintarelli (Libertas), Rosman (Opicina), Tomizza in Olivo (Primorje), Kirchmeyer in Tommasi (Rosandra), Lu-pidi in D. Grgič (Zarja), Rupini in Bologna (Zan'e).
B R.
3. AL NA GORIŠKEM
Sovodenjci premagali mlade nasprotnike
Sovodnje — Vermegliano 1:0 (1:0)
SOVODNJE: Petejan R., Cecjiet, Ferfolja, Bagon, Kovic, Visintin, Butkovič, Florenin, Musolin, Mar-son, Devetak (v 18. min. p. p. Sambo).
VERMEGLIANO: Sclaunic, Furlan, elemente, Valente, Beltrame, Trevisan, Sobelli, Buran, Minin, Mi-nin II., Ferrari Strelci: v 38. min. Musolin.
2. NOGOMETNA AL
Zaostale tekme tudi med tednom
Deželni odbor nogometne zveze je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o poteku prvenstev in predvsem o prvenstvu 2. amaterske lige skupin: F (to je tržaška skupina, v kateri i-grajo naše enajsterice).
To prvenstvo so namreč prekinili, da bi odigrali zaostale tekme. Zaradi slabega stanja razmočenih in blatnih igrišč vseeno niso odigrali vseh zaostalih tekem. Deželni odbor je zato sklenil, da se prvenstvo 2. AL (skupina F) v nedeljo nadaljuje s pari tretjega povratnega kola in v nedeljo, 19. februarja, s pari četrtega povratnega kola. Nato bodo 26. februarja prekinili vsa prvenstva in odigrali zaostale tekme.
Ker nekatere enajsterice i-majo več zaostalih tekem, bodo le - te morale igrati med tednom.
S tesnim 1:0 so tokrat Sovodenjci na lastnem igrišču zasluženo odpravili mlado, prav zato pa obetajočo enajsterico Vermegliana.
Domačini so seveda že od vsega začetka odločno startali na zmago. Gostje (poprečna starost ekipe se približuje devetnajstim letom) so se dobro branili, klub vsej dobri volji pa so veliko tvegali in le redkokdaj jim je uspelo spraviti v težave tokrat zanesljivo sovodenjsko obrambo.
Strelec edinega gola je bil srednji napadalec Musolin, ki je v 38. min. dobro izrabil Marsonov pred-ložek in z roba kazenskega prostora zatresel lasprotnikovo mrežo. Dve minuti pred koncem prvega polčasa je imel Visintin lepo priložnost, toda močan strel z bližnje razdalje mu je na beli črti z roko zaustavil branilec. Sodnik je seveda dosodil Sovodenjcem enajstmetrovko, toda Florenin ni bil zanesljiv kot po navadi.
Tudi v drugem poicasu so domačini ohranili rahlo terensko premoč, vendar pa so malomarno zapravili nekaj res lepih priložnosti v končnem delu srečanja.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorico, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS * 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozal|<> 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juh|SK* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI.
, . . I	I,,,	Član ifaitianskeI
»rda i a	ZTT	2veze časopisnih I
in lisko f ^Irsf 2a|o2nikov flEG
7. februarja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
PRVA SODNA OBRAVNAVA Z MINISTROMA NA ZATOŽNI KLOPI SE BLIŽA KONCU
Zadnje poglavje procesa Lockheed Sodniki se posvetujejo o razsodbi
Zadnje izjave obtožencev: vsi trdijo, da so nedolžni, podkupnina pa je vendarle prišla v Italijo
-1
RIM — Proces zaradi škandala Lockheed je prišel do svoje zadnje etape. Včeraj se je sodni zbor, 29 sodnikov »razširjenega* ustavnega sodišča, umaknil v posvetovalno dvorano, iz katere se bo vmil šele, ko bo izrekel razsodbe. Kdaj bo to, ne zna oovedati nihče. Sam predsednik Rossi je v razgovoru s časnikarji dejal, da se bodo sodniki lahko posvetovali morda eno uro ali tudi mesec dni. Šaljiv odgovor — jasno .je bilo, da bo posvet trajal vsaj nekaj dnj — pa je tudi jasno pokazal na deljena mnenja, ki nedvomno vladajo med člani sodnega zbora. Ta deljena mnenja izhajajo že od začetka procesa, morda celo že od trenutka, ko je parlament v splošno presenečenje vseh sklenil, da poleg Tanassija pošlje na zatožno klop tudi Guia.
»Začetek konca* škandala Lockheed prihaja na dan prav tri leta potem, ko je škandal zajel tudi Italijo. Izbruhnil je v ZDA, morda — in tega verjetno ne bo nikoli nihče točno izvedel — z,ato, da se s tem škandalom odločilno vpliva na a-meriške volivce, ki so se morali
nekaj mesecev kasneje 'zreči o novem predsedniku ZDA. V nekaj tednih je zajci ves svet. Vanj so bili vpleteni visoki državniki, celo holandski prestolonaslednik.
