906. Stev. posamezna številka „Dneva“ slane 6 vin., ravno (oliko Številka „Bode?e Ne£e“. DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in V Uubljani, fetrtek dne 25. Juniia 1914. 'braznikiit. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „B0* PEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 150 Ift la zunanje naročnike stane „Dan“ s prllpgo celoletno 2 K, četrtletno 5'50 K, mesečno i'90 Kv — Naročnina se poSilja upravniStvu. MSmfS Leto III. Telefon itevllka 118. Neodvisen polItKen dnevnik s tedensko humoristKno prilogo Bodeia NA. 1--‘u~ ( turrr- Posamezna iievHka »Dneva« stane 6 vin., ravno loUko Številka »BodeSe Ne2e“. BrsiniStvo io upravniltvo: Liubljana, Franfilkensita ulita Un. 6. Dopisi se podajo uredništvu. Nofrankirana pisma ae rie sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača; peli! Ysta 1® v> osmrtnice, poslana hi zahvale vrsta 20 V., m večkratnem oglaSanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko- Wf|0V8fiu urafoikMsvnj Kom. z Last ih tisk ..Učiteljske liskama".. Telefon Slevllko 11S. II Slovenci nimamo mnogo zgodovinskih dni. Toda dan 21. junija 1914 bi vsekakor lahko nazvali za svoj zgodovinski dan. In zakaj? Na ta dan so se zgodile v naši mili domovini tri važne stvari: Vse-nemci so zborovali v Celovcu, — v Ljubljani je bil prepovedan sokolski zlet — v Trstu je počila bomba! Izpregovorili so torej trije naši prijatelji vsak po svoje: Neme i s svojim zborovanjem, z denuncijaci-jami in s hujskanjočimi govori, v katerih so naznanjali pogin slovenskemu narodu— vlada je izpregovori-la s prepovedjo važnega vsesokol-skega zleta, s katerim smo hoteli pokazati pred Slovanstvom uspeh 50 letnega dela v našem Sokolstvu — in Italijani so izpregovorili po svoje, kakor znajo samo oni — namreč z bombo. Slučaj je hotel, da se je to združilo na en dan — ampak da se je vse io zgodilo, to ni slučaj — ampak to se je že dolgo pripravljalo. Ta dan nam je pokazal pri čem smo in kaj imamo pričakovati. Od severa bodo Nemci skušali uresničiti svo)e grožnje, v sredini nas bo ovirala s pomočjo in nepo-inočjo klerikalcev naša vlada — v Trstu In ob italijanski meji pa se napoveduje boj na bombe. Zgodovinski dan bi moral v nas vzbuditi veliko spoznanje. Iz vseh teh dogodkov pa se stavi pred nas vprašanje: »Ali bomo razumeli ta zgodovinski , datK ali hoiUA vudržali « sva. UmT sIIanil te napade, alf bomo ob težki uri združili svoje moči da si rešimo življenje, ki nam gre po zakonu?« Maribor, 15. junija. S težkim naporom se skuša slovenska mariborska narodna manjšina ustavljati ponemčevanju in delati v povzdigo slovenske narodne zavesti. Kdor v Mariboru ni bival delj Sasa. si niti predstavljati ne more s kakšnim) in kolikšnimi žrtvami je to spojeno in le premnogokrat je ta ali oni malo ne na tem, da omaga. Kljub vsem težkočam imamo navesti doslej stalen, dasi ne ravno velik napredek, kajti, manjka nam v prvi vrsti zadostno mlajšega, narodno vzgojenega naraščaja. Krivda slednjega je v tem. ker nimamo zadostnega slovenskega šolstva. Z vadnico učiteljišča ie nekaj let sem vsled importiranlh nemških in ponemčenih učnih moči križ, kajti tem gotovo ni za to, da bi vzgajali slovensko deco v narodnem duhu, marveč moramo biti še nekako zadovoljni. da nam je ne skušajo vzgajati v direktno protislovenskem duhu. C. M. D. v Ljubljani nam že leta in leta obeta nele za Studenice slovensko ljudsko šolo marveč tudi za mesto samo, a zavzema ves ta čas Slede mestne slovenske narodne ljudske šole nekam neprijetno čudno stališče. Slavno vodstvo C. M. D. v Ljubljani ve, da je kupljeno za mariborsko slovensko narodno ljudsko šolo že davno, potrebno stavbišče in nam je že lani obljubilo, da nemudoma zvrši potrebne načrte za zgraditev, a prišli smo konečno srečno tako daleč, da bodemo, oziroma smo obhajali (15. t. m.) enoletni jubilej te obljube, ne da bi še sploh vedeli, ali se je od takrat kdo sploh še enkrat spomnil na obljubljene načrte, ali ne. Iz skrajne nebrižftosti za slovensko narodno šolo v Moriboru, smo prisiljeni domnevati, da je vsa ta stvar v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala in čaka preje primernega potresa, da se bo zamogla zopet zdramiti... VerielL.siun .danim. nViliaky*» ;» jin poveuah opetovano tudi slovenski mariborski javnosti, ki jih je sprejela z velikim in vsestranskim zadoščenjem na znanje. A ravno danes postaja baš ta naša javnost nele nestrpna, marveč celo skrajno nezadovoljna. NajpreprostejŠemu delavcu je jasno, da Maribor ni teren za morda še desetletno pričakovanje, na kojega koncu po današnji metodi zopet ne bi bilo ničesar. Nas dela javnost za vse to odgovorne. Slavno vodstvo nam gotovo ne bode očitalo pristranosti, ne nam kot Slovencem, ne nam kot listu. Pokazali smo že v nešteto slučajih, da nam je procvit C. M. D. prvi in naf-višji narodni zakon. Sli smo vedno za našo šolsko družbo radevolje in tudi nesebično v boj, a konečno smo menda tudi mi upravičen; zahtevati, da nimamo za vse skupaj vedno le v odgovor lepe besede in večni »bo že« — marveč, zahtevamo prav odločno, da se nam pokaže v polni meri vsaj dobro voljo! Prosimo, da se nemudoma misli na izdelavanje načrtov in se nam le* te v najkrajšem Času predloži, da pojdeio svojo postavno v potrditev določeno pot. Do uresničenja je še dolg in trnjev pot, ki si ga pa nismo voljni ogreniti še z zavlačevanjem najnujnejših stvari. —a. Štajersko. Klerikalno zavijanje in potvarjanje. Zadnja mariborska »Straža« je svojemu vzoru Fr. Žebotu napravila kar cel — uvodnik. Ne glede na to, da je bil v zadnji porotni obravnavi Fr. Žebot le figura m »SI. Gospodar« ter njegovi duševni »reditelji« pravi obtoženci, moramo vendar na par točk tega »uvodnika« reagirati. 1. Ni res, da bi se bil Žebotu dokaz resnice popolnoma posrečil, res pa je, da se mu je popolnoma izjalovil. 2. Ni res, da je porota napravila pri vseli poslušalcih najboljši utis, ampak res je, da so se nad tem, razuh par čukov, vsi navzoči zgražali. Laž je tudi, če trdi »Straža«, da so izpovedbe geometra Lebitscha napravile splošen utis na dobro; Lebitsch se niti na skici ni znal orientirati. Kar se tiče zagovorništva, ve »Straža« prav dobro, da je imelo napram zastopniku obtožbe prokieto obupno stališče. Za »Stražino« pomilovanje se bo gospod Roblek pač zahvalil, ampak drugače kot »Straža« misli. Neprimerno eomsia&na ) ie. hinavščina > Straže«, če trdi, da bi sc bila za Robleka stvar mirno končala, da ni nastopil proti »SI. Gospodarju«. Brez tega bi se bil moral vedno pustiti žaliti. V ostalem pa bi »Straža« najbolje napravila, da se informira pri pravnikih za njihovo mnenje v tej zadevi — in to mnenje tudi na uvoduem mestu pribije. Seveda tega ne bo storila, zato ne — ker računa in špekulira v svoji politični gonji le z najnižjimi in najprlmitivnejšlmi instinkti svojih backov in koštrunov. Socialni demokratje v Gradcu prično »delati«. Minoli potideljek so imeli socialni demokratje v Gradcu ii im s. m ..Sokol 1.“ velika javna telovadba In veselica ob Dunajski cesti. zborovanje, ki se ga je udeležilo do dva in pol tisoč ljudi. Razni govorniki so se bavili z obstoječo krizo v občinskem svetu ter rabili stare, obrabljene fraze, da je to krizo povzročil graški velekapital, dočim jo je povzročilo v resnici socialno demokratično brezvestno gospodarstvo. Za bodoči petek je napovedano novo zborovanje. Do takrat pričakujejo namreč rešitev občinske krize. Značilno je, da so rdeči voditelji zagrozili za ta dan z demonstracijami. Ta grožnja velja kot pritisk na namest-nijo. Kakšno stališče bo zavzela, se bo še pokazalo. Mariborski pastor dr. Mahnert — patriot. Znani protestantovski pastor dr. Mahnert je pričel popravljati. Graški »Volksblatt« mu je pred tedni očital, da je kot slavnostni govornik zadnjega »Burschentaga« dejal, da je edino možno najti avstrijskim Nemcem boljšo nacionalno bodočnost v opori na Nemčijo. Mahnert je dejal v popravku, da kaj takega še nikoli ni dejal. Temu-le gospodu res ne manjka druzega — kot črnožolta kravata, pa bi bil avstrijski patriot tak, kot še namakanega nikoli še ni-kdo videl ni. Skoda' — da je nima! Konec Ščuričeve afere v Mariboru. Pred tedni smo poročali o nemško-socialnodemokratičnem napadu na Hrvata Ščuriča in še par Slovencev. Ščiirič — šlo je takrat za poboje zaradi slovensko-nemških letakov cirkusa. »Kratelj« -v- je takrat v skrajnem silobranu z nožem ranil dva Nemca. Sedaj je bil obsojen zaradi prestopka proti telesni varnosti iia en mesec navadnega zapora, ki ga je pa odsedel s preiskovalnim zaporom. Bridko so jo pa skupili nemški In