DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
KO. 102
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, APRIL 30TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
^nimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Poslanska zbornica je končno sklenila znižati plače zveznih uslužbencev
Prohibiciji so šteti dnevi v Ameriki
Pevsko društvo Prešern pri- Washington, 29. aprila. Po edi dne 8. maja v Chicagi kon-	dolgem prepiru, vročih debatah Cert, spojen z igro. Naslov igre	in v silnem šumu in ropotu je Je "Trije ptički." :poslanska zbornica kongresa V Denver, Colorado, je umrl	včeraj sklenila z 183 glasovi prodaj 22 letni slovenski mlada-	ti 84, da se znižajo za enajst | "'č John Shutte, ki zapušča več	procentov vse pleče vsqh zvez-
vse
nih uslužbencev, ki dobivaj o j $2500.00 ali več na leto. Kon-; gresman Connery iz Massachusetts, ki je predlagal, da se plače ne znižajo, je bil poražen. Načrt predsednika Hoover j a glede znižanja plač, je bil popolnoma I poražen. Hoover je predlagal, j da se upelje peturni delovnik, toda da se plače ne znižajo. Zbor- j e Glavič z Mr. Kočmanom i nira je to odklonila v divjem kri- j i11 Elsie Glavič z Mr. Mohorči-tčanju in šundru. Predlagano je! Ce,T1-	: tudi bilo, da se znižajo plače
T ^ Detroitu je umrl rojak vsem zveznim uslužbencem, ki °hn Košnik.	! dobivajo več kot $1000 plače na
tifusom sta zboleli v De- leto, in tudi to je bilo odklonje-
Sorodnikov. V bolnišnici v Pueblo, Colora-se nahajajo rojaki Frank laK, ki je tam že četrto leto, na-J'e Jack Kastelic, Jack Feliks-^ari> Katty Dalač, in na svojem »mu leži nevarno bolan Frank
Jordan.
Dne H. aprila sta se v Pue-01°. Colo., poročili sestri Jose-fhin
Ntu dve hčerki Petra Zrmiča,
£rs». Gale Elenich in Mrs. Mary Horn.
Preteklo soboto se je poročil
v firooklynu, N. Y„ Peter Jer-
doma iz Domžal, z Miss
Va«ko Pavlic, istotako iz Domžal.
Jl|goslovanska bratska fede-raCiJa v Ameriki je odprla svo-6 četrto zborovanje v Chicagi v avditoriju SNPJ.
V Milwaukee, Wis., je umrl Jtfak Anton Starič, star 48 let,
loma
j'Jem. v Ameriki je • Zapušča ženo, štiri sinove
no. Znižale se bodo plače le onim, ki zaslužijo več kot $2500 na leto. Tako bo znašalo skupno znižanje plač namesto pričakovanih $67,000,000 na leto, samo $14,000,000. Radi tega znižanja bodo prizadeti vsi člani kongresa, vsi zvezni uradniki, vsi častniki mornarice in vojaštva ter zrakoplovnega oddelka. Izvzet je le predsednik in nekateri gotovi uradniki, katerih plače so postavnim potom tako odrejene, da se tekom njih ura-i< Rad je vasi pri Trebel- dovanja ne morejo znižati.
V Ameriki je bival 27 i	-o-
Kruta smrt ne izbira Menda ga ni bilo bolj poznanega rojaka v Garfield Heights in okolici, kot je bil Andrew Bates (Bajt), katerega je nenadoma poklicala smrt iz tega sve-Duluth|ta. številni prijatelji in znanci ga bodo gotovo pogrešali, ker se je tako nenadoma poslovil od njih za vedno. Ranjki je vodil grocerijo in mesnico preko enajst let. Bil je star ob smrti šele 33 let. Poleg soproge Mary zapušča tudi enega sina ter star še, Andrej in Ana Bajt na Carry Ave., pet bratov: Joseph, Anton, Frank, John in Louig, ter tri sestre: Ana, Mary in Jennie. Bil je član društva Naš dom št.
v Superior, Wis-privedena v
"i dve hčeri.
John Fugina iz Gilberta, Min-Jfs°ta, star 52 let in Nick Maj -,lc iz Kinney, Minn., sta bila te ni aretirana c°nsin,
obtožbo, da sta naredila za $50,000 papirnatega de-ar.)a. Oba sta priznala krivdo. -o-
Ajr Vest iz domovine
T1V[rs. Louise Milavec, 15616 _ rafalgar Ave., je dobila žalost->° Vest iz domovine, da ji je v Vlci umrl brat Valentin Vester, . ar 45 let. Ranjki zapušča so-j °£o, enega, sina in dve hčeri,
v Jugoslaviji dva brata in dve Testfi, tu v Clevelandu pa sestro 50 SDZ. Pokojni je bil blaga ^Uise Milavec. Naj mu bo la- duša in povsod priljubljen. Po-
hk.
a gruda v tujini.
Vikt,
Paletič umrl
soboto zjutraj
greb se bo vršil v pondeljek zju jtraj iz hiše žalosti, 4536 Warner Rd. v cerkev
Sv. Imena na je preminul : Broadway pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Sorodnikom izre-od •• »'VfČ poročamo v pri" kamo naše najiskrenejše simpa-li številki.	jtije, rapjkemu pa naj bo ohra-
njen blag spomin med nami.
o-—
tQi" Paletič, sta ii j noč na, 1076
?• ^2nd St hi ~
T Nova državljanka
, le dni so vile rojenice prine-vl?ružini Mausar na Ivan Ave. ,..Euclidu zalo hčerko. Mati Ju-a m dete, vse je zdravo. Iskre-
e Čestitke!