Italija ni ostala izven škandala. Nasprotno, medtem ko so v drugih državah ozadje že skoraj povsem razčistili, z izjemo že omenjenih globljih političnih vzrokov v ZDA. je v italijanskem primeru še marsikaj zavito v senco. Ostaja na neizpodbitno dejstvo, da sta se, prvič od proglasitve italijanske republike, dva ministra znašla na zatožni klopi pod obtožbo korupcije. Vse ostale postopke »domačega, izvora* so, marsikdaj kljub očitnim dokazom, ki bi nedvomno zadostovali tudi za obsodbo in ne le za navadno obtožnico, pravočasno in previdno prekrili.' Pri škandalu Lockheed je bilo, zaradi mednarodnega izvora prijave in glede na dejstvo, da je v drugih državah sledil prijavam tudi primerni postopek, tako prikrivanje nemogoče. Demokristjani so sicer poskusili kriti Guia, vendar jim pri parlamentarni raz pravi to ni uspelo. In tako sta se
dva bivša obrambna ministra, socialdemokrat Tanassi in demokristjan Gui. znašla na zatožni klopi.
Včeraj se je začelo zadnje poglavje tega procesa. Devetindvajsetim sodnikom (v začetku procesa je sestavljalo sodni zbor 31 sodnikov, dva pa sta kasneje zbolela in odstopila) se je včeraj predstavilo osem obtožencev. Ostali tri.je. Vic-tor Max Melca, Luigi Olivi in Ca-millo Crociam. so se pravočasno »zatekli* v tujino.
Prvi je spregovoril bivši minister Gui. Dejal je. da ga ne bremeni noben dokaz in da je torej njegova nedolžnost dokazana. Do-
ni Kiln lrAT- A.
kazov proti njemu ni. bilo, ker c-nostavno ne obstajajo. Nasprotno — pravi Gui — bil je zelo oprezen in je celo podpisal odlok o prekinitvi letal Hercules C 130. Dodal je: «Možna nedolžnost je bila jasna že od vsega začetka in tega so se zavedali tudi mnogi izmed tistih. ki so z odločilnim glasom določili, da mora obtožnica vsebovati tudi moje ime.* Skratka. Gui je prepričan, da izhaja iz teaa procesa povsem čist, »po poštenem in častnem življenju, po treh letih zagrenjenosti* v pričakovanju na pravično razsodbo.
Tanassi ni bil tako patetičen. Dejal je, da so zagovorniki »jasno dokazali njegovo popolno nedolžnost* in da pričakuje, da mu bodo sodili brez sovraštva in brez strahu. Bruno Palmiotti je bil še krajši in je le potrdil, «da je nedolžen.* General Fanali ie dejal, da ie vedno zvesto opravljal svojo dolžnost. Vse govori njemu v prid in njegova vest je popolnoma mirna. «Nočem ničesar. želim le, da pride resnica na dan,* je poudaril Fanali.
NEPREDIREN MOLK PREISKOVALCEV
Protiteroristična akcija v Milanu pred novim pomembnim razpletom?
Organi javne varnosti so najbrž aretirali več osumljencev, kot so priznali - Včeraj prva zasliševanja domnevnih teroristov
Predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi pred avtobusom, s katerim so se sodniki odpeljali v palačo Salviati, kjer bo zasedal sodni zbor, dokler ne izreče razsodbe	(Telefoto ANSA)
MILAN — Potem ko je v ponedeljek milanski državni pravdnik dr. Mauro Gresti potrdil, da je med aretiranimi tudi Calogerc Diana, e-den od domnevnih morilcev vice-kveslorja Cusana, se je nad preiskavo o rovarjenju terorističnih skupin v Milanu zopet zgrnila zavesa molka. Ne na državnem pravdni-štvu, ne na kvesturi, ne pri poveljstvu karabinjerjev niso hoteli odgovoriti na številna in vsiljiva vprašanja časnikarjev. Edino, kar je gotovo, je, da so organi javne varnosti aretirali več osumljencev kot so priznali in med temi naj bi bil najbrž tudi Giustino De Vuono, e-den od domnevnih Morovih morilcev.
Spričo molčečnosti preiskovalcev je dejanski obseg milanske protiteroristične akcije še nejasen in praktično ni mogoče oceniti, ali je tokrat država zadala svojim nasprotnikom hud udarec. Vse, kar pronica na dan, so le obrobne podrobnosti, ki pa vsekakor kažejo, da se tokrat preiskovalci res niso »izpeli* s tiskom. Med obrobne podrobnosti sodi najbrž tudi govori-
Obtoženci na procesu Lockheed
Kdo so obtoženci na procesu Lockheed? Česa so obtoženi? Kakšno kazen so zanje zahtevali tožilci? Od začetka procesa pa do danes je preteklo toliko časa, da je marsikdo na to že pozabil. Zato je primerno, da v skopih besedah ponovno odgovorimo na ta vprašanja.