socialnodcinokratični povzročitelji onega poboja. Tako je dobil železniški uslužbenec Julinek teden dni, a delavec Lešnik Franzovega paro-mlina 6 dni strogega zapora. Trgov-! ski sotrudnik manufakturne trgovine »Tavfseher« v OosposJri uflef jv bit obsojen na 30 K, a neki nrastmg na 20 K globe. Zagovornih a je Sčuriču poskrbela N. S. Z. v Ljubljani. Slovenski delavci lahko na tem spoznajo. kolika je skrb N. S. Z. za dobrobit njenih članov. Agitirajte in pristopajte k N. S. Z.! Maribor. (Ganjeni Žebot.) Pomislite ljudje božji: Minoli pondeljek je bil Žebot ganjen (ne morda ginjen . . .). Ta nesreča se je tako-le zgodila: Žebot in neki kmet sta srečala drug dfaigega. Veste, kaj je dejal kmet Žebotu?! Da je v soboto, torej izračunjeno onega dne in datuma, ko je Žebot stal, oziroma sedel i pred mariborsko poroto in pretrpel 1 največjo vročino, ki je mogoča v dnevih kislih kumare, za njega popoldne molil dve uri, prosimo: celi dve uri molil, da bi Žebot ne bil ob- sojen! ... To je Žebota pripravilo v tako ganjen (pa ne morda ginjen) položaj, da je celo zvečer še z glavo kimal Maribor. (Noctnrno.) Črna polnoč je legla nad trudni Maribor. Utrujene glave so počivale v sladkem snu . . . Pri »Kirbišu« se. je nekaj skozi okna svetilo, slično kot večna luč. Pa ni bila večna luč, ampak odsev onih glav, v katerih je bil zažgan sveti plamen katoliške navdušenosti. In mogočno je gorel ta plamen, saj ga je zalivalo olje sladkega muškatelca ... Nakrat pa so se odprla na stežaj vrata, na cesto in sosedne hiše pa se je razlil bleščeč curek druge svetlobe, v njem pa so stopali junaki opotekajočih se nog. Ko so pritorkljali pod okno odličnega katoliškega velmoža, zadonela je starolepa himna, znana širom slovenske zemlje, povzdigujoč srce in dušo, odganjajoč glavobol in ščegetajoč razvajena ušesa s sladkim razkošjem — zaoril je večnolepi: U-hu-hu-hu . . . Tisti čaš so udarili preč. pp. frančiškani na svojo uro, štirikrat tanko in dvakrat debelo. Zganili so se ponočni pevci in zadonel je povelja vajen glas: »Pozor! Šrit — ains, zvai — ains, zvai . . .« Počasi so se zgubili v poletno noč težki koraki. Utrujeno škrpetanje obrabljenih peta in podplatov pa je naznanjalo še v zadnji pojemajoči melodiji tužnim vrabcem v kostanjih, da je konec Žebotove serenade . Brežiški nadmladenič Urek je minolo soboto baje tudi prisostvoval porotni razpravi proti Žebotu, odnosno »Sl. Gospodarju«. Pravijo, da jc bil prvi, ki je Žebotu zavpil živio in zaploskal. Siromak seveda ni mogel drugače dokumentirati svojega veselja nad moralno — klofuto klerikalcev. Urck bo še lahko kdaj za kaj-druzesa — ploskal. Sv. Mihel. (Nesreča.) Ko je mi-moIo -soboto* delal aidar Avgust Vidovič pri. lički stavbi, ga'je padajoče bruno na glavi zadelo, da je dan nato v mariborski bolnici izdihnil. Se ne vedo. Če je tuja nemarnost povzročila nesrečo. Grobelno. (Žalosten konec otroka.) Pred tedni smo poročali; da se je 4letni sinček posestnika Zajkota nenadoma zgubil iz travnika, koder se je igral nekaj časa v dru?bi svoie 100.000 K nagrade ali obrnite LISTEK. M. ZEVAKOs Srce In met. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Gospod«, je dejala s svojim milini in ponosnim glasom, »ali mi izkažete veliko čast, da se spočijete v moji revni hiši?...« Pomolila mu je roko. Ves zmeden od ganjenosti se je naslonil stari klativitez nanjo; stopila sta v hišo. Nato je ponudila tudi Lujza s Plaho gesto vitezu svojo roko. Pri-zanio. trepetaje in se vzravnal «^o-Sbec'a* Raztrsan, krvav in vendai kiasen.^ se je zdel podoben levu, ki spremlja po zmagi svojo levinjo z bojišča. Vrata so se zaprla za Lujzo in vitezom ... »Kapitan!« je zarohnel Henrik, »dvajset stražnikov pred to hišo, po-&!" Podnevi! s svojo glavo mi Jamčite za jetnika... in za jetnici!<{ smatr?»vn0 SCI? K0teI ukazati, kar smatram za potrebno, svetlost?« ie odgovoril kapitan visokomerno. »Storite to!... In daj vaša dobra zvezda, da bi vam bila gospa de Pfcn. .ki se imenuje po krivem vojvodinjo Monmoransiško, dober porok do zadnjega!.« Kapitan je opravil naglo svoj posel: pobrali so mrtve in ranjene ter poslali po ojačenja; kmalu je stalo pred hišo dvajset vojakov, da jo stražijo noč in dan. V daljavi so grmeli luvcrski kanoni. XLIX. ’ v Demant. Kako sta prišli Ivana de Pjen in niena hči Lujza v to hišo v ulici Monmortre? Kako in zakaj sta se vmešali v prizor, ki smo ga pravkar opisali? Vse to bi se lahko pra-šal Čitatelj po pravici, in naša dolžnost je, da mu povemo. Bivanje jetnice v ulici Haš je bilo tako žalostno, da si ni moči misliti žalostnejšega; toda duševnega trpljenja ni pomnoževala nikakšna vrsta telesne muke. Alisa de Luks se je zadovoljila s svojo ječarsko vlogo; vršila jo je s sramom in obupom, izkušaje ublažiti vsaj nekoliko vso zopernost svojega posla. Ob redkih prilikah, kadar je bilo treba govoriti z gospo de Pjen, je stopila prednjo bolj kot služkinja nego kot čuvajka. Jetnicama, ki sta se je izprva bali, se je kar zasmilila nazadnje. Mrklo in brezupno so tekli dnevi, so minevale noči. Toda jetništvo in bivanje v dneh tesnih sobicah je bilo škodilo zdravju Ivane de Pjen. Upirala se jc bolezni z vso tisto svojo hrabrostjo, ki jo že poznamo. Toliko udar- cev, toliko žalosti, bolečina, ki se je zajedala vanjo tako dolgo in tem globlje, čim dalje ji je trajalo življenje — vse to pa jo je moralo nazadnje vendarle zadeti v srce. Oči so ji zrle čudno široko, obdane z modrikastim kolobarjem. Slabela je od dne do dne. Lahko bi rekli, da je živela nesrečna žena samo še od napora svoje moralne sile in materinske ljubezni. Ivana de Pjen je bila samo še mati. Njene poslednje sanje so bile, spraviti svojo hčerko na varno; potem je bila rada pripravljena umreti! Da, zdaj je gledala smrt kot re-šilko in nositeljico počitka. Nje po-sledna nada je bila ugasnila — nada v uspeh pisma, ki ga je bila pisala Francu Monmoransiškemu! O tem, da je prišlo pismo v njegove roke, ni dvomila. Iz odgovorov Alise de Luks na njena vprašanja je posnela, da je maršal v Parizu. Nemogoče se ji je zdelo, da Franc ne bi bil dobil ganljivega pisma, v katerem mu je razodela svojo in njegovo tragedijo v Maržansiju. In Franc ji ni prihitel na i)omoč! Franc jo je zapustil — on jo smatra še vedno za krivo! Res bi jo bil lahko iskal, a ne našel; toda tudi to se ji je zdelo nemogoče. V svojem pismu je obtoževala Henrika Monmoransiškega tako glasno, da je moral stati pred Francem vsekakor kot ropar in ugrabitelj. In če maršal ne bi bil imel drugih sredstev, bi bil vsaj lahko apeliral na kraljevo pravičnost. Toda nihče se ni zmenil za njeno usodo, nihče ni posegel v tek njene in Lujzine nesreče: odkar so jo bili odvedli iz njenega stanovanja v ulici Seti-Deni, jo je obdajalo venomer samo molčanje. Enkrat se je že hotela okleniti nade, da vitez de Pardajan morebiti ni izročil pisma; izkušala mu je podtakniti zadostno podlost, da ne bi bil izvršil poslanstva, ki ga jc bil prevzel, češ, saj je bil tudi oče nekoč tako zloben, da je ugrabil Lujzo po Henrikovem naročilu. Toda čim dalje je mislila na to, tem jasneje je izprevidela, da ni mogoče. Rekla si je predvsem, da tako mlad človek, ki ljubi po vsej verjetnosti njeno hčer, še ni mogel pasti tako globoko. Pomislila je tudi, da je morala že lastna korist nagovarjati viteza, da izvrši svojo nalogo. Ostal ji je torej edini zaključek, da jo Franc Momnoransiški zapušča. In to strašno prepričanje ji je jemalo življenjski pogum ter netilo bolezen, ki ji je glodala dušo in telo. Lujza pa, odkar je .vedela, da je mladi mož, kateremu je zaupala tako naivno, sin tistega, ki jo je ugrabil nekoč kot novorojeno neboglječe, se je trudila brez uspeha, da bi ga vzmrzila ali pozabila. Takšen je bil njiju duševni položaj, ko je vstopila nekega večera Alisa de Luks. Bila je še bledejša nego običajno. Ivana in Lujza sta jo pogledali a strahom in sočutjem. Alisa je stala povešenih oči pred Črno damo. »Madam,« je dejala, »bodite pravični vsaj toliko, da mi priznate, da sem storila vse, s čimer sem vama mogla olajšati jetništvo.« »Res je to,« je odgovorila Ivana, »Nimam se za kaj pritožiti.« »V mojem življenju, madam je strašna okolnost, ki me je primorala sprejeti ulogo ječarice.« »Povedali ste mi to, ubožica; smilite se mi od srca...« »Torej me ne boste preklinjali, kadar pojdeta odtod?« je prašala Alisa trepetaje. »Ne bosta me sovražili. ko bosta spet svobodni?« Ivana je trpko zmajala z "lavo. »Svobodni? ... Gorje nama! Svobodni ne bova nikoli!« »Svobodni sta!« Ivana de Pjen se Je zdrznila j Lujza je prebledela. »Svobodni sta obe.