> Oltarno društvo
Ranice Oltarnega društva fa-g Sv- Vida priredijo banket v '^Podnji šolski dvorani v nedeljo, / ^aja, ob 8. zvečer. Občinstvo j ®rijazno vabljeno. Vstopnina
Ples C' ve^erJ* •|e zabava
p Policija in 1. maj
.Policijski načelnik Mat . °dpovedal vse
morajo biti zl:)i dotični dan, razven onih, j, ,s° bolni. Bo zopet mnogo ro-* a za prazen nič. lak	osebam preti smrt od
ko\v^S V kita->ski Provinci Han-
Jutri poteče 11 let, ko sta Mešana porota je spoznala bila blizu Madisona Amerikance krivim uboja ubita brata Kržič in priporoča milost
Jutri, v nedeljo, 1. maja, bo ' Honolulu, Havajsko otočje, 29. minulo enajst let, odkar se je aprila. Vsi štirje obtoženci v pripetila žalostna avto nezgoda umeru mladega Havajca Kaha-v Clevelandu, ko sta bila ubita lhawai so bili danes od mešane -brata John in Anton Kržič. To-, porote spoznani krivim umora in zadevno je "Ameriška Domovi- priporočeni milosti sodnika. Ob-na" poročala tedaj sledeče: V toženi so poročnik Thomas Mas-nedeljo, 1. m?ja, se je pripetila ■ sie, njegova tašča Mrs. Fortes-velika nesreča z avtomobilom,1 cue, in dva pomorščaka, Lord j nekako tri milje zapadno od Ma-'in Jones. Obtožencei je zagovar-disona, Ohio. Ubila sta se bra- j al slavni odvetnik Darrow, ki je ta John in Anton Kržič. Šla sta bil skrajno nevoljen, ko je zasli-v nedeljo s sestro Ano Kuhar na i šal izrek porotnikov. Najvišja ] obisk na farme, in okoli 8. ure kazen, ki more obtožence doseči, j so se vračali domov. Nekako ! je deset let zapora, najnižja ka-tri milje od Madisona je zadel v|zen pa deset let zapora, toda se njiju Ford avtomobil neki drugi j obsodba suspendira. Sodnik lah-: Ford avto, ki je prišel od strani, ko naredi, kar hoče, d očim ima brez vsake luči. Neposredni generalni governer Havajskega : vzrok nesreče pa je bil najbrž otočja pravico vse obtožence ta-j veliki avtomobil nekega Peter- koj pomilostiti. Sodnik je odlo-I sona iz Perry, Ohio, ki je pri-' žil za en teden izrek obsodbe, j vozil nasproti bratoma z moč- j Pravdorek porotnikov je silno nimi lučmi. Od teh luči sta bi- vznemiril zagovornika Darrowa, la brata najbrž oslepljena začas-! kot tudi obtožence. Darrow je no, tako da ni?ta videla druge- j že izjavil, da se bo pritožil na ga avtomobila ob strani. Ker- višjo sodnijo, in če bo treba bo
žičev avtomobil se je pri spopadu prevrnil na levo stran ceste. Eden izmed bratov, Anton Kržič, je bil ubit na mestu, ko si je zlomil tilnik, John je pa umrl na, potu v bolnico. Ana Kuhar je dobila težke poškodbe. Tru-
šel na okrožno zvezno sodnijo. Med porotniki, ki so sodili obtožence, je bilo 5 Amerikancev, trije Kitajci, en Danec, en Nemec, en Portugalec in en Hava-jec. Ko je sodnik prebral prav-;dorek porotnikov, ni vedel, kam
pla so bila prepeljana v Grdi-j bi, poslal obtožence do dneva obnovo mrtvašnico v Cleveland, sedbe, nakar se je oglasil kapi-pozneje pa na dom na 1438 E. jtan Wortman, poveljnik subma-45th St., in se je vršil pogreb v rinov na Havajskem otočju, in sredo, 4. maja iz cerkve sv. Vi-'izjavil, da on garantira za obto-da. Pri tem so prizadete tudiižence. žena poročnika Massie,
Prijazen klic ljubiteljem lepe slovenske pesmi
Mattowitz urlaube" poli-Coni za dan 1. maja. Absolut-
jna predstava za brezdelne v nedeljo, ob 7:30 2v«cer v S. D. Domu
Miles Heights
Ni dolgo tega, ko se je priklo-pila Clevelandu vas Miles Heights. Mesto pa s to priklopi-tvijo ni ničesar profitiralo. Ne samo, da je bila vasica Miles Heights skrajno zadolžena, tako, da tam niso mogli odpreti javnih šol za tri mesece, pač pa je tudi zdravstveni položaj skrajno žalosten. Zdravstvene razmere v hišah so skrajno zanikerne, in pitna voda je v takem stanju, da ima mrzlica zelo ugodna tla. Cleveland bo moral potrošiti v Miles Heights tisočake, da bo odpravil nedostatke.
Ponarejen denar
Pred zveznim komisarjem v Clevelandu se je moral zagovarjati 29 letni Dominik Tosto iz Youngstowna, v katerega posesti so dobili šest ponarejenih pol-dolarskih novcev. Tosto se je jokal, ko so ga zasliševali. Rekel je, da mu jih je nekdo nalašč potlačil v žep.
* Mehiko ne bo več kupovala konj v Zedinjenih državah.
Slovensko pevsko društvo v Clevelandu, ki ima radi svoje neumorne delavnosti na pevskem polju, vztrajnosti in marljive gojitve petja gotovo največjo zaslugo, kar se tiče gojitve slovenskega petja, je gotovo slovensko pevsko podporno dr. "Zvon," ki deluje že dolgo, dolgo vrsto let, da ne bo pozabljena naša lepa slovenska pesem na tujih tleh. Društvo nima samo zasluge, da je zbiralo okoli sebe zavedne Slovence in Slovenke, ki so prišli iz domovine, pač pa je tekom let vzgojilo v najboljše pevce celo skupino mladih Slovencev in Slovenk, ki so bili tu rojeni, in so postali s slovensko pesmico ravno tako zavedni Slovenci, kot naši bratje ,ki so zagledali luč sveta onstran oceana.
Uspeh se doseže le s trdno voljo in marljivo vežbo. Nove pesmice prihajajo v javnost, domovina nam jih vedno pošilja, poleg tega, da zaklad naših pre-lestnih narodnih pesmic nikdar ne zmanjka. Slovelo bo še lepo slovensko ime, slovenska značaj-nost in ponosih bo slovenska kri, dokler bomo imeli za zvesto spremljevalko slovensko pesmico. In če bi morali mi v Ameriki kaj podpirati kot narod, tedaj moramo podpirati pevska društva, ki nam gojijo to najbolj ljubko našo spremljevalko v tujini — slovensko pesmico.
Ker je društvo "Zvon" vedno pelo ne samo za sebe, pač pa ob vsaki priliki prav židane volje prihitelo v goste na pomoč drugim slovenskim pevskim društvom, zato bodo v nedeljo pri "Zvonovem" koncertu nastopili pevci tudi ostalih pevskih društev v naselbini. Tako bomo imeli priliko videti kar tri pevske zbore na odru Slovenskega Narodnega Doma na 80. cesti v Newburgu, kjer priredi "Zvon" svoj pomladanski koncert.