■	LUIGI GUI, KD, obrambni minister od junija 1968 do 27. marca 1970. Obtožen je, da je prejel 48 milijonov 750 tisoč lir podkupnine.
Podpisal je naročilo letal tovarne Lockheed. Tožilec je zanj zahteval 9 let zapora.
■	MARIO TANASSI, PSDI, obrambni minister od 27. marca 1970 do 17. februarja 1972. Podpisal je drugo naročilo letal Lockheed in obtožen je, da je pospešil postopek za nakup letal, za kar naj bi prejel podkupino. Pristal je na podražitev letal. Tožilec je zanj zahteval 9 let zapora.
■	BRUNO PALMIOTTI, bivši Tanassijev osčbni tajnik. Obtožen je, da je dvignil v imenu ministra veliko vsoto denarja. Tožilec je zanj Zahteval štiri leta in pol zapora.
■	OVIDIO LEFEBVRE, bivši svetovalec Lockheeda za Italijo. Dolžijo ga, da je osebno podkupil ministra in da je s1-tem;'d* 'je tovarna podražila letala, tudi osleparila državo. Aretirali so ga v Braziliji in pred letom dni izgnali v Italijo. Tožilec je zanj zahteval D let zapora.
■	ANTONIO LEFEBVRE, odvetnik in docent pomorskega prava. Zagovarja se za iste obtožbe kot njegov brat. Tudi zanj zahteva po 9 letih zapora.
■	CAMILLO CROCIANI, bivši predsednik Finmeccaniea. Posredoval naj bi pri izplačilu 140 milijonov lir podkupnine preko namišljenih družb. Pred tremi leti je z družino zbežal v tujino. Zanj je tožilec zahteval 5 let zapora.
■	DUILIO FANALI, bivši poveljnik italijanskega letalstva. Kljub nasprotnemu mnenju tehničnih služb vojske je prepričal pristojne organe, da so se odločili za nakup letal hercules C 130. V zaporu je bil 5 dni, nakar so ga izpustili na začasno svobodo. Tožilec je zanj zahteval 7 let zapora.
■	LUIGI OLIVI, bivši upravitelj liechtensteinske družbe Icaria, ki je kasirala 78.000 dolarjev podkupnine od družbe Lockheed. Posredoval naj bi med Guiem in bratoma Lefebvre za nakup letal. Leta 1977 je zbežal v Švico. Tožilec je zanj zahteval pet let zapora.
■	VITTORIO ANTONELLI, Crocianijev odvetnik. V zaporu je bil me-
sec dni. Zagovarjati se mora zaradi istih obtožb kot Crociam; tožilec je zanj zahteval tri leta in pol zapora.	,
m MARIA FAVA, bivša Antonellijeva sodelavka; iste obtožbe kot Antonelli. Tri mesece je preživela v zaporu. Zahteva: oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
■	VICTOR MAX MELCA, predsednik družbe Icaria. Iste obtožbe kot Olivi in prav tako na varnem v tujini. Tudi zanj je tožilec zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
BiiiiiitmiiiiiuiiiiimiiiiiiHi.........................................................................um....
Ovidio Lefebvre je bil mnofo daljši, a ni povedal nič novega. To je takoj napovedal, ko je dejal, da je pripravil vrsto dokumentov in zapiskov, a da nima kaj dodati k vsemu, kar so povedali tisti »odlični odvetniki*. Dejal ie, da je «eo X«rd„,tt>snicj);j.Jp da je s tem pripomogel k ustavljanju, kako so se odvijali dogodki.
Tudi Ovidiov brat Antonio Lefebvre .je poudaril svojo nedolžnost, ne samo kar zadeva podkupovanje, ampak tudi kar zadeva transakcije v zvezi z nakupom letal z izjemo nekaterih «mnenj*. ki jih je dal kot pravnik, O nedolžnosti sta govorila tudi odv. Antonelli in Maria Fava. Skratka, izgledalo ie, da se je v palači ustavnega sodišča znašla na zatožni klopi skupina neoporečnih državljanov, pooo'nih poštenjakov in gentlcmanov, ki so o herculesih C130 vedeli le to, kar ve vsak navaden smrtnik. Američani pa so jih. zaradi svojih notranjih razlogov, vpletli v to umazano afero...
Sodni zbor je nato zapustil palačo ustavnega sodišča in se preselil v palačo Salviati v neposredni bližini zapora Regina Coeli, kjer bodo sodniki odločali o razsodbi. Kdaj jo bodo izrekli pa ostaja še odprto vprašanja, (bbr)
SKLEP VRHOVNEGA SODIŠČA V RAVALPINDIJU
Potrjena smrtna kazen za bivšega pakistanskega premiera Ali Bhutta
Mednarodni pritisk na generala Zia Ul Haka, naj pomilosti obsojence - Izjava organizacije «Amnesty International»
RAVALPINDI — Samo mednarodni pritisk lahko reši bivšega paki stanskega premiera Ali Bhutta izpod vešal, kajti vrhovno pakistansko sodišče m samo potrdilo smrtne obsodbo bivšega premiera;- pač pa je tudi zavrnilo zahtevo njegovega branilca, naj bi za''30‘dni odložili dkštekucijo m mu tako dan možnost, da pripravi izčrpnejšo dokumentacijo za morebitni priziv.