« je povzela Alisa z mirno trdnostjo. »Okolnost, o kateri sem govorila, je prenehala. Z Bogom, madam... z Bogom, draga gospodična... daj Bog. da mi ohranita več sočutja nego srda!... Rešim vaju svoje navzočnosti, ki vama mora biti zoperna... Ta vrata so odprta in sprednja tudi ...Z Bogom!« CDaUe.^ sestrice, ErieTivlho pasla. Sedaj so pialega našli v nekem gozdu. Zašel le vanj, a ni našel več poti ven in lakote umrl. Telesce je bilo do koščic izstradano. Revše! GoriSko. Oče zlorabil svojo lastno hčer. Porotno zasedanje v Gorici. Pred tukajšnjo poroto se je moral zagovarjati Jernej Feiss, finančni nad-stražnik radi nenravnega zločina, zvršenega nad svojo lastno hčerjo Iz obtožnice je razvidno, da je Feiss povabil svojo hčerko Štefanijo k sebi v Bracon, kjer je ostala več ko en mesec. V tem času je trikrat zlorabil deklico in ji dal obenem tudi neko spolno bolezen, katero je imel oče. Štefanija je šla nato najprej v Piran, potem pa k svoji teti v Bistrico, kjer je tožila večkrat o hudih bolečinah v spodnjem delu telesa. Končno so dognali zločin. Poslali so jo v bolnišnico, kjer je izpovedala, da ji je oče obljubil uro, če ustreže njegovemu poželjenju. Obravnava se je vršila pri zaprtih vratih. Obtoženec taji vse od prvega do zadnjega. Priče, zlasti Štefanijina teta v Bistrici so se slabo izrazile o moralnem čutu deklice, kar daje razpravi še bolj resno lice. Obtožencev zagovornik je dr. Tuma. Izid sporočimo. Konec »Mizarske zadruge« v Solkanu. Ker je zadeva vsem zadosti znana, sporočamo le. da je bil glavni krivec Rudolf Konjedic kot vodja zadruge obsojen na samo 6 tednov zapora, k čemu se prišteje preiskovalni zapor. Zagovornik dr. Tuma je branil obtoženca v dolgem govoru in ga precej »izrezal«. Torej vendar! »Lega Naziona-le« v Gorici je dobila nov odbor, v katerem sedijo visoki spoštovani in velezaslužni laški veljaki:predsednik Je advokat Pinavčič, drugi odborniki pa so Francot. Brežina. Beltram. Lonvier, Grossi, Parmeggianl, Pavia, Mašič. Perinčič, Planinšek. Župan Bombič je pozdravil zbrane v narodnem duhu in se zaklinjal, da bo skrbel za »laško« Gorico. Volitve so se izvršile proti volji pristno-laških meščanov in zato bo »Liberta« prinesla prihodnjič gotovo par lepih cvetk na naslov raznih Plnavčičev, Brežine, Mašičev itd. Kmečki shod sklicuje »Gospodarska zadruga za Goriško okolico« za v nedeljo dne 28. t. m. ob 7. url In pol Ziutrai v Gotici pri Jcra.au (na južnem kolodvoru). Dnevni red: Poročilo o trgovini s krompirjem. Na shod so vabljeni člani in tudi nečlani pridelovalci krompirja za prodajo. Na shodu se poroča o letini krompirja v Italiji, ha Ogrskem in v Nemčiji, po tem razmere in vplive teh dežel na prodajo našega krompirja. Dalje se poroča o moči in vspehih konkurence. Posebne važnosti in dokaz neopravičenega in za naš pridelek škodljivega postopanja trgovcev bode sledeče poročilo: Okrožnica trgovske družbe: Bombič & Comp. Gorica. Poročilo bode povsem stvarno brez vsake osebne žalitve, tako, da se brez vsake skrbi vdeleže nečlani ki pridelujejo krompir za prodajo. Zadruga bode Izplačevala krompir takoj po shodu 28. t. m, do 3. ure popoldne in 29. t. m. na Sv. Peter od 7. ure zjutraj do 12. ure dopoldne. voren. DeIairsO,’«koH izdelkov samo nekateri izmed boljših mojstrov In pomočnikov, ki so priznano zmožni svoji obrti; to v pojasnilo. Iz gorlške okolice. Na opetova-no, a povsem umestno drezanje našega mnogočitanega »Dneva« so izginile na Vel. Rojah (vojaško vežba-lišče) prejšnje prepovedne table z barbarsko slovenščino. Po dolgem času so se sedaj vendar pokazale nove. Porod je bil pač težak! Protestirati pa moramo, da je na njih potisnjena slovenščina zopet na tretje, t. j. zadnje mesto. Vel. Roje leže v popolnoma slovenski občini in so tudi last povsem slovenskih občin. Če že radi vojaštva ne morete opustiti nemščine, ki ni pri nas niti deželni jezik, dovolite slovenščini vsaj prvo, častno mesto. Laščine pa v slovenski občini sploh ne potrebujemo. Kje so po laških krajih slovenski napisi? Prav nikjer! Naravnost pro-tlpostavno je torej, da gospoda na glavarstvu, ki je na deskah podpisano, nam vsiljuje laščino In jej daje na čisto slovenski zemlji celo prednost pred našim jezikom. Prizadeta županstva, zganite se vendar! Ena novih tabel je že sedaj vsa razpokana. Tudi napisi so napravljeni s tako slabo barvo, da jih komaj čitaš. Se par letošnjih ploh. pa bodo izginili. Kakor vidite, treba deske itak popraviti, seveda z denarjem ubogih davkoplačevalcev. Ko se prenove, naj se popravi tudi krivica, ki se dela na njih slovenščini namenoma ali pa edo iz otročje nagajivosti. G. svetnik Rebek pa naj si zapompi, da okoličani ne bomo mirovali, dokler senejnapravi redi i v* Dnevno. Kje je lilitli? vidi se ga v senzacijski veseloigri * MM. Iz Solkana. Pri kazenski razpravi je zagovarjal g. dr. Tuma obtoženca, Rudolfa Konjedica, bivšega predsednika »Mizarske zadruge« v Solkanu«. Mi (solkanski mizarji) nimamo nič proti temu, da zagovornik izkazuje pred sodniki, nedolžnost svojega klijenta, da ga ti oproste večje kazni, to si pa ne dovolimo, da bi smel nas opravljati. Dr. Tuma je opravičeval bivšega predsednika mizarske zadruge radi mizarskih izdelkov, ki se jih je izdelovalo za Egipt; tam je imela mizarska zadruga tudi občutno izgubo. »Priznati moram«, je dejal, »da solkanski mizarji ne znajo in tudi niso vešči izdelovati takih mizarskih izdelkov, zato je moralo več mizarjev iti v Egipt po šest mesecev, da so popravljali svoje izdelke«. Resnično je, da je bilo več mizarjev, po 6 mesecev v Egiptu in da so tam mizarske izdelke popravljali, pa ne radi slabega dela, ampak radi slabega lesa, katerega le preskrbel predsednik sam, in za katero delo je bil tudi on sam odgo- Dobra misel. Nemcem je treba odgovoriti na njihov »Volkstag« in treba je odgovoriti Nemcem in Italijanom, ki se združujejo na Primorskem proti nas. Trst bi hoteli imeti eni in drugi in ker se Nemci Lahov ne bojijo, Lahi pa mislijo, da jim Nemci niso nevarni, so se združili proti Jugoslovanom, ki se nas bojijo eni in drugi. Za Trst se gre In Trst je vprašanje našega obstanka. Znani hrvatski publicist g. Milan Marjanovič je priobčil v svojem listu »Narodno Jedinstvo« članek o mednarodnem pomenu Trst in predlaga, da se čem prej skliče jugoslovanski kongres v Trstu, ki naj upozori naše sovražnike in prijatelje v Evropi, da Jugoslovani Trsta ne damo, da smo ml tam doma In da se ne damo oar\- niti od Adrije, še manj pa hočemo dovoliti, da en (slovenski) del našega ozemlja služi Nemcem za most na Adrijo. Tega predloga ne bomo posebej zagovarjali, ker leži njegova umestnost na dlani, pripomniti hočemo samo nekaj. Kot sklicatelji kongresa naj fungirajo naši tržaški voditelji, ki so najbolj poklicani v to; na kongres naj se ne povabijo samo parlamentarci, kakor niti v Celovcu niso zborovali samo parlamentarci, temveč tudi župani večjih jugoslovanskih mest, zastopniki naših narodno - obrambnih organizacij (to predlaga tudi g. Marjanovič), zastopniki naših naroduo-gospodarskih organizacij in sploh vsi znani narodni delavci. Naš glas, ki se bo slišal Iz Trsta, naj bo močan, naš kongres impozanten. Strankarskih razlik se tudi ne bi smelo delati, za Trst moramo nastopiti vsi Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi — iz monarhije seveda, ker vprašanje je politično in zato niti na »Volkstagu« ni bilo Nemcev iz rajha. Vodstvo tržaških Slovencev naj ukrene potrebno, da se jugoslovanski kongres v Trstu skliče čem prej, da ne ostanemo dolgo dolžni odgovora niti Nemcem niti Italijanom. »Narodno Jedinstvo«, ki ga izdaja in ureja v Zagrebu znani hrvatski publicist Marjanovič je posebno dobro poučeno o mednarodni politiki, posebno v kolikor se ona nanaša na jugoslovansko vprašanje. O razmerah na celem slovanskem jugu je »Narodno Jedinstvo« posebno dobro poučeno in posveča posebno pozornost ravno Slovencem. Našim izobražencem toplo priporočamo ta odlični list, ki izhaja dvakrat na teden v veliki obliki in stane za vse leto 12 K, četrletno 3 K. Naslov: »Narodno Jedinstvo«, Zagreb, Ma-rovska ulica 30. Trbovlje. Čuki Sokole povsod posnemajo. Pred leti so jim ukradli kroj, sedaj se že hočejo postavljati z zastavo. Svojo »bandero« bodo baje blagoslavljali 12. julija. V čukovskem domu bodo skup prišli z Marijinimi devicami, s katerimi bodo odkorakali baje skupno na kolodvor. Cuki in Marijine device se že sedaj pripravljajo in pridno štikajo svojo bandero, na katero hočejo priseči večno zvestobo, katero je župnik Casl na protokol vzel. Mi vam samo svetujemo, da ostanete lepo mirno v črnem čukovskem brlogu. Ne svetujemo izzivati naoredno trboveljsko prebivalstvo. TugBStoTOaglA ~ VflfBSailJe TcTerf-^ kalcem ne d& miru. Jugoslovansko nacionalistično gibanje jim ni po volji, ker — niti onim na Dunaju ni po volji, naši klerikalci pa takointako nimajo svoje volje, temveč mislijo za njih dunajski ministri. Proti jugoslovanskemu gibanju si ne upajo nastopiti (zaradi svojih pristašev, ki so po večini tudi Jugoslovani), ampak izpodkopavati ga pa vseeno poskušajo in zato je dr. Aleš Ušenič-nik napisal v najnovejšem »Času« članek o jugoslovanskem vprašanju, ki ga »Slovenec« z velikim veseljem priobčuje v izvlečku. V koncu tega izvlečka so vsebovane glavne misli dr. Ušeničnika. in sicer tako-le: »Naše nacionalistično gibanje, če naj bo nravno, resno in smotrno, se mora udejstvovati le v mejah prava in v mejah pravih kulturnih ciljev. Meje prava -so v političnem oziru meje habsburške monarhije. Meje pravih kulturnih ciljev so pa načela krščanske etike in principi katoliške kulture. Le v teli mejah se moremo katoliški Slovenci in Hrvati zavzemati tudi za jugoslovansko edinstvo.