Pevovodja društva, g. Primož Kogoj, je za. nedeljski koncert pripravil izvanredno prijeten pevski program. Med drugimi bodo peli: "Majnikova," "Maj-niku v pozdrav," "Majolka," "Ljub'ca povej, povej," "Dekle, delaj mi pušeljc," "Med cvetlicami po logu," "Dobra žena," "Straža ob Adriji," "želja Slovenca na tujem," "Rudeči sarafan," "Pojdem v rote," "Pogled v nedolžno oko," "Kukavica," "Mlatiči," "Ko so fantje proti vasi šli," "Pastir," in druge. Bogat program je to! Veliko truda in ljubezni do slovenske pesmice mora imeti zbor, ki postavi na program tako izbrane pesmice in tako številne obenem. Seveda bosta pevska zbora "Ilirija" in "Cvet" po svojih najboljših močeh pomagala k uspehu programa.
Uredništvo še enkrat svetuje rojakom v Newburgu, pa tudi izteza prijazno vabilo rojakom v Clevelandu in v Collinwoodu in drugod, da se udeležijo tega pevskega koncerta v največjem ■številu. Zlasti v teh resnih in tragičnih čaisih menda v resnici nimamo druzega tolažila, kot našo verno prijateljico — lepo slovensko popevko. ' Nizka vstopnina, samo 50 centov, in zabava po koncertu in ples, bo gotovo omogočila vstop vsem ljubiteljem petja. Pridite v nedeljo h koncertu Zvona.
Nevarne operacije
Oklahoma City, Okla., 29. aprila. Državni pravdnik v tem mestu preiskuje naglo smrt'štirih žensk, ki so baje umrle na posledicah prepovedanih operacij. Dve žrtvi sta bili mladi dijakinji na državni univerzi. Državni pravdnik je izdal zaporno povelje proti nekemu zdravniku, kaiterega so obdolžili, da je izvršil nepostavno operacijo na treh ženskah. Zdravniki specialisti so poklicani, da pričajo. Nadalje je bil pozneje aretiran še neki osteopath, zdravnik, katerega je obdolžila neka dijakinja na smrtni postelji, da jo je operiral tako, da je morala nastopiti smrt. Oblasti pa iščejo še enega zdravnika, ki je tudi obdol-žen, da je opeHral 17 letno
družine Oberman (Hrovat) in Bizjak, katerih hčere so soproge omenjenih. Ranjka sta bila člana društva Lipa, in društva Vodnikov Venec, S.N.P.J. Do-
ki je bila svoje dni onečašcena od Havajca Kahahawai, radi česar je poročnik Massie s svojo taščo in dvema pomorščakoma umoril Havajca, je histerično jo-
ma sta bila iz Rakitne, in oba kala na sodniji. S težavo so jo zapuščata mlade družine. An-1 odpeljali. Iz New Yorka se pa ton zapušla enega, John pa tri poroča, da je slavni odvetnik otroke. V Madison, Ohio, zapu- j Dudley Field Malone, ko je sli-ščata enega brata, poleg tega pa šal raz,sodbo, brzojavil predsed-dve sestri, ena omožena Strnad, »liku Hooverju sledeče: "Poziv-iz dobro poznane Strnadove dru- i Liem vas, da storite sedaj to, kar žine v Euclidu, druga pa omože-;bi morali že takoj v začetku te na Cugelj, soproga Antona Cu- tragedije narediti. Zapovedati glja v Genevi ... V spomin! morate, da se poročnik Massie, enajste obletnice nesrečne smr-, njegova tašča in oba pomorščaka ti mladih mož in bratov Kržič, prepeljeta na ameriški vojni se bo v nedeljo, 1. maja, ob 7.; ladji v prvo ameriško pristani-uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine | šče, v San Francisco, kjer lahko na Bliss Rd. brala sv. maša za- j dobijo pošteno obravnavo, do ka-dušnica, in so sorodniki in prija- jtere so kot ameriški državljani telji ranjkih prošeni, da se ude-'Opravičeni.
ležijo v obilnem številu.	-o-
-o--Wm. J. Kennick
Nezvesti uradnik i Na domu slovenskega odvet-Theodore Goetzel, 45 let star,1 nika William J. Kennick se je 14 let zaposljen pri/ 'Cleveland pretekli četrtek vršil sestanek
Trust Co. kot načelnik tu ježem--aktivnih političnih delavcev deškega oddelka, je pobegnil pred , mokratske stranke v 23. vardi. Frances Lee, ki je na posledicah 4. meseci v Florido, ko je pone- j Navzoči so bili odlični demokra-umrla.	veril banki $3500. Denar je za- ti v Clevelandu, kot bivši kon-
Uradne ure
Uradne ure "Ameriške Domovine" so: vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, razven ob sredah in sobotah, ko se urad zapre ob 5. uri popoldne. V nedeljo je urad zaprt. Ako imate kako sporočilo, kadar je urad zaprt, vrzite ga v poštno škri-njico v vratih.
Zapuščen otrok
Na stopnjicah E. 55. ceste bolnice so našli včeraj mesec staro dete, katerega je neki neznanec tja položil.
pravil pri stavah na konje. Iz Floride je včeraj pripotoval peš v Cleveland s 7 centi v žepu. šel je prvo noč k svoji razporočeni ženi na. 3990 W. 43rd St., drugo jutro je pa telefoniral policiji, naj pride po njega. Priznal je, da je ukradel $3500. Goetzel ni nikoli kadil, niti pil, samo strasten je bil na konjske in pasje stave. In to ga je pognalo v pogubo.
Zidarji cenejši
Unijski pokladalci opeke pri zgradbi tunela in kanalov so od
Klub Orlov ima nocoj prijetno družabno zabavo v Grdinovi dvorani
v
kaže skrajno nezadovolj stvo mnogih znanih republikancev nad vodstvom stranke. To vodstvo je v krempljih Maurice Ma-sehketa, Herman Finkla, Alex Bernsteina in Hirstiusa. Nezadovoljni republikanci so ustanovili te dni svoj lasten klub, o katerem pravijo, da je ustanovljen "za zboljšanje republikanske stranke."
Spoznanje samega sebe
Da je v republikanski stranki Clevelandu mnogo gnjilega, glasovali, da sprejmejo od 1. maja naprej $2.00 manjšo plačo na dan, kot doslej. Njih plača na uro bo znašala $1.75,
štirje ubiti
Iz Wooster, Ohio, se poroča, da so bili tam včeraj ubiti štirje 15 in 16 let stari šolski dijaki, ki so se vozili v malem avtomobilu, ki je bil zadet od Pennsylvania brzovlaka.
gresman John J. Babka, Stephen Young, John F. Curry, Wm. J. Boyd, hrvatski kandidat za državno postavodajo in Wm. J. Kennick, katerega podpira letos demokratska stranka za državno postavodajo. Pov-darjalo se je pomen primarnih volitev in se priporočalo v izvolitev vseh šest kandidatov demokratske stranke za državne senatorje in 18 za državne poslance. Primarne volitve se vršijo v torek, 10. maja.