Medtem pa se z vsega sveta o-glašajo državniki, ki predsednika generala Zia Ul Haka prosijo, naj vendar pomilosti svojega političnega nasprotnika.
Bhutta so aretirali pred 17 meseci in ga predali sodišču ood obtožbo, da je v času, ko je vladal Pakistanu ukazal umoriti nekega svojega političnega nasprotnika, Ahmeda Rezo Kasuri.ia. Dolžili so ga, da je umor narodi skupini članov državne varnostne službe, ki pa naj bi se zmotili in umorili Ka-surijevega starega očeta v Lahoreju. Obtožbe so, seveda, izrekli na Bhuttov račun potem ko ga je Zia Ul Hak zrušil z vojaškim državnim udarom in mu odvzel Oblast.
V zvezi z obsodbo Zuflikarja Ali Bhutta krožijo v Pakistanu govorice, da so smrtno obsodbo glavnega
obtoženca in njegovih domnevnih sodelavcev odločili z večino enega samega glasu. Člani vrhovnega sodišča. ki so doma iz Pundžaba. Ali Bhuttove dežele, so namreč glasovali za razveljavitev obsodbe., vendar jim ni uspelo. Očitno pa je, da se vlada generala Zia Ul Haka boji morebitnih reakcij' med tistim delom prebivalstva, ki še podpira Ali Bhutta in njegovo politiko. Tu-ko so odredili, da se z današnjim dnem zaprejo vsa vseučilišča in višje srednje šole, posebno nadzorstvo pa so uvedli v Pundžabu. O-benem je vlada odredila ža Bhut-tovo ženo in hčerko enomesečni domači pripor. Bhuttov sin, ki študira na londonski univerzi, pa je izjavil,. da bodo «drago plačali* morebitni Bhuttov) krvniki.
Po pakistanskem zakonu ima sedaj Ali Bhutto pravico, da prosi predsednika republike generala Zia Ul Hdka za pomilostitev in spremembo kazni na dosmrtno ječo. Bhuttov odvetnik je že povedal, da je to obsojenec ponosno odklonil.
se med poletom dogaja v letalu so preiskovalci izluščili razgovor med poveljnikom in pomočnikom. Prvi naj bi, preden je prenehal stik z letališčem, rekel svojemu pomočniku dobesedno »Saj šerp. ti rekel, da to ni pristajalna steza št. 21». To pomeni, da sta si Cerfrina, prvi pilot, in Bonifacio, njegov pomočnik, razdelila upravljanje letala med pristankom, Medtem ko je Cerrina vzdrževal stike s kontrolnim stolpom, je verjetno Bonifacio zamenjal luči na kopnem za razsvetljavo pristajalne steze. Ko sta se zavedla napake pa je bilo žal že prepozno za korekturo poleta.
Neznanci ubili župana baskovskega mosta Olabcrrie
ca, ki se je razširila včeraj in sicer, da so policija in karabinjerji nekaj ur po odkritju skrivališča priprli dve osebi, ki sta iskali zatočišča v stanovanju na Korzu XXII. marca. Obe naj bi bili oboroženi.
Vprašanje, ki si ga zastavljajo časnikarji, je, ali gre za ribici, ki sta se bolj pozno ujeli v mrežo organov javne varnosti, ali za vplivnejše osebnosti političnega podzemlja? Res je sicer, da so časopisi v svojih sobotnih številkah le namigovali na obsežno akcijo karabinjerjev in policije in da ne radio ne televizija nista večer prej poročala o preiskavi, kljub temu pa se marsikdo vprašuje, ali je mogoče, da terorista nista zasumila pasti. Zaenkrat je kakršen koli odgovor tvegan, še zlasti, ker ni znano, ali aretirana sodita med domnevne teroriste, katerih imena so sporočili, ali ne.
Medtem ko, kot dokazuje tudi nepredirni molk preiskovalcev, se akcija policije in karabinjerjev nadaljuje, so na državnem pravdništvu začeli z zasliševanjem aretiranih o-sumljencev. Med zaslišanimi naj bi bil tudi Calogero Diana, ki naj bi >se pa omejil samo na to, da je povedal svoje osebne podatke. Nato naj bi umolknil in naj bi odklonil vsakršno sodelovanje s preiskovalci. Ostali osumljenci pa naj bi zavrnili obtožbe. Kolikor je znano, se nihče od njih ni proglasil za političnega jetnika, (vt)
Po vdoru policije v zasebno radijsko postajo
Na prostosti šest od sedemindvajsetih priprtih «teroristov»
RIM — Na ukaz namestnika rimskega državnega pravdnika dr. Mi nea so včeraj izpustili na prostost šest od sedemindvajsetih oseb, ki so jih karabinjerji v nedeljo aretirali na sedežu zasebne radijske postaje »Radio bffllčtartaT. "Za"ostale je sodnik podpisal zaporni nalog z obtožbama članstva v prevratniški organizaciji in nedovoljene posesti strelnega orožja. Ta obtožba se na naša na zaplembo treh samokresov, ki so jih organi javno varnosti na šli v niši blizu stranišča.