« Z drugimi besedami: Trializem brez Srbov, oziroma proti Srbom — to je »jugoslovanski« program dr. Ušeničnika in vseh klerikalnih voditeljev. Seveda ni to nobeno Jugoslovanstvo, ker ravno Srbi so najmočnejši del jugoslovanskega naroda, ampak klerikalcem ne bomo tega dokazovali, oni. ki so za pravo Jugoslovanstvo pa to takointako sami dobro vedo. Ampak na nekatere druge trditve dr. Ušeničnika se še povrnemo, ker mož nekatere reči kratkomalo trdi, mesto da bi dokazoval. Rajhenhurg ob Savi. V nedeljo 21. t. m. je lavantinski škof Napotnik slovesno blagoslovil zvonove nove farne cerkve. 2e predvečer se je pripeljala social nedemokratična (Si-tterjeva) godba iz Trbovelj, katera je igrala podoknico škofu in raznim drugim gopodom v Črni halji in bojda tudi Marijinim devicam. Vprašamo cenjene sodruge, kake občutke so imeli pri sviranju raznih melodij, čudni pa so le tile sodrugi, na eni strani napovedujejo boj proti črni gardi, na drugi strani se jim pa klanjajo in delajo »parado«. Ali Še imate kaj ponosa v sebi? Na svidenje zopet 2., 3. in 4. julija pri blago-slovljenju nove cerkve tukaj v Raj-iienburgu, kjer vam že pripravljajo »ajmoht«. Živela »ajmohtarska« in nič več socialistična godba. Sodrug iz Rajhenburga. V oftndftlleL doipoldan timri. ic tla tra i isportuvf deželno holniSti i co v Ljubljano neki 18letni Janez Kus, premogar iz Zagorja, predno so dospeli z njim do železnice. Pravijo, da Je bil že več časa bolan In da so se mu čreva zmešala. Obžalovati je, da ga ni rudnik že preje poslal v bolnišnico, mogoče bi se rešilo mlado življenje? Pa kaj zato, saj je bil le — delavec! Branil se je, pa ni nič pomagalo. Anton Zorman, 22Ietni fant iz Utika, po poklicu črevljar, jo je mahal po cesti skozi Trzin in si delal kratek čas s tein, da je iz revolverja streljal brez ozira na potnike. Prišel je orožnik in ga pozval, naj gre ž njim. bel je. Naenkrat se je spomnil, da bi v zaporu ne bilo prijetno in zato je začel brusiti pete in se skril na neki vrt. Orožnik za njim in s pomočjo župana se mu je naposled posrečilo natakniti verižico. Fant pa ne in ne. Morali so ga položiti na voz in od-peljati. , Strela ubila tri fante. Več fantov iz Komolca in Rdečega kamna na Dolenjskem, je šlo preteklo nedeljo pod neko smreko vedrit. Nenadoma pa je v drevo udarila strela in ubiia tri izmed njih, ostale pa omamila. , Poleti hodijo ljudje bosi, ne čutijo potrebe za črevlji a kljub temu je šel 721etni prosjak Japez Križman iz Grosuplja k Antonu Donu v Podgorici in mu vzel par ženskih obuval. Dva kvartopirca, ki sta igrala z nepravimi kartami sta bila aretirana v Hrastju pri Št. Petru. Bila sta s Hrvatskega. Zg. Kašelj. Veselica, ki bi se imela vršiti v prid prost, gasilnega društva Zg Kašelj pri g- Prane Gradu p. d. pri Bežjaku, se je vsled neugodnega vremena preložila. Vrši se torej v nedeljo dne 28. junija. Sl. gasilna društva ter vse občinstvo se ponovno vabi na obilen obisk te prireditve. Preskrbljeno bo za izborno pijačo, kakor tudi za dobre jedi, ravno tako je tudi s tombolo, šaljivo pošto, streljanjem na dobitke m drugimi raznoterostmi v tako obilni meri, da bo vsak obiskovalec našel dovolj zabave! V nedeljo se je vršila na Dunaju velika kolesarska dirka okolo Dunaja 188.2 km. Udeležili so se je najboljši avstrijski dirkači, tako O r e g I, Kramer, Meschar, Duschinsky i. dr. Imeli so pa smolo. Nekdo je natresel na poti več sto žebljev, tako, da so imeli skoro vsi po dva defekta, mnogi tudi po štiri, le trije so prišli srečno ^RSMrTbtern Je"t>fl tudi vspeh. Prvi je prišel Josip Meschar, ki je dosegel rekord v 6 urah, 26 min. 32 sekund. Gregl je prišel četrti v 6 : 51 [: 41 ena petina, Kramer 6 : 51 : 41 2 petini. Oba sta imela po dva defekta in sta štirikrat zapeljala na napačno pot. Vsled žebljev in defektov je bila vsa prireditev pokvarjena in nemogoče je soditi o uspehih ostalih dirkačev. Vrhu tega je bila še proga tako slabo nadzorovana, manjkalo Je namreč kontrol, da so dirkači jako pogosto zahajali na napačna pota, ter s tem izgubili mnogo časa. Društvo je razpisalo 200 K nagrade — onemu, ki bi zasledil dotičnega, ki je natrosil žeblje. Uubliana. — Nekateri listi javljajo, da odide na Dunaj deputacija parlamentarcev, ki bodo intervenirali pri vladi, da razveljavi prepoved obdrža-vanja sokolskega zleta. Ne vemo, ako je to res, ampak umestno bi to bilo in tej deputaciji naj bi se pridružili tudi zastopniki ljubljanske, postojnske, blejske itd. občine, katerih prebivalstvo bo zelo oškodovano ako prepoved ostane v veljavi; pridružijo naj se tudi zastopniki »Deželne zveze za ptujski promet« in vsi ti naj opozorijo ministre na velikansko Škodo, ki jo bo imela Ljubljana in slovenski kraji sploh, ako ostane prepoved v veljavi — četudi samo z ozirom na inoz.etnce, ker ravno ti inozemci so najboljši obiskovalci naših letovišč. Naj ta deputacija pove ministrom, da ruski in srbski sokoli, francoski, rumunski itd. gimnasti ne pridejo delat v Ljubljano politiko, temveč samo — telovadit. — Napačno je zadovoljit se takoj z zletom, omejenim samo na sokolske organizacije v monarhiji. Toliko moči Slovani v Avstriji menda vendar Še imamo, da preprečimo z energičnim nastopom vsaj to, da nas kak policijski ravnatelj vsaj gospodarsko ne uničuje, vsaj toliko moči bomo menda še imeli, da preprečimo zlobno šikaniranje, ker drugače ne moremo imenovati te prepovedi, ki se ji danes smeje že cela Evropa. Država bo propadla, ako pride par srbskih in ruskih sokolov v Ljubljano! Tega menda niti Fink ne veruje, kamoli grof Kiinigl ali baron Schwarz! Naj se merodajni faktorji potrudijo, da centralna vlada na Dunaju korigira napako grofa Kiinigla, ali onega, ki je povzročil neumestno in v svoji motivaciji naravnost smešno prepoved sokolskega .zleta. — »Slovenska Straža« In »Slovenčevi« narodnjaki, to ata so veti a dva pojma. Kadar bi klerikalci imeli radi denar — tisočake seveda — za kake narodne namene, ki so pod njihovo patronanco, pa vedo da ne bo za njih skrite falotske namene nihče nič ali pa dosti dal5 sami pa iz požrešnosti tudi nič ne dajo, se pa obračajo — na naprednjake in »kranjske liberalce!« Že leta in leta nabirajo denar za »Slov. Stražo«, pa še danes niso nič pokazali, koliko so dali za rešitev narodnosti obmejnih Slovencev in v njih narodne svrhe sploh. Družba sv. Cirila in Metoda izkazuje vsak mesec dohodke in stroške in vsako leto na občnem zboru (glavni skupščini) do zadnjega krajcarja izkaže kako se je nabrani in darovani denar porabil. »Slovenčevi« klerikalni kričači pa upijejo koliko store za ogrožene kraje, pa nimajo nikjer druzega nič pokazati nego par knjižnic, drug denar gre pa ves v klerikalno farško in politično — volilno mavho za agitacijo In — podkupovanje glasov proti — naprednjakom! Družba sv. Cirila in Metoda ustanavlja slovenske otroške vrtce v ogroženih krajih, zida nove šole, nastavlja In plačuje učiteljstvo, skrbi, da so te šole pod uprav klerikalnim vodstvom (kakor ni nobena javna ljudska šola!) pa jo ta kranjska klerikalna svojat napada samo zato, ker ve da ima Družba denar, katerega bi klerikalci dobili radi v svoje kremplje in — požrli! To je tisti med po katerem se klerikalcem — sline cede! Povejte no vi klerlkalno-na-rodni tiči, koliko Je »Slov. Straža« v štirih letih storila, in kje, za obrambo slovenske narodnosti? Zato pa: Vam denar zaupati ali pa ciganu Brajdiču, je vse eno! S. Za složno delo s klerikalci! Prejeli smo: »Slovenec« ogorčeno odklanja očitanje, da bo