*	Gilbert Moss in njegova eno let stara hči, sta bila ubita od strele v Beaumont, Texas.
*	Ogromno parado za pivo priredijo 14. maja v Detroitu pod vodstvom župana.
—!-O-
Dvor Baraga št. 1317 priredi zanimiv ples v nedeljo v Grdinovi dvorani
e
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
J>
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
Mo. 102, Sat., April 30th, 1932
Hoover premišljuje
Javno mnenje v Zedinjenih državah glede prohibicije se je v zadnjih treh letih tako silno spremenilo, da če bi prišlo danes do narodnega glasovanja glede prohibicije, bi brez dvoma bil porušen 18. amendment 2:1. Pred petimi leti je bilo to vse drugače, in še štiri leta je Hoover na svoji govorniški predsedniški turneji lahko povdarjal, da je prohibici-ja imenitna in plemenita preskušnja, ki bo ublažila ves ameriški narod.
Toda, kot ni nobena prisiljena stvar dobra, tako tudi postava, ki je bila vsiljena narodu, ne more najti odmeva v srcih naroda. Prva leta po upeljavi prohibicije, je narod še nekako molčal, kajti ne bi bilo prav, da se novi stvari ne bi dal čas, da se vidi kaj in kako. Mnogokrat se zgodi, da najbolj dozdevno neumestna ideja prinese največjo korist in dobroto, in to se je pričakovalo tudi od prohibicije.
Narod je gledal in opazoval, in narod, ki voli postavo-dajalce, in ki mora tudi poslušati postave, narejene od teh postavodajalcev, je v vsakem slučaju najboljši sodnik, da določi, ali je postava kaj vredna ali ne. Imamo stotine postav, katerih se je narod oklenil, in katere prav rad spolnuje, do-čim so zopet druge postave, katere narod le nevoljno spolnuje, a jih trpi in ne godrnja preveč. So pa postave, katere narod očitno in brez sramu, in celo z nekakim ponosom nalašč prezira in krši.
Taka postava je prohibicijska postava. Narod jo je začel kmalu potem, ko je bila narejena črtiti, prezirati in se ji očitno ustavljati. Prišlo je do številnih aretacij sicer najbolj poštenih državljanov, prišlo je do streljanja, korupcije in škandalov, ki so nezaslišani v ameriški, zgodovini. Narod je začel godrnjati, polagoma v začetku, toda vedno glasneje in odločnejše.
Ta ljudski glas ni mogel iti mimo časopisja, ki je glasnik naroda. Dočim je časopisje prvotno z vso vnemo podpiralo prohibicijo in jo skušalo prednašati narodu v najlepši luči, pa se narod za vse to ni zmenil, pač pa je godrnjal vedno glasneje, tako da je časopisje moralo zaslišati ta glas in ga prinesti v javnost. En časopis za drugim je začel opuščati stfoje prohibicijsko mišljenje in držati z narodom, tako da suha stranka danes v Ameriki nima na svoji strani niti 10 procentov vsega časopisja, ki ima sploh kaj vpliva.
Iz časopisja se je nasprotstvo prohibicije vrglo na politične stranke. Kot "lojalni" in "postavo spoštujoči" politični strankarji, so bili seveda v javnosti vedno na strani prohibicije, dasi so skrivej radi vživali opojno pijačo, samo če jim jo je kdo ponudil. Glasovali, so'pa vedno za prohibicijo. Enako tudi sodniki. Sprva so trdo sodili one, ki so delali in pili enako kot sodniki, a končno so tudi sodnije morale odnehati s svojo krutostjo.
Tako je prišlo do predsedniške kampanje v letu 1928 Demokratska stranka je že tedaj se deloma odpovedala pro-hibiciji in postavila za svojega zastavonoša Alfred Smitha, dočim se je Hoover, zastavonoša republikancev, še vedno ponašal s prohibicijo, kot republikansko plemenito preskušajo. Toda od onega časa pa do danes so bili člani njegove (Hooverjeve) lastne rodbine aretirani radi kršenja prohibicije, in dasi sicer niso bili tako hudo obsojeni, kot navadni državljani, pa je vendar nastal škandal in marsikomu so se oči zopet odprle. Dokler je padala kazen le po malih glavah, se višji politikarji niso zmenili, ko je pa postava parkrat vkrenila vstran in segla tudi po višjih glavah, tedaj je tudi tam nastal punt.	1
Gospodarji politične rebuklikanske stranke v eni državi kot v drugi so pokazali prohibiciji hrbet. Nič več niso voljeni delegati za predsedniško konvencijo, ki bi povdarjali, da je njih sveta dolžnost boriti se za prohibicijo. Nasprotni ki slednje dvigajo vsepovsod svoje glave.
To je končno sprevidel tudi uradnik dežele, predsednik Hoover. Videl je, da ga bodo zapustili skratka vsi njegovi pristaši ravno radi prohibicije. In dočim je Hoover, ki je povsod zadnji, dasi bi moral biti prvi, še pred kratkim trdil, da je prohibictja plemenita preskušnja, je te dni izjavil, da bi se moralo dati narodu na glasovanje, kaj naj se pravzaprav zgodi s prohibicijo. Veljalo je ameriški narod v davkih £500,000,000, da so mu vsiljevali prohibicijo, in danes je celo nazadnjaški Hoover prišel do spoznanja, da prisiljena stvar nikjer ni dobra.
SAMO ZA DELAVCE
kazali bolj praktični in pustili človeka z razumom daleč zadaj. Moderni stroji vedno bolj in bolj izpodrivajo delavce in jih mečejo na ceste. Ves svet, posebno pa še Amerika, se klanja moderni tehniki, ki je v gotovem pogledu za delavca propast.
Dasi je neprijetno, toda je resnično, da bo treba prej ali slej napovedati boj veleobra-tom, ki na eni strani omogočajo produkcijo v masah, na drugi strani pa pehajo v revščino in v revščino milijone delavcev.
V začetku človeštva se je vsak posameznik boril za izboljšanje svojega obstanka. In po več tisoč letih ni bil zmožen napraviti niti stopnje napredka, ki bi mu dala siguracijo za njegovo življenje in strla pot, ki vodi maso v revščino. To je čudež če mi malo pogledamo v preteklost, ali če bolj temeljito pogledamo v zgodovino človeštva, se ne bomo nič čudili. Pregovor pravi: kar seješ, to imaš. Ravno tako je z delavstvom, človeštvo se je borilo že od začetka. Na milijarde naroda je padlo na bojnem polju. Toda ni se borilo
zase, borilo se je za tisto peščico ljudi, ki posedajo vse bogastvo in ki nas danes meče v čr no sužnost.