Odvetniki aretiranih pa so medtem napovedali, da bodo že danes zahtevali takojšnjo izpustitev na "'stost za vse svoje branjence za ' pomanjkanja indicij. V tem po i so obtožili organe javne var-', da so napihnili vso zadevo skušali prikazati kot prevratniško srečanje sestanek, ki naj bi bil posvečen preučevanju položaja v italijanskih kaznilnicah. Zagovorniki so v tem pogledu poudarili, da je bilo srečanje napovedano že pred časom. Udeleženci pa so se sestali na sedežu radijske postaje in ne v študentskem domu, kot so sorva napovedali, iz enostavnega razloga, da v domu ni bilo primernih prostorov.
Po mnenju preiskovalcev pa sa-
mozagovor aretiranih, ki so eno; glasno zavrnili obtožbe, naj ne p1 bil prepričljiv. Pri utemeljevanju lastnih trditev se preiskovalci sklicujejo predvsem na zaplenjeno gr®" divo, med katerim naj bi bila poročila iz kaznilnic, _ pričevanja jetnikov in ne preveč prikrite grožnje nekaterim paznikom.
Morda se motimo, vendar pa *" mamo vtis, da so se tokrat preiskovalci ušteli in da so iz muh* naredili slona.
Preiskava o urbanistiki je v Maniagu privedla do zaplembe 13 zgradb
MANIAGO — Kaj se pravzaprav dogaja v Maniagu, kjer so kar čez noč odprli preiskavo o urbanistiki te male občine pri Pordenonu? Drža vrij pravdništvo v Pordenonu je namreč odredilo zaplembo trinajstih stanovanjskih zgradb, ki so jih bili zgradili od leta 1967 pa do leta 1975. Za poseg državnega pravdništva je d®'
Vojaška suknja in spolnost
RIM — Znano je, kako nebogljeno se počutijo vojaški naborniki, ko jih pošljejo v njim neznane kraje, marsikje v manj razvite predele države. Dolgočasijo se v vojašnicah in na vajah, zvečer pa se brezciljno potepajo po mestu. Radi bi se zabavali, na plesih ali kje drugje> vendar se jih dekleta pogosto *-zogibajo. Tako se prav med vojaki pojavljajo primeri vsiljeni homoseksualnosti ali uživanja mamil.
Denar, ki ga prejemajo od države, pa ne zadostuje niti za o-bisk pri prostitutkah, ker so predrage. Tako trdi v svojem vprašanju socialistični poslanec in bivii kapetan vojaške mornarice Falco Accame. Naslovil ga je Obrdmbhemu ministru in predlagal, naj bi vsaj zvišali voja■ kom dnevnice, da bi prejemali plačo kot prostovoljci, službo pa naj bi opravljali v domačih krajih, kjer vendar poznajo več deklet.
Nekaterim davkoplačevalcem bodo «pretipali kosti»
RIM — Elektronski stroji, katerim se je finančno ministrstvo leta 1976 zaupalo, da bi laže izsledilo in do podrobnosti «potisnilo» kako davkoplačevalci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, so se dobro obnesli. Tako je finančna straža tudi letos na podlagi elektronskega sistema izžrebala tiste kategorije davkoplačevalcev, ki bodo v letu 1979 morale dokazati finančnim uradnikom, da so popolnoma v redu z vsemi predpisi in zakoni. Ministrstvo je že izdalo ustrezni odlok.
Kategorije, kj jih navaja odlok, so sledeče: kat. A: lastniki privatnih vozil, ki presegajo 2000 kub. cm in ki so bila registrirana po 31.12.1975, ne upoštevajo javnih ustanov, družb z glavnico višjo od milijarde lir in tistih lastnikov, katerim vozila služijo kot sredstva za ustvarjanje dohodka; kat. B: vsi tisti davkoplačevalci. ki so podvrženi davku na dodatno vrednost (v poštev pride leto 1977); kat. C: fiz čne osebe s samostojnim dohodkom, dohodkom, ki izvira iz podjetja,, soudeležbe itd., ki so za leto 1976 prijavili izgubo; kat. D: trgovci in svobodni poklici; kat. E: kdor ima dohodke iz samostojnega dela ali podjetne dejavnosti ir) za leto 1976 ni navedel, vrste svoje dejavnosti, ali pa navedena dejavnost ne odgovarja tisti, ki je za to kategorijo predpisana.