navidezno »koroški dan« dne 5. julija v resnici klerikalna prireditev, ter poživlja »vse dobret!) Slovence« na složno delo na korist Koroščev! Tudi v »Dnevu« se se že čitala mnenja, naj bi bili Ljubljančanje tega dne složni in edini, prav tako kakor so bili ene misli Nemci na protislovenskem shodu v Celovcu. Naprednjaki smo poizkušali, biti složni s klerikalci po septemberskih dneh. A kaj smo doživeli? Klerikalci, na čelu jim naš škof, so slovensko stvar podlo izdali. Škof je prejel za svoje izdajstvo nove orgije, klerikalci pa so vrgli Ribnikarja v ječo, dosegli so razpust občinskega syeta ter sp pomagali priti NciriCOm 'v ljubljanski občinski svet. In zdaj naj gremo zopet složno s klerikalci? In za Korošce? Kaj so pa ze dah klerikalci Korošcem? Naprednjaki so zgradili Korošcem prekrasno šolo v Velikovcu. Ta šola je prava palača z dvoranami. Naprednjaki so to šolo prepustili klerikalcem popolnoma in gospodari zdaj nad njo — klerikalni fanatik Treiber. Dali pa so naprednjaki našim Korošcem še druge šole, in naša družba sv. C. in M. je žrtvovala za nje na tisoče leto za letom. Čegav denar je bil to? Nabrale so ga od Lampeta opsovane narodne dame in žrtvovali so ga od dr. Kreka na poboj po grapah obsojeni — liberalci! A še dajemo za Korošce! Tudi letošnji cvetlični dan meseca junija v Ljubljani in v Trstu je bil tudi za Korošce. A kako so se vedli naši klerikalci ^ koliko je dal n. pr. g. dež. odbornik dr. Vladislav Pegan? Rekel je našim dekletom s porogljivim nasmehom: »Hvala!« In kako se je'vedel klerikalni profesor Modic? Osorno je na* hrulil naša dekleta, ki so v dežju in hladu brodila po blatu — za Korošce. In zdaj zahtevajo klerikalci, naj iznova in iznova žrtvujemo mi v lepi slogi s — Pegani in Modici za brate Korošce? — Pa dobro! Naj se osnuje skupen odbor, v katerem naj sede po enakem številu naprednjaki, klerikalci in narodni socialci! Ta odbor bo nadziral in vodil cvetlični dan dne 5. julija, zbral ves denar in ga uporabil resnično le za slovenske koroške narodne namene! Ali so s tem Pegani zadovoljni? Naj odgovore jasno in takoj pozovejo družbo sv, Cirila in Metoda ter narodne social-ce na sejo, da se izvoli odbor! Povemo namreč, da hočemo imeti za svoj denar tudi svoje zaupnike v odboru, ker ..., no, ker klerikalcem — ne zaupamo zdaj nič več! Če pa tega nočejo, bomo tudi naprednjaki Korošicam odgovarjali, (a z vso prijaznostjo!) le: »Hvala!« — a dali ne bomo niti vinarja! Naprednjaki. — II. produkcija »Glasbene Matice« je nam predstavila nekaj gojencev višjih razredov. Med njimi je bilo nekaj izbornih sil. Takoj pri prvem nastopu je gdčna. Brenčičeva dosegla lep uspeh na klavirju. G. K. Pogorelec je nastopil z virtuozno sigurnostjo in je izborno podal Nolckovo serenado (gosli). Gospodična Hudnikova je pl. Kaanovo »Barkarolo« podala z visoko tehnično dovršenostjo, gdčna. 2ibertova pa je s finim čustvom izvajala Su-kovo idilo in Griegovo »Svatbo na Troldahangenu«. Predstavili sta se nam dve pevki: k tiču i. Šuštarjeva in Severjeva. Prva ie pevka lepih zmožnosti, z visokim glasom, ki se bo še izpopolnil, druga pa je dosegla tak lep uspeh, da je v čast nji in Matici. Gdčna. Severjeva se je izkazala že pri zadnjem koncertu, včeraj pa je z nova dokazala, da bomo v nji dobili Slovenci pevko, ki bo lahko častno nastopila doma in drugod. Gdčna. Ravnikarjeva je igrala na goslih Sittov »Andantino-allegro« z jako finim prednašanjem. Gospodični Repič in Novak sta pokazali lepe uspehe 8. razreda pod vodstvom gosp. Trošta. Dvorana je bila skoraj polna. — Danes ob 12. uri 45 minut se pripeljejo v Ljubljano gojenke Novosadske višje dekliške šole. Naj bo sprejem prisrčen. — Kino - Metropol je bil včeraj prav lepo obiskan. Novi program nudi zanimivo dramo in zabavne kose, ki vzbujajo mnogo smeha.. Danes se program ponovi. — Hrvatski akademiškl športni klub v Ljubljani. 2a nedeljo in ponedeljek se nam obetate dve jako zanimivi nogometni tekmi. V Ljubljano pride namreč nam že dobro znani »Hašk«, da tekmuje s prvini moštvom »Ilirije«. »Hašk« nam Je v Ljubljani že znan po svoij elegantni in fair igri. Dosedanje tekme z njim so bile radi tega vrlo napete in zanimive. Gotovo bo tudi ta. Za te tekme so od danes opoldan naprej v Češar-kovi in Dolenčevi trafiki v predprodaji vstopnice po znižanih cenah. —■ AH res ni nobene pomoči? Gospod urednik, že opetovano ste v Vašem cenjenem listu kritizirali javno obnašanje vojakov 27. pešpolka v mestni vojašnici napram občinstvu, oziroma damam, toda vse ta nič ne pomaga; sliši se, da so posamezni sosedje te vojašnice osebno intervenirali pri polkovniku, da bi napravil konec temu naravnost škandaloznem obnašanju vojakov-Belgijcev, toda vse brez uspeha, bi-nočni za mladino veseli večer, izvabil je tudi mene, da sem ogledoval to nedolžno veselje in vžiganje ume-talnega ognja. Prišedši V Vojaško ulico na »Friškovcu« sem videl, kako so na cesti igrajoče se otroke, iz vojašnice, iz oken škropili, (govorilo se je, da celo iz nočnih posod) huronsko vpili m zmerjali, tako da so se ljudje naravnost zgražali nad obnašanjem in oDiko — vojakov. Do zdaj so ti ljudje izzivali samo naša dekleta in naše žene, zdaj pa že več otrok ne puste na miru. Vendar mi- petek 26, Sobota 27, g^edeSia 2©, Pondeljek 29, po slovitem romanu JULES VERN^. Nekaj glavnih prizorov* Roberta odnese kondor v zrak. — Roberta zasledujejo divji bivoli. — Viharno morje. — Velika železniška nesreča. — Boj na morju med ekspedicijo in novoselandskimi pirati. slimo, da bi se tudi temu prišlo v okotn, saj vendar imajo vojašnica in pa naše ulice, menda še gospodarje, ta je občinski svet, ker pa nima naš okraj, kakor že opetovano naglaša-tio, tam nobenega zastopnika — prosimo gospode občinske svetovalce sploh, da ukrenejo potrebno, da nam poskrbi slavni mestni magistrat — 7. državno policijo itak ne računamo — mir, do katerega ima pravico vsak državljan, torej tudi mi davkoplačevalci. To je najmanj, kar smo opravičeni zahtevati. — Opazovalec — Ali gostilniška zadruga v Ljubljani in zveza gostilniških zadrug za Kranjsko še delujeta ali ne? Tako vprašuje vsak razsoden človek, ko čita Vaš poziv, da naj bi nastopile vse korporacije — ki so — proti ne-Čuveni prepovedi vsesokolske slavnosti. Cenjena predsedstva, zganite se, dokler je še čas. Storite svojo dolžnost. Saj imamo žalostne izkušnje, da poznejše vloge, pritožbe, resolucije itd. so le na papirju prazen nič. Saj je vendar evidentno, da se hoče s to prepovedjo ravno gostilne oškodovati, oziroma uničiti. — Ljubljanski gostilničar. — Radi praznih moških hlač jih jc staknila predvčerajšnjem zjutraj dekla Frančiška pri nekem dobrem posestniku v Zg. Šiški. Gospodinja je namreč šivala gospodarju hlače, dekli pa menda to ni bilo prav in je začela nekaj govoriti, nakar jo je gospodinja pošteno zlasala. — Za žejo in sušo — aretacija. V pondeljek popoldne je hotel Dimitrij Košovič, pleskarski pomočnik, potegniti »plav«. V žepu suša, dela nič, kaj bi drugega kot pil. Sel je v prvo gostilno; zapil 2 K 06 vinarjev. Plačal ni nič, zmuznil se je — v drugo gostilno, zopet pil in zapil 4 K 18 vin. Ker ni hotel plačati, je bil aretiran. — Kaj vse ljubezen stori. Slikarski pomočnik je v Kolodvorski ulici grozil svoji ljubici, da jo bo ustrelil Bii je pjjan seveda in aretiran tudi. Od odbora stare gasilne zveze »e ponovno vabi vse p. n. gg. delegate in načelnike gasilnih društev na izvanredni občni zbor zveze, ki se vrši v nedeljo 28. junija 1.1. ob pol 12. dopoldne v poletni dvorani g. Ivana Jelačina na Viču, kjer praznuje on- doilio. Jia&ilnn jkutitofm ■s.vnln Seffetnico. — Odbor. — Občni zbor ruskega krožka se vrši dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma. — Pristanišče uničenja Je naslov senzacijonalno napeto zanimive pomorske drame v treh dejanjih, ki se bo predvajala v petek 26. t. m. na speciafhem večeru v kinematografu »Ideal«. Dejanje te drame je skrajno napeto in nam kaže čudovite zasledovalne in morske prizore. — Koncem krasna tridejanska veseloigra »Mala čokoladarica. — Pri pred stavi ob 9. uri, ki igra na vrtu in spremlja slike vojaška godba. Danes zadnji dan vojne slike »bitka pri Ge-stysburgu. — Otroci kapitana Granta. Pred VeČ kot štiridesetimi leti spisal Je slavni romanopisec Jules Verne ta roman in gotovo jih je malo med nami, ki ne bi bral njegovih spisov. Dosedaj smo zasledovali čitajoč v duhu njegove ženialne misli, sedaj pa Jih lahko tudi vidimo in sicer v »Grand Elektro Bioskopu« v Latter-manovem drevoredu, kjer se bodo predvajali »Otroci kapitana Granta od petka do pondeljka vsaki dan ob 6. 