Torej kaj naj storimo, je danes glavno vprašanje, če imamo v srcu misel, da smo očetje in matere naših otrok. Ali naj jim kažemo pot, po kateri so hodili njih očetje, ki vodi v propast, ali naj jim kažemo pot, ki vodi v novo in pošteno človečanstvo. Po dva tisoč letih bi bilo pa že dobro, če bi napravili en poizkus. Vzemimo si pot ravno v nasprotno smer, kakor nam jo današnji sistem priporoča, či-tajmoi časopise, ki pravijo, da jih ne smemo. Poslušajmo tiste govornike, ki bi jih najraje utopili v žlici vode. Stopimo v tisto organizacijo, ki današnji vladi najbolj smrdi. Torej podpiraj mo samo tisto, ki je v nasprotju današnjemu redu. če bomo dosegli izpremembe, da bo boljše, bo dobro, če pa ne, saj bomo šli lahko nazaj v to, kar smo danes.
Prvi maj bo naš praznik in simbol delavstva. Zatirani trpin, prvi maj te kliče počastiti ta dan!	Anton Skapin.
DA NAM NE BI VZELI ŽUPANA
zbor mladih deklic, starih od 4 do 12 let. Pele so angleško in slovensko. Dekleta so igrale eno uro trajajočo igro "Dva profesorja," Igra je vsem, zlasti pa mladini, zelo ugajala. Igrana je bila nadvse dobro. Nato nastopita dve deklici: D. Zidanič in D. McGuire ter proizvajati umetni ples. Ljudje so presenečeni opazovali gibčnost in kretnje mladih deklic. Ko se zopet zastor odgr-ne, vidimo na odru cel zbor, vsak s svojim inštrumentom. Bili so Midnite Rangers klub iz Maple Heightsc. Ko udarijo na strune, harmonike, boben in ne vem kaj še vse, se je veliko poslopje streslo, tako je zagrmelo. Občinstvo se jim j a zahvaljevalo z gromo-vitim aplavzom.
Zatem so nastopila dekleta "Gladiola," ki so očarale občinstvo s svojim nastopom in povzročile mnogo smeha. Nadvse se nam je dopadla mična pesmica "Dekle, dekle, delaj pušelc." In fantje od Serenaders Glee kluba so pa občinstvo pripravili v strah in grozo. Predstavljali so prizor iz svetovne vojne. Ko so bili v zakopih so iz neprevidnosti začeli polahko peti. Sovražnik jih je zasledil in jih je
Euclid, O. — Napisal bi rad par vrstic za naše bralce v Eu-clidu. Prva' stvar je, na katero vsakega opozarjam, da si naroči Ameriško Domovino ,če le more. Druga točka pa je politika in siguren sem, da nam bo ostala Ameriška Domovina vedno na strani naših interesov, v korist nam vsem in naši naselbini. Morda bo kdo rekel, zakaj ne pošljem enakega dopisa tudi v Enakopravnost. Povem naj, da sem nekoč poslal v Enakopravnost, od delavcev postavljene tiskarne, mal dopis, pa mi ga niso hoteli priobčiti. Tudi več drugih rojakov mi je povedalo,
nenadoma napadel. Bomba pade med nje in nastalo je tako streljanje, da če bi švigale prave krogle, bi nihče izmed občinstva živ ne bil ostal.
Zaključno dejanje so pa uprizorile dekleta od Cresper kluba. Kaj pa naj zapišem o teh? Le toliko rečem, da ni bil nihče toliko žalosten, da se ne bi pri tem nastopu nasmejal. Naj omenim le, kar je rekel neki sivolas mož: "Do ranega jutra bi jih gledal, tako lepo igrajo."
Naj bo na tem mestu izrečena najfepša zahvala vsem igralcem. Hvala Mr. Frank Sneyderju za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste eno ali drugo pomagali, da se je predstava tako sijajno izvršila. Hvala uredništvu Ameriške Domovine za reklamo v listu in za priobčite v več dopisov. (Jakatu pa figo, ki je bil povabljen, pa ni prišel). Najlepšo hvalo pa občinstvu za udeležbo. Kaj bi bila koristila predstava, ako bi bila pa dvorana prazna. Upajoč, da naj vsako leto nedelja po sv. Juriju, to je Jurjeva nedelja, ostane za prireditev naše mladine, pozdravljam vse skupaj
J. Resnik.
Ce verjamete al' pa ne.
NEKAJ POSEBNEGA BO V EUCLIDU
muzej na razstavo. Marsikdo bi rad videl Hoover j ev dolar. Dobro si zapomnite, da dokler bomo imeli Hoover j a za predsednika, ne bo niti dela, še manj pa dolarjev.
Na shodu je bil priporočan tudi Hoover za ponovnega predsednika Zed. držav. To se meni ravno tako zdi, kot če vzamemo iglo in pikamo v stare vreče. Naj še tako pikamo, pa se vse-enb nič ne pozna. Tako nekako je tudi bodoče izboljšanje razmer od našega predsednika Hoover j a in tako je bilo tudi zadnja tri leta. Tako moramo tudi sami gledati, če si hočemo poma-
da jim niso hoteli priobčiti do- gati, ker kapitalisti se ne briga-pisov. Torej njih stari naroč-jjo za nas. Njim se dobro godi niki nimajo tam nobene Velja-1 in polnijo si svoje bisage. Vsi
vemo, da je Hoover požrl vse svoje obljube in tako jih bo tudi v bodoče, ako bo izvoljen.„
Kaj so pa naši gospodje, kot je Ely in Morgan? Ali sta kaj boljša? Kaj take tiče briga reven siromak. Le še naj dobe iz Chi-cage par tisoč delavcev v našo naselbino, da nam bodo od jedli ves kruh, pa bomo našega župana še bolj hvalili, kako da je na-
ve, imajo pa čas in prostor za "Pamet" in republikance.