Število izžrebancev bodo določili po pokrajinah in to v sledečem raz merju: 10 odstotkov izžrebancev mo ra pripadati kategoriji A, 20. odst. kat. B, 20 odst. kat. C, 30 odst. kat. D (od teh polovica s čistim dohodkom do 5 milijonov Ur) in 20 odst. kat. E (tudi od teh polovica, katerih čisti dohodek ne presega 5 milijonov lir).
RIM — Železničarji, včlanjeni v avtonomen sindikt FISAFS, so preklicali 24-vno vsedržavno stavko. Vlaki bodo torej v petek, 9. februarja, normalno vozili.
VČERAJ NEPALEC OD 0RC0S0LA NA SARDINIJI
Policisti so v spopadu z ugrabitelji osvobodili Pasqualbo Rosas in Amatorija
Dva bandita zbežala, tretjega, nevarnega kolovodjo, pa so ranjenega zajeli
NUORO — Pasqualba Rosas, 17-letno dekle iz Nuora, ki je bilo od 20. novembra lani v rokah ugra-biteljske tolpe, je od včeraj zopet v krogu svoje družine. Dekle in mehanika Massimina Amatorija, ki je stopil v stik s tolpo, a so ga ugrabitelji, ker ni prinesel denarja zadržali, so osvobodili agenti letečega oddelka kvesture po kratkem spopadu z banditi. Enega, zelo nevarnega kriminalca, Francesca Maria Serro, so ranili in ujeli, dva pa sta jim ušla, pa čeprav domnevajo, da je vsaj eden ranjen.
Akcija se je začela včeraj dopot-’ dne, ko je odred agentov, ki jih je vodil marešal Salvatore Pillija, znan pO uspešnemu pregonu ugrabiteljev, obkolil neobljudeno pobočje hriba nekaj kilometrov od Orgosola, ki je zaradi gostega grmovja skoraj neprehodno, a ima v skalah številna naravna skrivališča. Verjetno so zvedeli, da so ugrabitelji z ujetnikoma na pohodu v iskanju boli varnega skrivališča in tako so se od ločili za akcijo. Niso se zmotili, kajti agente je zmotil šum v grmovju, ki je izdal skrivališče. Ban dati se niso hoteli predati in si hoteli s streljanjem izsiliti beg iz o-broča, kar se je dvema »osrečilo, medtem ko je 44-letni Serra obležal ranjen na tleh. Tedaj sta prišla iz skrivališča na plan tudi Ro-sasova in Amatori. prestrašena in šokirana sicer, a vesela, da se je končalo njeno ujetništvo.
Vest o uspešni akciji se je hitro razširila po področju in medtem ko so edinice karabinjerjev in agentov
javne Varnosti odšle na lov za u-bežnikoma, so ranjenega Serro nemudoma poslali v bolnišnico, Ro-sasova in Amatorija pa so spremili na kvesturo, kjer je bilo ganljivo snidenje s svojci.
Pasqualbo Rosas so ugrabili skupno z zaročencem 20. novembra. Zaročenca so dan kasneje izpustili s sporočilom družini in navedbo odkupnine. Jasno je. da je bila zahteva pretirana in ni bila v domeni Rosasovi. To je precej razburjalo ugrabitelje, ki so se jezili na »obveščevalca*, češ, da_ jih je napačno obvestil o finančni zmogljivosti družine ugrabljenke. Kljub razočaranju pa so z ujetnico še kar človeško ravnali.
Policija je seveda stalno nadzorovala družino ugrabljenke in ni dovolila, da bi sploh prišla v stik z banditi. Že pet dni po ugrabitvi so karabinjerji z bliskovito akcijo aretirali 35-letnega Maura Dettori-ja, 33-letnega Filipa Patterija in njegovega 38-ietnega brata Gabriela, vsi pastirji po poklicu in stanujoči v Dorgaliju pri Nuoru. Istočasno so odkrili v predmestju Dor-galija kmetijo, v kateri sta Rosa-sova in njen zaročenec prav gotovo prespaia prvo noč v ujetništvu. Dokaz so našli v listku, ki je bil skrit pod slamo. Na podlagi teh elementov so oriši! do spoznanja,
čeprav v strogi ilegali.
Kako bo odgovoril Serra na aretacijo njegovih pajdašev je bilo vprašanje, ki je najbolj zaskrbljujoče vplival ne samo. na preiskovalce, temveč v še večji meri Rosa-sove. Bali so se namreč, da se bo maščeval z umorom talke, vendar se to ni zgodilo. Ugrabitelji so navezali stike z družino in njihova zahteva je bila vedno milejša. Končno so se ustavili pri 250 milijonih, ki jih je družina, kljub zaplembi premoženja, skušala zbrati. Po zadržanju Amatorija, nihče ni hotel več stopiti v stik z banditi, kar je spravljalo Rosasove v obup. Predvčerajšnjim so agenti ustavili prijatelja Rosasovih in mu zaplenili 28 milijonov lir in s tem sprožili akcijo. Bilo je namreč jasno, da banditi niso daleč in da sta z njimi tudi Pascjualba in Amatori.