7. in pol 9. — Loterijske številke. Graz: 11, 40, 27 in 55. Trst. USTNICA UREDNIŠTVA. . G- St. K. Poštarjem v Trstu ali onim v vlaku se je zopet poljubilo Ponagajati in dobili smo pismo me-si° °b 10 šele ob četrt na 12. in seveda bi bili morali plačati pri tem še razne pristojbine za napake, ki si jih nirSti “radmk‘ »špogajo«. Tako šika-nu ati se ne pustimo in za to smo pismo odklonili, ker taks plačamo dovolj. Ukreni v Trstu na direkciji vse Potrebno! „ Prijatelji »Dneva« naj pa opro-., da je danes tržaška rubrika prazna. Vsled nagajivosti švabskih m italijanskih uradnikov se to godi. f9Zdaj boS pa zak" sar dobil, ko si me aretiral!14 Melhijor Prenk, tridesetletni ;SS«fn! mizar,ski Pomočnik iz Dra- V Ij. se le gugal sladko ginlen oo Ma- rije Terezije cesti. Bilo je to dne 14. junija, torej tisti čas, ko se je vršila kolesarska dirka iz Kranja do Ljubljane. Tačas je šlo veliko ljudi proti Šiški iz radovednosti, kdo izmed kolesarjev bo prvi prihitel na cilj. ki je bil postavljen v Šiški. Melhijor se torej guglje po cesti in godrnja. Zdaj zavije na desno, zaleti se, nenadoma se spomni, da prileti lahko v zid. zasuče se v krasnem loku na levo in stopica proti levi strani ceste. Tam se zopet zboji zidu in vnovič obrne svojo barko na levo. »Ce bo šlo tako naprej, ne pridem ta mesec v Dravlje«, godrnja Melhijor in se jezi. In barka se obrne zopet na desno. »Pa kal, da je toliko ljudi danes na cesti. Kam neki gredo?« začne govoriti Melhijor sam s seboj. Tu se mu zakolcne in Melhijor odjadra vnovič preko ceste na levo. »čakaj, tam-le stoji mož postave; on mi bo povedal, kaj in kako je s temi ljudmi in kam tako hi-« tijo.« In Melhijor obrne barko zopet na desno in jadra proti stražniku. »O, gospod, kam drvi ta množica tukaj?« napravi Melhijor uvod. Barka se ustavi in se še malo za-guglje pred stražnikom. »Danes je dirka,« odvrne stražnik in se obrne od Melhijorja. »Dirka — dirka,« premišljuje Melhijor in lovi misli, ki se mu sučejo v kolobarju v glavi. »Dirka! Seveda je dirka! To sam na sebi spoznam, da je dirka. Od leve na desno in od desne na levo.« »O. gospod, izvolite mi razložiti. kakšna je ta dirka in kakšen je nje namen«, sili Melhijor v stražnika. Ta se jezno okrene k njemu. »Slišite, pojdite proč od mene!« zagrozi Melhijorju. »Ja. ampak dirka, dirka!« »Spravite se proč od mene, če ne bo huda.« »A da bo dirka huda?« »V imenu postave, kako se pišete?« In stražnik poseže po zapisnik. Tu Melhijor vzroji. V glavi se mu je namreč zasvetilo, kaj bo sedaj z ^ ime- začne grmeti nad stražnikom. »Kaj pa misliš, da si? No. zdaj boš pa zeksar dobil, ko si me aretiral.« Pa stražnik ni dobil. Melhijor je dobil. 48 ur zapora namreč. Zaiec pod suknio. Mi Franceta Dornika sicer ne poznamo, toda ljudje v črnuški okolici ga poznajo zelo dobro. Pravijo, da je France postal slaven po svojih lovskih tatvinah, ki jih je izvrševal v gozdovih nad Črnučami. France nastavlja zanjke divjačini in lo precej polovi. Zajce ima pa posebno rad. Ta prepovedan lov mu je prešel v kri. Franceta dobiš vedno v gozdu: spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Noben dež ga ne ustavi, ni ga snega tako visokega, da bi pridržal Franceta za zapečkom. Tudi dne 31. maja je šel France v gozd pogledat, kaj je z zanjkami, ki jih Je nastavil zajcem. Bilo je zgodaj zjutraj okrog petih. Francetu je bila sreča mila. V prvi zanjki, ki jo je nastavil, je našel zajca. Skrbno si ga je ogledal in oko se mu je razveselilo. Bil je res krasen zajec na pogled in France ga je začel tlačiti pod suknjo. .Toda kaj je to? Kdo se bliža ob tako zgodnji uri po poti? 151etni bajtarjev sin Jože Trampuž iz Gmajne je šel veselih korakov po gozdu. Nesel je ravno mleko svoji sestri. Ko je France Dornik zagledal fanta, se mu je strah nekoliko polegel. Vendar pa ni hotel, da bi deček videl tatvino. Potisnil je zajca kolikor mogoče globoko pod suknjo in se je obrnil od fanta. Toda zajec ima dolga bedra in ta dolga bedra so izdala Franceta Dornika. Jožek Trampuž je namreč zagledal moža in je videl, da mu štrlijo izpod suknje zajčj? noge. Stopil je malo hitreje, da bi spoznal človeka, ki baše zajca pod suknjo. Spoznal ga je in je šel naprej. France, divji lovec, se je oddahnil. Mislil je, da ga je zalotil orožnik. Potem bi mu slaba predla. Tako pa samo ta mali Jožek, ki ga še spoznal ni, ker je bil on, France, obrnjen od mega. Pa možakar se ie motil. Zajca je sicer odnesel, toda sam ni odnesel pet. V torek je stal ves mrk pred sodiščem. Zatrjeval je, da se je Jožek Trampuž zmotil in da on ni bil tisti mož, izpod katerega suknje so štrlele oni dan zajčje noge. On ni ukradel zajca in ga ni. Verjel mu ni nihče. Dobil je štirinajst dni. Kmet Marinko in njegova telica. Janez Marinko je posestnik v Vnanjih Goricah. Petinsedemdeset let je star in oženjen je. Tudi France Stanovnik je posestnik v Vnanjih Goricah. Janez Marinko in France Stanovnik nista nič kaj prijatelja. Sam bog vedi, zakaj ne. Stanovnik je večkrat zmerjal Marinka z »rav-barjem« in drugimi podobnimi lepimi priimki. Razume se. da mu Marinko ni ostal dolžan za to. Dne 3. junija je šel Janez Marinko z vozom in s telico na polje. Bogve kakšne muhe je imela ta telica v glavi, toda dejstvo je, da se je zaletela v ajdo, ki pa je last ne Janeza Marinka, ampak Franceta Stanovnika. France Stanovnik je videl Marinka. pa tudi njegovo telico je videl. Škodoželjen nasmeh se mu je razširil na obrazu. »Zdaj bo zopet priložnost za 'špetir s tem preklicanim Marinkom. O. ampak jaz ga uženem, če le vrag ni!« ie stisnil Stanovnik pesti. Ko je Marinko videl, kakšno neumnost je napravila njegova telica, se je takoj razsrdil, zakaj vedel je, da ga bo Stanovnik za to prijel. Toda sedaj ni bilo časa. da bi premišljeval, kaj in kako bo Stanovniku odgovoril, če ga ta pozdravi zaradi telice, ki je hlastala po ajdi. Zato je zavpil Stanovniku z nekoliko grgljajočim glasom: »Poženi vendar telico z ajde, saj vidiš, da ti dela škodo!« Teh besed pa je Stanovnik čakal. In je zavpil z njive Marincu nazaj: »Naj Ie požre ajdo, saj jo je že skoro vso požrla!« rega^armicaC $esecfin * fe^dala besedo in oba vaščana sta bila mahoma v najkrasneišem prepiru. Vse pa je kazalo, da bo iz tega prepira pognalo brstje pretep, kar se je tudi v resnici Zgodilo. Ni bilo treba dolgo čakati, ko sta se Marinko in Stanovnik objemala, pa ne prijateljsko. Izkraja se je zdelo, da je Marinko močnejši, zakaj Stanovnik je bil pod njim na tleh. Toda v kratkem se je situacija izpremenila. Že vidimo, kako je Stanovnik skočil kvišku in spravil starega Marinka pod se. Dvignil je svoj bičevnik in vse udarce, ki bi jih morala pravzaprav dobiti Marinkova telica, je dobil Marinko sam. Stanovnik mu je vtisnil na obraz in na čelo tudi pečat tega, zanju zgodovinskega tepeža. Marinko je bil po obličju ves razpraskan, in iz ran mu je tekla kri. V levi rami je začutil hude bolečine. Zadnji del te zgodbe se je odigral v torek pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Marinko je tožil Stanovnika radi lahke telesne poškodbe. Stanovnik bo moral presedeti v zaporu tri tedne. In vse to le zaradi te neumne Marinkove telice! O pokošenem grahu, izpuljeni čebuli in izruvanem česnju. Ivana Ložar iz Tomačevega je strašna prepirljivka. Z vsakim bi se rada kregala in potem seveda tožila. Zato jo pa vaščani iz Tomačevega kaj neradi gledajo. Kdo bo pa gorel ljubezni do tožbarice? Dne 12. junija ponoči je bil prepirljivi Johani pokošen na njivi ves grah. Na drugi njivi pa izpuljena čebula in izruvan češenj. Škode je bilo okrog sedemdeset kron. Ložarica je začela sedaj premišljati in si beliti glavo, kdo ji je tako gorak, da ji je to napravil. Na vsak način en izmed njenih sovražnikov. Toda teh sovražnikov je imela tožbarica Johana v zelo velikem številu. Bilo ji je strašno hudo, ko ni vedela, koga bi obdolžila imenovanega dejanja. Pa to ni nič delalo bogve kakšnih skrbi. »Tale Šuštarjeva, s katero sem se pred par dnevi prekljala, je prav gotovo moja sovražnica in ona je najbrže tudi izvršila to hudobijo in mi pokosila grah, izruvala čebulo in izpulila češenj. O, seveda, Šuštarjeva je to napravila, in nihče drug.« In fest punca Ložarjeva je tožila Jo-hano Šuštar. Pred sodiščem pa se je izkazalo, da je Šuštarjeva čisto nedolžna. Ona gre vsak večer že ob devetih spat. Tako je šla spat tudi omenjeno noč, ko je bil Ložarici pokošen grah, izpuljena čebula in izruvan češenj. Bila je oproščena. Ivana Ložar je dobila tako dolg nos, da ga jc komaj nesla nazaj v Tomačevo. „Kaj boš ti Ljubljančan !