Sporočati moram, da se je vršil na 26. aprila republikanski shod pri nas v Euclidu, kjer so bili zbrani vsi republikanski kandida.tje. Glavni faktor shoda je bil naš Ely, ki je predstavljal kandidate navzočim. Kot prvega je predstavil Mr. Morgana, ki je v svojem govoru najprej zelo pohvalil Mr. Ely j a, da je že osem let naš gospodar, da je dober gospodar in da ga nam priporoča v izvolitev za okrajnega komisarja. Po mojem mnenju bo pa ravno narobe prav: če je Ely tako dober gospodar za naše mesto in je že toliko dobrega napravil za nas in smo ga s tako težavo izvolili zadnjo jesen, pa ne gre, da bi ga po štirih mesecih vlade zopet izgubili. Držimo ga, da bo vsaj še dve leti naš župan.-
Dalje je Mr. Morgan govoril, da se mora s pomočjo žensk ustanoviti "32 Hoover Republican Club." Pristopnina je "samo" en dolar letno. Vprašal bi, koliko je v sliki Hoover j a ali Morgana danes dolarjev v Zed. državah? Ako ga imate kje, prinesite ga v Clevelandski
Cleveland (Coliinwood), O.—
Delavski položaj je z vsakim dnem slabši. Tu pa tam pokličejo kakšnega delavca na delo ali ni gotovo, če bo delal ves dan. Brezposelna armada narašča, čeravno ni prostovoljcev. Tisti ki se Štejemo k srečnim, delamo še po dva dni v tednu. Plače nam odjedajo in nečloveško nas priganjajo, tako da pride človek domov zmučen in ves strt vrže oči po svojih nedolžnih otrocih, misleč si: kaj jih še čaka. Ni čuda, če izgine človeško razpoloženje in če človek izgubi kon-
trolo nad seboj in ga popadejo neprijetne misli. Z veseljem bi se še vse to prestalo, ako bi človek videl, da današnji red deluje na tem, da bi se zboljšalo. Ali dela se ravno nasprotno. Tovarnarji in vsi delodajalci samo študirajo, kako bi se dalo človeško delo nadomestiti s strojem. Tako deva j o stroje v tovarno, ljudi pa na cesto, časi bodo postali normalni, delavci pa brez dela.
Kdo je še tisti, ki more reči, da bo še dobro pod tem sistemom? Stroji iz kovine so se iz-
klcnjen revnim delavcem iz te naselbine. Pa še enega imam v želodcu, to je pa George New-comb, katerega so vrgli iz Noble šole, ko je imel Busher svoj shod. Newcomb bi tudi rad dobil službo county rekorderja s pomočjo naših glasov. Temu bi priporočal, naj gre Sullivana prosit, da mu da v roke lopato, bi bil jako pripraven za to delo. Imam še več drugega za povedat, pa bi se dopis preveč raztegnil. Bom pa še drugič kaj zapisal. Prosim vas samo to, ko pride čas, da boste šli v volivne koče in da ne boste prodali našega župana. Vprašajte za demokratski tiket in jaz vam garantiram, da nam bo naš župan še ostal na stolčku. Pozdrav vsem bralcem!
Valentin Turk.
Euclid, O.—I zmed vseh predstav ali prireditev, katere smo imeli pri fari sv. Kristine v preteklem času, mislim da bo največja in najlepša igra oziroma predstava, katera bo prirejena v sredo 11. maja; to bo velik "Minstrel Show."
Ta igra je pod vodstvom dobro poznanega Mr. Sullivan, ki že leta in leta vodi igre te vrste. Ta predstava je bila prvič v javnosti dna 17. marca v Central High School dvorani za korist fare sv. Pavla. Udeležba je bila ogromna, tako da mnogi niso dobili vstop. Vsi, ki so bili navzoči, kar ne morejo prehvaliti delo teh igralcev. Sedaj so pa ravno isti igralci v celoti dali ponudbo, da tudi za našo faro priredijo eno predstavo in to popolnoma brezplačno. Seveda je naš gospod župnik sprejel ponudbo, čeravno to pomeni zanj veliko dela in truda, kajti treba je pobirati oglase, razpečati vstopnice in še mnogo drugih stopinj je treba. Zadnjo nedeljo je bilo porečano, da do sedaj s pomočjo vrlih naših ognjegascev in policistov, gre delo dobro naprej in uspeh je zagotovljen.
Sedaj pa nekoliko o igri sami Našim mladim je dobro znana in gotovo priljubljena. Za starejše pa naj sledi mal opis.
Igra "Minstrel Show" je petje in smešnice in to sledi ' eno drugim, vmes pa zopoje skupni zbor. Igralci vsi predstavljajo zamorce, rabijo njihovo narečje in kretnje; že to je smeha vredne brez dovtipnih smešnic. To traja nad dve uri. Toraj smešnice, solo petje, petje skupnega zbora in lepa godba, eli ni to nekaj ? Da bo pa tudi za Slovence
SIJAJNA PREDSTAVA V NEWBURGU
nekaj, se je nam zagotovilo, da bodo na programu tudi slovenske točke. To bo pa res nekaj novega. Mislim, da nas je malo, ki bi že katerikrat slišali "sinove Afrike" govoriti slovensko.
Nastopilo bo nad 75 oseb, med njimi tudi profesijonalni igralci iz mesta, to se pravi R. K. O. gledališča in tudi iz raznih radio postaj.
Toraj ako so nam tujci tako dobri, da vse to storijo, da pomagajo naši fari, dajmo tudi mi pokazati, da smo jim hvaležni in to naredimo s tem, da se udeležimo te predstave, pomagamo dobri stvari, obenem pa imamo prav prijeten večer.
Predstava se vrši v Shore High School, Bliss Rd. blizu Lake Shore Blvd. Vstopnina je pa samo 50 centov. Tajniki in tajnice različnih cerkvenih društev jih imajo naprodaj ali pa jih dobite v župnišču. Rojaki, fareni, sezite po njih! Ne pozabite dneva 11. maja se vidimo v Shore High School dvorani, pri predstavi Minstrel Show, ki bo prirejena v korist NAŠE FARE SV. KRISTINE.
Ker sem pa že pri predstavah, naj še omenim, da bo imelo društvo "Najsvetejšega Imena" zabavni večer v nedeljo 1. maja v šolskih prostorih sv. Kristine. Na tej zabavi se bo tudi izžrebalo krasno posteljno pogrinjalo. Pridite, bodete videli kdo bo srečen. Godba bo izvrstna, taka, da se bodo tudi starejši lahko zavrteli.
Možje so vedno pripravljeni pomagati na vseh prireditvah, toraj pridite sedaj tudi drugI, da se malo pozabavamo. Ne bo vam žal! Pozdrav vsem,
Frank A. Hochevar.