Marešal Pilia .je zbral svoje najbolj izvežbane može in se odpravil na pobočje hriba Lenardeddu, kjer je v skalnati jami zalotil u-grabitelje in njuna talca.
Pilia, dober poznavalec razmer in krajev, se je večkrat proslavil z akcijami proti banditom. 27. julija 1975 je s svojo izvidnico naletel na Antonia Mario Putzola, enega od ugrabiteljev ing. Itala Maf-so ga osvobodili dva dni
SAN SEBASTIAN — Zakrinkani neznanci so sinoči ubili župana me-res pa je tudi, da bodo najbrž nro- sta Olaberria Guipzcoa v baskovski za pomilostitev štirje soobsojen- !• ski pokrajini. 55-letni Jose Antonio ci. V tem primeru bi moral pred- Vivo Undabearrena je bil tudi po-sednik republike pretresti tudi Bhut- krajinski poslanec in vodja oddel-tov položaj.	ka za osebje nekega podjetja.
Če bi Zia Ul Hak zavrnil prošnjo ,ll^i„,iiiiiill,ii„„li„,i,„iii,iimiiiii,imiiiiiii'iiiii'nniiiiiMiii>iiiMHiiniiininimiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiin o pomilostitvi, utegnejo smrtno ka-, zeq izvršiti po 14. februarju. Pakistanski zakon določa namreč, da ima obsojenec 7 dni časa da pro-1 si za pomilostitev. Če je kazen potrjena mu morajo to sporočiti in mu dati tri dni časa. da se »pri-! pravi na smrt*. Izvršitev obsodbe lahko odložijo za nekaj, časa, ven-1 dar mora biti opravljena v roku šestih mesecev.
Za pomilostitev Zuflikarja Ali Bhutta so brzojavno že prosili britanski premier Callaghan, švedski premier Ullsten, turški premier Bu-lent Ecevit in drugi. Mednarodno združenje juristov, ki zaseda v Ženevi, pa je prav tako prosilo generala Zia Ul Haka, naj pomilosti obsojence, obenem pa opozorilo na resne kritike, ki so bile izrečene na račun objektivnosti sodne obravnave.
Za pomilostitev Ali Bhutta sta se zavzela tudi ameriški predsednik Jimmy Carter in vodja palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser A-rftfat.
Še ostreje je nastopila «Amne-sty International*, ki se je zavzela za pomilostitev obsojencev tudi zato, ker politični položaj v Pakistanu ne daje jamstev za pravično sojenje. «Amnesty International* pri tem pripominja, da se zavzema za Ali Bhutta ne glede na dejstvo, da ga je pred nekaj leti z daljšim poročilom svetovnemu mnenju obtožila, da je dal po nedolžnem zapreti nekaj tisoč političnih nasprotnikov, (sts)	vi-
la pobudo izredno ostra debata v občinskem svetu, ko je komunisticn skupina na zadnji seji opozoril na stanovanjske zgradbe. Debata J torej privedla do ostrega nastop®: saj kot kaže, niso imeli gradbeni^ nobenega dovoljenja za gradnjo, kateri ne občinska uprava in ne af želno urbanistično odborništvo ni®*-vedela čisto nič. Poleg vsega te*, gradbeniki tudi niso plačali obe* ^ stroškov za urbanizacijo, kj bi Pr®,. gotovo, po prvih računih, preseg®® sto milijonov lir.
VIDEM — Izvedenci in delavci stnega podjetja ANAS so včeraj 0? prli prometu sedemdesetmetrski sek ceste Tolmeč - Ampezzo, ki L je predvčerajšnjim zasul zemelj®1: plaz. Kot kaže se je ustavilo pr®rTL, kanje zemeljskih plasti, da so j®", ko bagerji in budožerji odstranili z® preko. Na novo pa bodo morali zgr?, diti podporni zid, ki ga je zemelj®*^ usad pomaknil na cesto.
0 SMRTONOSNEM VIRUSU V NEAPLJU_
Poimenovali so bolezen zdravila pa ne poznajo
V	zadnjih dveh dneh nobenega smrtnega primera ~ s«7Pfvi
V	bolnišnicah leži še vedno 500 bolnih otrok
V Podbonescu prvi kongres sekcije RPI
PODBONESEC - Sekcija KPl Nadiških dolin je sklicala v
Po proučitvi «voice rekorderja*
Napaka pilotov vzrok nesreče pri Punti Raisi?
feia, ki
prej, in ga med spopadom ubil. Te-
^	SS	DC 9 pri Punti Raisi
Asinari. Temu so zaradi poroke do	kupnino. 25.	novembra 'stega leta	v	strogi tajnosti	krožijo	nepotrjene
volili nekajdnevni dopust, po kate	je Izvidnica	marešala Pilie osvoho-	vesti,	da je	treba	strmoglaviljenje
rem pa se hi vrnil v zapor, tem	dila inž. Carla Travaglina ,in Obe
več je rhje izbral »svobodo*, pa	nem zajela	enega od-ugrabiteljev.