“ Zidarski pomočnik Janez Primožič in Janez Erbežnik iz Bizovika, sta bila prej prijatelja. Sedaj pa nista več. Zakaj ne? Janez Perimožič je bil in pil dne 14 junija v gostilni pri Jeleniču na Selu. Tja je pričel tudi njegov znanec Janez Erbežnik. »Bog daj, Janez!« ^ »Bog ga daj!« »Lepo vreme imamo!« ’ * »Lepo vreme.« »Pa drugače?« »No, tako.« In prijatelja sta sc začela pomenkovati pred gostilno. Med drugim je rekel tudi Primožič Erbežniku: »Kaj boš ti, Ljubljačan!« In je zamahnil z roko, Erbežnik se je čutil s tem razžaljenega in je tudi zamahnil z roko, pa ne po zraku, ampak po Primožiču, ki je padel vsled sunka na tla. Toda Erbežniku se še ni polegla jezica. Šel je v gostilno, naročil si je pijače in je pil. Tudi Primožič je šel za drugo mizo. Ko je Primožič ob enajstih ponoči odšel iz gostilne, je stopil za njimi Erbežnik, zamahnil je z roko in pripeljal Primožiču tako krepko po ustih, da je začel ta krvaveti in da so se mu omajali kar trije zobje v čeljusti. Lahka telesna poškodba, Erbežnik štiriindvajset ur zapora in vsak pet kron. Primožiču za bolečine. IhMi tirnima ii IJ POSTAJA JASNEJŠE. Dunaj, 24. junija. Današnja »Reichspošta« prinaša člauek o prepovedanem III. slovenskem vseso-kolskem zletu. Iz članka je jasno razvidno, da je bila prepoved zleta dana zato, da bi bila udarjena slovenska narodno-napredna stranka in da bi pridobile katoliške telovadne »jungmanšaft«. (Na podlagi tega članka bo kmalu jasno, kdo je povzročil prepoved. Bomo videli, kaj poreče »Slovenec«.) ALBANSKE KOMEDIJE BREZ KONCA IN KRAJA. Drač. 24. junija. Danes popoldne so prišla poročila, da je pri Išmi Prenk Bib Doda vstaše popolnoma potolkel. Prenk Bib Doda je šel pet kilometrov za njimi, tako, da se sedaj nahaja 25 kilometrov od Drača. PRENK BIB DODA UJET? Po drugi vesti, ki ni iz avstrijskega vira, kakor zgornja, je bil Prenk Bb Doda od vstašev po krvavem boju popolnoma potolčen in ujet. S tem je šlo zadnje upanje kneza Wieda po vodi. Podrobnosti še manjkajo; tud v Rimu še nimajo nobenih detajlov. Če se vest potrdi, tedaj je za VVieda prišla zadnja ura. VSTAŠI ZMAGOVITI. Drač, 24. junija. Iz Fieri se tu sem poroča, da so bile vladne čete totalno pobite in da so se vstašl polastili mesta Fleri. V boju so osvojili en top in dve strojni puški, zajeli nekaj nizozemskih oficirjev in med ujetniki tud Avstrijcev ni manjkalo. ARETIRAJO. KAR JIM PRIDE POD ROKE. Drač, 24. junija. Vseh draških poveljnikov se polašča manija za aretacije. Pokojni Thomson ie aretiral vse vprek In ravno tako dela njegov naslednik major Kroon, ki je dal aretirati zastopnika petrograd-ske brzojavne agenture in dopisnika »Matina«. Šele na posredovanje srb- FBAI diplomira,!! lcr©ja,č. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. Jestvine, kolonijaluo blago. FR. MILLONIG - TRST Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. Razpošiljanje po pošli. skega, francoskega in italijanskega poslanika sta bila izpuščena in Kroon se ie opravičeval, da ju ni poznal. POLOŽAJ V DRAČU. Drač. 24. junija. V mestu je mir, le sinoči je prišlo do nepotrebnega alarma in streljanja, ki ie trajal pol ure. Mislilo se je. da so vstaši mesto napadli, toda bila je pomota. POGAJANJA Z VSTAŠI RAZBITA, ODLOČILNA URA. Dunaj, 24. junija. Po zadnjih poročilih so se pogajanja med albansko vlado in vstaši razbila. Vlada je zahtevala, da vstaši pripoznajo VVieda za vladarja, da pripoznajo aL bansko zastavo in izroče voditelje. Vstaši so te zahteve zavrnili. Ker je pa premirje poteklo, se pričakuje za nocoj ali jutri odločilnih akcij. PRENK BIB DODA. Drač, 24. junija. Prenk Bib Doda je bil na častno besedo izpuščen i/ ujetništva (?) KRALJ PETER BOLAN. ALEKSANDER NADOMEŠČA KRALJA. Belgrad. 24. junija. Kralj Peter je bolan in se hoče posvetiti zdravljenju v Rlbarski banji. Z vladarskimi posli je poverjen prestolonaslednik Aleksander. Vse vesti o odstopu kralja so neutemeljene, ker vzrok poverjenja Aleksandra je le kraljeva bolezen. OBČINSKI SVET GRAŠKI RAZ-RAZPUŠČEN. Gradec. 24. junija. V današnji seji občinskega sveta je bil prebran odlok cesarjevega namestnika Cla-ry]a. s katerim se mestni svet razpušča. TATVINA RAZLIČNIH PREDMETOV V VREDNOSTI 1500 KRON. Trst, 24. junija. Gospa A. Fabbro, stanujoča v utic] F. Deuza št. 4 je v torek javila policijskemu komisari-jatu, da ji že tekom 6 mesecev izginjajo različni predmeti visokih vrednosti. Ker ni mogla kljub ostremu opazovanju tatu In storilca izslediti, je naznanila policiji služkinjo I. Babuder, katero je sumila tatvine. Babuder se sicer ni obnašala sumljivo z denarjem, pač pa z oblekami, zaradi katere le g. Fabbro sumila, da je storilka njena služkinja. Policija se je podala takoj po ovadbi k g. Fabbro na stanovanje in uvedla preiskavo. V služkinjinem kovčegu so našli 400 kron v gotovini, poleg tega pa mnogo lepih oblek in bogatih nakitov. Babuder pravi, da ji je nakite daroval njen ljubimec, neki kapitan, denar pa je dobila, ko je zadela glavni dobitek na neki tomboli. Policija je stvar vzela na zapisnik in služkinjo pridržala v zaporu. RABUKA PRED FOROKO. Trst, 24. junija. Danes se je vršila razprava proti Josipu in Antoniju Szorsclk, ki sta oba obtožena zločina težke telesne poškodbe. Obtoženca sta Madžara in sta poškodovala dne 22. novembra 1913 hrvatska delavca Kremžarja In Petka. Razpravi predseduje sodni podpredsednik Claricl, votanta sta dr. Ulaga*in Pachor; drž. pravdnlštvo zastopa dr. Marinaz, obtoženca brani dr. Zennaro; navzoča sta zdravnika dr. Xyd!as in dr. Seunnig. Jutranja razprava je bila prekinjena ob 2. popoldne in nadaljevala ob 5. Izid sporočimo. IGRA PO KRONI IN KUHINJSKI NOŽ PRED POROTO. Trst, 24. junija. Dodatno, v spo-polnllo našega včerajšnjega poročila (Lukežič - Gerlanc). Za zaročenko obtoženca Gerlanca se zašiliš Roberta Riguttija, ki ie Izpovedal, da je Lukežič dober človek. Za njim je bil zaslišan Ivan Lukežič (obtožencev brat.) Za Nazarijem Ellerjem je bil zaslišan oče umorjenca, Ivan Gerlanc kj je izpovedal vse, kar je o uvodnem večeru vedel. Ernest Gr-lanc, sin umorjenega Justa ni izpovedal nič posebnega; za tem izpove- : za moštr«% žensslie In otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini — tvrdke R. MJKLAUC ---------------------------------------- Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena plica s ZFceeTceaa. cddelelE v pn?«ro necetrn^v, Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Tribuna" °0f,“* Trž>ska W'',nllc*št 2®- pf*J p|y0vtf Oorjnp. V»tiku eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orko- strijonov itd. itd. Stolna ulica Stcv. 9-4. roke. Ceniki franko. SANATORIUM -EMONA I ZA • NOTRANJE^^^L^RgjCNE • BOLEZNI. LULBLOANA • komenskega- ulica- 4' ^2TOM^:pRmaj-DR.FH.DERGANC Za nakup oljnatih in suhih t žev in vse v to stroko spad se priporoča tvor n Pristni panama....„ „ 6‘—, —’—, —'— » Vse drugo po priznano žudoiijtonjgklcenl ir Ogleite si velike izložbe. -m Angleško skladišče oblek dal Je še policijski agent M.'Mihalič o aretaciji. Po govorili drž. pravdnika in dr. Robbe so se porotniki odstranili ,v dvorano. Po enournem posvetovanjem so odgovorili na vprašanje glede umora s 7 glasovi da in z 1 glasom ne. Na podlagi teh izrekov je bil Lu-kežič radi zločina umora obsojen v triletno ječo. Trst 22. junija. 1914. Pred sezllol Na obeh občnili zborih »Dramatičnega društva« se je povdarjalo, da se mora obdržati naše gledališče vsaj na isti stopnji, kakor je bilo lansko sezijo, ako že ne moremo storiti koraka dalje. Vkljub temu pa se širijo po mestu različne vesti o predstoječi se-ziji, glasom katerih naj bi obstojala le drama in še ta v presledkih po 8 do. 14 dni. Kdor je zasledoval tek lanske, sezije, ta ve, da drama nikdar ne bode prosperirala na našem odru kajti ljudstvo, ki poseča slov. tržaško gledališče, ima po veliki večini dramo »doma« in se ne bode odzvalo klicu intendancc, da bi posečala predstave. Dogodilo se je mnogokrat, da je bilo igralstvo na odru na-pram publiki, številno v premoči in da se take predstave vse preje kot rentirajo, bode vedel vsak lajik. Drama propada povsod, ne le pri nas. Dramo vidimo v kinematografu lahko vsak moment, za mal denar in v opremi in izvajanju stokrat boljšo, kot smo jo vajeni videti na našem odru. Ako silijo gotovi ljudje vkljub temu z dramo naprej, znamo doživeti drugo leto trikrat večji deficit, kajti drama požira, ne donaša pa ničesar! Eksempcl o tem imamo v Ljubljani, ko lanska sezija ob izbornih močeh in lOtisočni podpori magistrata ni mogla obstati, tem manje pri nas, kjer ni teh moči in ni podpore! Med ljudstvom se sliši že zelo glasno: ja če bo samo