SLOVENSKE SOKOLICE VAS VABIJO
Cleveland (Newburg), O.—
Vršile so se velike priprave za rasno predstavo, katera se je vršila v S. N. Domu v Newburgu preteklo nedeljo. Hvala Bogu, ne zastonj. Popoldan, že ob dveh so nastopili naši godbeniki pod spretnem vodstvom Mr. Fr. Be-čaja. Ko je pa minilo opravilo v cerkvi, so se pa otroci vsuli iz cerkve kot čebele iz panja in napolnili dvorano. Zvečer ob 7:30 pa je bila zopet dvorana polna občinstva. Godba zaigra več krasnih komadov, nakar se dvigne zagrinjalo in Mr. Fr. Sneyder naznani vspored programa. Zopet zaigra orkester. Nato se predstavi igra "Čudna kupčija." Igrali so: Mr. J. Resnik, Mr. J. Zimerman in Mr. A. Pucel. Reči se mora, da so spravili občinstvo v smeh in dobro voljo. Nato na-
stopi šest dečkov, starih 6 do 14 let, ki so tako mično in lepo igrali na harmonike, da je bilo občinstvo zelo presenečeno. Zatem nastopijo skavti pod vodstvom Mr. A. Suhadolnika; eden od njih prebere pravila organizacije skavtov. Njih namen je: povsod in v vsaki potrebi pomagati ter dati trpečemu prvo pomoč. Zelo krasen in hvalevreden je bil nastop Albert in Agnes Vrček iz Maple Heights. Albert je star 15 let, pa tako krasno igra na vijolino, da je res veselje. Lok v roki mu leti po ubranih strunah kot spomladni veter po zelenem drevju. Njegova sestra Agnes 'je stara 13 let, je igrala, pa na klavir prav lepo. Občinstvo je s tihim začudenjem poslušalo.
Mr. Sneyder je imel izvežban
Sakramiš! Ja, ja, te so ti pa ptice! Menda je že vsa Ameri ka mislila, samo Chicaga ne, da so že med onimi, ki gobe pobirajo. A, kaj še! še obstojimo in kot izgleda, da nam^e ni grob umerjen.
Kot se vsaka najmanjša stvar bori za obstoj, tako smo se zavzele tudi me. V pondeljek 2. maja je naša redna mesečna seja. Pri redni seji 4. aprila (pomislite, kaj smo se ravno v aprilu izmislile), smo sklenile, da hočemo enkrat vse skupaj biti. Ja, pa kar je res, je pa res — po seji bo pa zabava; na razpolago bo vse, kar si bo katera boljšega pogruntala. Onega za, zidom nam obetajo, kar je tudi pravilno za mesec maj, ker v rožicah je prav luštno biti. Igralo se bo na karte in kaj še bo vse drugega, vsega pa ne smem povedati. Mislim, da bo skoro na enak način, kot se spominjam še iz otroških let. Prišel je namreč cirkus na Gorenjsko. Postavijo šotore in zvečer po delu se ho-
čemo prepričati, kaj da bo. Lepo se umijemo, "počešemo, pa hajd pod Tomanove lipe in tam čakamo. Prikaže se komedijon-tar, vesel je bil, ker nas je bilo precej, bil je pa tudi ves v zlatih portah in začel glasno vpiti:
"Slavna gospoda! Le notri, le notri. Plača se samo deset krajcarjev, a ne vidi se nič!" Takrat pa naši fantje posežejo v žepe, ker na Gorenjskem je navada taka, da pipec mora biti v žepu čeprav je samo za tri krajcarje. Ampak jih ni bilo treba rabiti, ker po predstavi smo šli vsi veselih obrazov domov.
Ravno tako bo pa tudi v ponedeljek. In zapomnite si, da pripeljete tudi možičke seboj, ampak pod pogojem, da ne bodo silili prehitro domov. Tudi naših prijateljev ne bomo podili od nas. Vsi so dobro došli!
Torej vas vabim na prav prijeten in zabaven večer v pondeljek 2. maja! Pričakujejo vas Slovenske Sokolice št. 442 S. N. P. J.	Iva, članica.
V Ameriški Domovini sem bral, da se je zmotil neki 81 let stari urednik in je skočil v zakonski jarem, z nekim 31 let starim dekletom.
Mene ta stvar nazadnje čisto nič ne briga, ker nadebudni ženin ni meni v žlahti ne na ta ne na oni način, ampak briga me pa pristavekj urednika Ameriške Domovine na koncu, ko pravi " ... Pa pravijo, da uredniki niso ..."
Jaz bi rad vedel, kaj naj pomeni "da niso." Kaj niso in če niso, zakaj niso? Morda je mislil naš urednik povedati, "da uredniki so" — trapci ali kaj podobnega. Na vsak način je mislil naš urednik nekaj povedati čez ta obče "spoštovan" in °d vseh nevošljiv poklic (ali stan) uredniškega pokoljenja. Če je mislil kaj protislovničnega in za-mirljivega povedati, je stori1 prav, da je napravil na koncu tri pike in ni izrazil vsega svojega srčnega čutila čez nas, ki pas zmerjajo za urednike in ki nas krvavo gajžljajo za vse kozle in napake v listu.
A
Nekega farmer ja so odpeljan v mesto v bolnico, ker ga je konj brcnil v trebuh. Farmer j a je kar zvilo, konju se ni pa nič naredilo, niti noge si ni zvinil, česar je bil farmer zelo vesel in njegova žena tudi.
Ker mu jo je pripečatil konj s tako ihto, da se je bilo bati, da mu je podkev ostala v črevah, s° ga hitro naložili na buggy in prijazni sosed ga je odpeljal z' ravno istim konjem, ki je bil soudeležen pri tej žaloigri, v precej oddaljeno mesto v bolnico.
Farmer je imel pa v dotičnem mestu sestro, ki je bila tam poročena in ta ga je dnevno obiskovala in ga tolažila. Tako ga tudi nekega popoldne obišče ljubezniva sestra in mu po prvih vprašanjih, kako se kaj počuti, tudi pove, da je dobila pismo od njegove žene.
Kaj pa piše?" vpraša ves raz vesel j en farmer, ki ga je skrbelo, kako da se imajo doma brez njega. Saj si je vedno mislil, kako da, mora njegova žena (uboga revica) trpeti, ko je največ dela. In pa dolgčas mu je gotovo po nji, saj sta se tako rada imela.
"Piše mi," nadaljuje sestra, "da ji je zelo žal, ker te ne utegne obiskati. Pravi pa, da £e bo na vsak način odtrgala od dela, dasi težko v tem pomladnem času, ko je največ dela na polju, in da bo gotovo prišla k pogrebu."
Pravijo, da so potem farmer-ja tri ure brihtali, drugi dan je bil pa že zdrav.