PALERMO — čeprav poteka prečkava za Ugotovitev vzrokov ne-
pripisati napaki pilotov. Iz «voice rekorderja*, ki registrira vse, kar
NEAPELJ - Kaže. da »skrivnostna bolezen* ali sinkrecialni virus zaenkrat prizanaša. Že dva dni v bolnišnici Santobono v Neaplju niso sprejeli na zdravljenje nobenega o-troka, ki bi kazal simptome bolezni, ki je v zadnjem mesecu terjala 59 smrtnih žrtev. Tudi zdravstveno stanje edinega dojenčka, ki je še na oddelku za oživljanje, se postopoma zboljšuje in danes, po mnenju zdravnikov, sploh ni več zaskrbljujoče.
Smrt torej prizanaša, kar pa še ne pomeni, da je bolezen premagana. Ne smemo namreč pozabiti, da leži v neapeljskih bolnišnicah še vedno nad 500 otrok, ne smemo pozabiti na tragične statistike, ki pravijo, da je v samem Neaplju leta 1967 umrlo 581 otrok, ki so zboleli na dihalnih organih, Tudi zdravstveni in socialni posegi, za katere je zadnje tedne dala pobudo vlada in sama neapeljska občina, so šele na začetku in vsi dobro vemo, da stoletne neapeljske bolezni ni _ mogoče izlečitj čez noč. Nemogoče je odpraviti že kronično revščino, bedo, neprimerne življenjske pogoje v predmestju Neaplja: prejena kanalizacija, socialna služba, šolsko zdravstvo in družinske posvetovalnice so zaenkrat še vedno samo sanje.
Ljudje danes pričakujejo nekaj novega, pričakujejo, da se birokrat ski stroj zgane, da nekaj ukrene, da bo 50. žrtev resnično zadnja.
Ljudi je zajela že prava panika. Pred neapeljskimi lekarnami stojijo v dolgih vrstah. Sprašujejo po najrazličnejših sirupih proti kašlju, po antibiotikih, po aspirinih, ki jih dajejo otrokom tudi brez vsakršnega zdravniškega navodila.
Kot smo že povedali, je zdravstvena znanost dala »skrivnostni bolezni* ime sinkrecialnega virusa, ki pa žal je zaenkrat prav tako neznan in skrivnosten kot sama bolezen. Poimenovali so bolezen, zdra vila pa niso našli. Znanstvenik prof. Tarro trdi, da je nekaj že mogoče narediti in omenja zdravilo, ki naj bi ga izdelovali na Finskem in ki naj bi pomagalo pri vseh virusnih obolenjih. Novo -Upanje torej Medtem pa se svetovna zdravstvena znanost pripravlja že na naslednjo zimo, na naslednji »letni čas prehladov*. Cepivo naj bi bilo že znano. Imenuje se Trial, z njim pa se ukvarja v Marylandu prof. Robert Channock. (ap)
Ko zaključujemo redakcijo, jc pravkar iz Neaplja dospela vest, da so v bolnišnici «Santobono» sprejeli na oživljanje tri otroke z jasnimi simptomi smrtonosne »skrivnostne bolezni*. Otroci so enoletna punčka Sara Barone, ki jo je v bolnišnico pripeljal oče že nezavestno, in 'nitka Lucr Arichiello in Francesco Flaminio. Malega Luco je včeraj popoldne pregledal družinski zdravnik, ki )• takoj zaznal obolenje dihalnih organov.
obširne problematike delovnega -reda so na sestanku obravnaval' razčlenili tudi problematiko slo*'® i ske narodnostne skupnosti, ki ® v videmski pokrajini. S tem v *v. zi so se komunisti iz Podbonesi . zavzeli, da bodo čimprej obrazlo^.. vaščanom in jim tudi posredov® tekst komunističnega zakonsk«1 predloga o globalni zaščiti Slo'c cev v Italiji. Obrazložitev je reč nujna, so poudarili, saj nekateri dobro znani protisloven® krogi nepravilne in izredno tende^j ciozne pojme o globalni zaščit), je desnici že pravi trn v pet*- j. Na kongresu so komunisti iz • j, bonesca izvolili tudi svojega Pre5j, stavnika za odnose z delavci *" v, cer Franca Siracha in še predst® ^ nika za odnose z občino, tud' zvezi z obnovitvijo potresnega dročja, Oliva Domenisa. Za tain'i sekcije je bil potrjen PiergL>r®
Domeniš.
441. potresni sunek v Furlaniji
VIDEM — Včeraj zjutraj ob se je v Furlaniji zopet stresla & y lja. Sunek, ki so ga zabeležib . tržaškem geofizikalnem zavodu, dosegel drugo stopnjo RichteUe v lestvice, epicenter pa je bil bajet(, bližini Ratenja V Furlaniji ie jj 441. sunek po tistem tragičnem.^ je 6. maja 1976 terjal nad tlS^ žrtev.