drama, grem raje v »cinematografo« za eno fliko in v. Penice, oziroma v "Verdi k opereti in operi. Lansko leto smo imeli tudi opero in opereto. Ako odpadeti te dve umetniški panogi, izgubimo vse. Da ni bilo lansko leto pri 1 't dveh strokah vse v redu, zna vsakdo in ve tudi, zakai ni bilo! Pevce so angažirali ljudje, ki bi morali imeti nekaj smisla za petje in glasbo, toda pokazali so se v tem oziru za popolnoma nezmožne. Tenorska kriza Je uničila sezijo, kajti bivši tenor je bil vse drugo kot to. Tudi Orželski nas ni odrešil, vkljub temu, da je stal v tedruji — čujte — 900 K! Angažirana subreta je nastopila le enkrat v »Logarjevi Kristi« in ker se je zdelo nekaterim »veščakom« popolnoma za nič, so jo dali v pokoj in ji plačali več mesecev gažo, ne da bi nastopila še kdaj! Oospoda, tako se ne gospodari in ako mislite delati tudi v bodoče tako, pustite raje vse skupaj! Ako so pevci domačini štrajkali radi plače ni čuda, kajti ako se je plačalo tujce tako briljantno in tako lahkomiselno, imajo tudi domačini pravico do svojih drobtin, ki so jim bile vržene milostno za njihovo pošteno delo! Tudi med domačimi močmi so taki. ki se lahko kosajo na drugih odrih in z materijalom, ki so ga dovažali do sedaj iz vseh gnezd, kot umetnike non plus ultra! Za obe pevski panogi ne rabimo ničesar druzega kot dobro pevko, ki more peti v operi prve partije in v opereti. Tenorja imamo doma (bil je za časa prve opere na našem odru najboljša moč!) in ako se nočejo gospoda pogajati z domačinom, ki bi bil morda tako drzen in zahteval isto gažo kot tujec, naj se obrne v Ljubljano, kjer se gotovo najde še kak tenorist. Šele če bi nikjer tu ne našli nikogar, potem se obrnite na Hrvatsko oziroma Češko. Drug operetni materijal in pevce za opero imamo doma na .Tržaškem, ki bi radi sodelovali. Na občnem zboru je bil zagotovljen tudi ebor! Na domačine morate računati, kajti le z njimi je gledališče ali ga pa sploh ni! Mi smo tu na svojem in hočemo, da smo upoštevani, kajti iz nas je nastalo gledališče, mi^smo ga dvignili in mi ga bodemo držali. Gledališka konkurenca v Trstu Je velika In ako ne pritegnemo naše ljudstvo k sebi, je Izgubljeno vse. Drame ne gledajo ljudje radi, opereto raje in opero najraje! Primerjajte le gospodo okrog zelene mize, koliko je nesel Zrinski, ki je bil dobro naštudiran!! In tudi druge opere bi nesle, ako bi bile pripravljene, kot morajo biti. A prejšnjo sezijo se je delalo v tem oziru, kot svinja z mehom! Čarostrelec je šel v 8 dneh na oder. Prodana nevesta v 10!! Pri tem so vštete tri do štiri skušnje za soliste, dve na odru in ena z orkestrom! In v tem času naj bi se naučil tudi zbor svojo partijo!! V večernih urah, ko je na razpolago! Poleg opere je imel študirati tudi opereto. Od drugega dejanja jih 50 odstotkov ni znalo več besedila, od tretjega pa 95% niti melodije ne! In tudi čuda ni, kajti krivda ni na zboru in solistih, temveč v vodstvu, ki je pustilo take predstave na oder, in je direktno sililo, da se mora igrati!! Tudi o tem se je govorilo na občnem zboru! Obljubilo sc je od vseh strani, da bo drugače. Bomo videli. Nekdo je tudi sprožil misel, da naj se da pevcem učitelja — ki jc poleg tega stalno v Trstu in ki je poučeval pevce tudi že prejšnjo sezijo — že tekom počitnic, tako, da bodo prišli pripravljeni pred publiko. Vsi pevci so rekli, da sc učijo brezplačno, torej angažirate jih od prve predstave naprej in dajte jim priliko že sedaj, da se naučijo, kajti pozneje bo zopet prepozno. Iz prejšnjih sezij smo se naučili v tem oziru več kot dovelj! In potem pride morda zopet kdo, pa se razkorači, da je moral oditi od »Čarostrelca« razočaran in namigaval na krivdo onih, ki so bili pri tem nedolžni! Ne nazaj — niti koraka ne, temveč po tej poti naprej! Iz malega nai vzraste veliko in ne bodite malo-dušni, temveč odločni in prevdarni! Ni še konec vseh dni in kar je bilo zavoženo, se lahko popravi. Postavite na oder ljudi, ki kaj znajo, in šlo bo, ker mora iti. Voljo imamo dobro, tudi dela se ne ustrašimo, toda dajte nam časa in učitelja! Na delo tedaj, sezija se bliža! (Op. uredništva: Prinašamo kot smo prejeli z opombo, da velja isto za Ljubljano!) Poglavar Prenk Bib Doda in njegovi ljudi. Preje Essad paša, sedaj pa Prenk Bib Doda; tako, da je vedno eden, ki ga Albancem in n)\iiovemu W/edu ter avstrijskim diplomatom »markira«. Kakor so za Essad pašo stali mohamedanski Albanci, posebno pleme Toptani, tako ima tudi Prenk Bib Doda svoje »ljudi« in ti so Miriditi. Miriditi niso enostavno pleme, kakor recimo »Malisori« (kar ne pomenja druzega kot »hribovce«). Miriditov je vseh kakih 20.000 duš in se dele na pet plemen: Spači, Dibri, Fani, Otoši in Kuč-meni. Pripadniki enega plemena se smatrajo za krvne sorodnike in se zato Miriditi ženijo le z nemiridit-skimi ženskami. Miriditi so bili vedno svobodni, Turki jim niso mogli do živega. Miriditija je bila samostojna iz pet malih aristokratičnili republik sestoječa zvezna državica, ki davka ni plačevala sultanu, temveč skupno je daiala nekakšen davek skaderskemu paši, ki ga je nato mi-riditskemu kapitanu vrnil kot dar. Miriditi si izvolijo -kapitana iz roda Džon Marka, ki je bil kapitan okolo 1700 leta. Kapitan obdrži svojo oblast do smrti. Burna zgodovina kapitanskega plemena. Pobijanje. Miriditi so katoliško albansko pleme; njihov opat ni odvisen od skaderskega nadškofa, temveč od papeža samega. In vendar ni plemena, v katerem bi bila »krvna osveta« tako razširjena kot med njimi. (Iz tega se vidi, da jim do kr-ščanskh naukov nič ni, temveč le za denar katoliške Avstrije.) Kapitansko pleme trdi, da izhaja iz knežev-ske rodovine Dukačinov. ~ Današnjega Prenka ded se je imenoval Miklavž Prenk in je podpiral sultana v boju proti Rusiji. Pozneje ga je ubil njegov rojak Leš Dehioka, Miklavževa žena vdova je nato ubila morilca in njegova dva sina Doda in Nota Leša ter proglasila svojega mladoletnega sina Bib Doda (reete našega junaka) za poglavarja Oroša. > Mladost. Mladost Bib Dode je bila nevesela. Preganjan od sorodnikov ubitih, ki so bili željni njegove krvi, se je moral skrivati. Ušel je vsem zasedam ter se oženil. Njegov zakon je bil pa brez otrok in kot katolik se ni mogel ločiti, zato je njegova mati ženo ubila, (to se ji je zdelo bolj katoliško)’, nakar seje njen sin Bib Doda zopet lahko ženil. Odnesel je od nekod mlado mohamedanko, jo prisilil k prestopu na katoliško vero in se oženil ž njo. Leta 1869. je bil Bib Doda paša umorjen in je zapustil vdovo, ki je energično skrbela za koristi svojega sina Prenk Bib Dode. Odpeljan. Prenk Bib Doda je bil še malo seme, ko je bil oče umorjen. Nič hudega sluteč je šel nekega dne gledat v Sv. Ivan Medtianski turško vojno ladjo. Sele po 14 letih sc je vrnil. Bil je^odpeljan v Carigrad, kot tak tam izšolan in izurjen v intrigah in zarotah, v katerih je kot središče katoliških Arnavtov igral vedno važno ulogo. Za uslugo, da je pri neki priliki rešil življenje princu Muratu, je bil poslan domov, toda že 1883. leta. ko se je srečno ognil zastrupljenju, je bil poslan v pregnanstvo v Malo Azijo. Toda tudi za časa odsotnosti Je ostal poglavar svojih ljudi. Njegovo oblast so izvajali plemenski poglavarji. Danes ni več sporov v njegovem rodu in od 1908, ko se je vrnil, »drže vsi skupaj«. Prenk Bib Doda ima trgovske zveze preko Trsta s Hrvatsko in so ga hoteli imenovati za trgovinskega ministra. Toda odklonil je. Hotel je pomagati knezu — a bil je ujet. To je »slavna« povest z žalostnim koncem. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vpraSanJem fe priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri matih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zn-nanji inserend v znamkah. Zaklluček malih oglasov ob 6. url zvečer. Od 4 K 90 v naprej hišne halje, vse velikosti l\n barve. AurIcSKo skladišče oblek, O. Berna to vic, Mestni trg 5—6. ----------------------------------- Proda se omara in postelja, Resljeva cesta št. 26, II. nadstropje levo. _______________________________ 605—1 Kapitalist s 40. do 50. tisoč kron, se išče za že 20 let obstoječo tvrdko (Export). Zagotovljen čisti dobiček letno lp.OOO kron. Pojasnila poštni predal 559, glavna pošta Trst. 604 Edina primorska tovarna dvokoles Slovenei! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! “'1 _ Gorica, Prodaja na obroke. Izvežbane, spretne zidarje se sprejme takoj pri regulaciji Ljubljanice. suhih barv, lakov, firne-spadajočih predmetov i c a barv Premeri & — Dunajska cesta štfv. 20. ~BV| 11M J Kolodvorska ulica štev. UPrletne emajlne "barve, lesurbeliaaej, mavec It