A
Na odru se predstavlja lepa igra. V prvem dejanju je bilo vse tiho po dvorani in občinstvo pazljivo zasleduje potek igre. V drugem dejanju se pa začne zakonski par na svojih sedežih polglasno pogovarjati, ko je žena omenila, da jo skrbi, če otroci spijo in je on imel svoje pomisleke, če bo dobil ta mesec rent ali ne. ,To polglasno govorjenj13 je pa strašno razburilo gledalca, ki je sedel na sedežu pred tem parom, in ki ni vsled tega slišal govorjenja na odru, pa s« obrne nazaj in reče:
"Oprostita, nehajta vendar s svojim šepetanjem, saj človek ne razume .nobene besedice!"
"Saj tudi ni potreba, da bi kaj razumeli! Kaj vas pa briga, 0 čem se midva pogovarjava," mu je zabrusil nazaj možakar. A
"Jaz sem si izbral tako dober poklic, pa sem že več kot dve leti brez dela."
"Kaj pa je tvoj poklic?" "Posredovalec sem za delo." A
"Striček, ali si ti oženjen?" "Še ne, dra,gi fantek." "Kdo ti pa pove, kaj smeš i° kaj ne smeš delati?" '
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30TH, 1932
n
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
J. D.
POSLOVENIL DR. A. R.:
0 naših fantih bi se lahko reklo, da veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. Namreč, zadnjo sredo se jih je precej udeležilo streljanja, prav za prav samo iz ftrbca so prišli na strelišče, pa je tako zeblo, da so tiščali roke v žepih in samo aplavdirali onim, ki so streljali. Tisti, ki so bili za gledalce, so popravljali °genj in gledali, da se steklenica 2 "ongavim" ni ubila. Oni, ki so bili na fronti, so pa kleli, ker niso dobili podpore iz zaledja. Precej lončenih golobov je bilo pobitih, pa menda največ zato, ker bil mraz in so vsled mraza razpokah.
Pozor vsi naši fantje! V sredo 4. maja bodite tako prijazni ln Pridite vsi k streljanju. Po
streljanju se vrši redna mesečna seja in na tej seji se bo ukrepalo glede primarnih volitev in se bomo odločili, če bomo še volili za Hoover j a a;li ne več. Streljanje se prične točno enkrat popoldne, seja pa takoj zatem. Streljali bomd tudi v nedeljo 8. maja popoldne in potem vsako drugo nedeljo. Torej v sredo vsi na Mo-čilnikarjeve farme. Se bomo dobro imeli, ker je naš predsednik Janez Brus obljubil nekaj izvan-rednega kar se tiče provijanta.
Tako se je pa streljalo:
Leonardi ................ 22
Dolenc J................. 20
Mandel .................... 19
Sepic........................ 15
Maren...................... 15
Tomažič .................. 14
ISKRENE BESEDE OD SRCA
Cleveland (Coliinwood), O.—
Danes sem pa že prišel nekoliko ^ sebi. Kaj takega menda pa 2e dolgo časa ne. To vam je bi-
ljudi na nedeljskem koncertu, da je bilo veselje. Ni moj na-^en ocenjevati koncerta, ampak r&d bi se zahvalil vsem, ki ste nam pripomogli do tako lepega Uspeha. V resnici, kaj takega nismo pričakovali, zato je pa naša hvaležnost toliko večja. Mr. Louis šeme je samo iz Loraina Pripeljal nad 50 njegovih pevcev. Prav lepa hvala; kadar bo M vas kaj, le pripravite se, ker bomo prav gotovo tam vsi od pr-Vega do zadnjega.
Prav lepa hvala tudi Ameriki Domovini za tako izvrstno reklamo v listu. Gotovo je, da krez dobre reklame ne more biti dobre udeležbe. Ameriško Domovino priporočam vsem društ-yom; kadar imate kaj za naročat, obrnite se na to tiskarno, Ustreženi boste kar najboljše.
Nadalje prav lepa hvala Mr. Jelarčiču za podarjene cvetlice Zfl na oder. Slovenska društva, Podpirajte domače trgovce, kajti vsakokrat, kadar kaj potrebujemo, kam gremo? Gotovo k Slovencu. Pojdimo k njemu tudi takrat, kadar kaj kupujemo. ^l'av lepa hvala Mrs. Ižanc za tako dobro postrežbo v kuhinji. Pomagale so ji tudi Mrs. Sku-
bic in Mrs. L. Kaušek. Prav lepa hvala tudi vsem našim Slovencem, ki so se udeležili našega koncerta v tako velikem številu. Ne bo pozabljeno! Društvo "Ilirija" vam bo vedno rado pomagalo pri vseh vaših prireditvah, kjerkoli bo potreba!
Tu pa tam se čuje, zakaj nismo zapeli "Pastirja" še enkrat. Vsem tem naj velja tole: Pevsko društvo "Zvon" priredi koncert
CARSKI SEL
Marfa Strogova se je želela pri sinu opravičiti, da mu je nehote povzročila toliko gorja, ker jo je peklo,, da ni znala obvladovati svojih čuvstev. Ako bi se bila premagala na pošti v Om-sku, ko je stala pred Mihaelom, bi ga nihče ne bil poznal. Neovirano bi bil potoval dalje in se izognil tolikšnim nesrečam!
Mihaela Strogova pa je mučila misel, da je Ivan Ogarev njegovo mater pripeljal sem samo zato, da bi trpela ob njegovih mukah, ali pa zato, ker je obema namenil enako strašno smrt!
In Nadja? Ugibala je, kako bi mogla rešiti oba, kako pomagati materi in sinu. Storiti sicer ni mogla ničesar, toda čutila je, da se mora predvsem zatajevati in ne sme obračati pozornosti nase. Le tako bi se ji morda posrečilo, da raztrga mrežo, v kateri je tičal Mihael Strogov. Ako bi se ji ponudila prilika, je na vsak način hotela poskusiti vse, četudi bi ji bilo treba tvegati življenje, samo da reši sina Marfe Strogove.
Večina ujetnikov je že odkorakala mimo Feofarja. V znak suženjstva se je moral vsakdo izmed njih pred njim vreči na tla in se s čelom dotakniti zemlje. Robstvo se je začelo s po-
v nedeljo 1. m,aja v Newburgu j nižanjem. Ako so se nesrečne-na 80. cesti. Tam ga bomo zo- fr pripogibali prepočasi, so jih pet peli. Kar na "ata-bil," pa se | sirovi stražniki šiloma podirali vidimo zopet v nedeljo. Bo zo-; na tla. pet nekaj lepega, le pridite!
DNEVNE VESTI
Heflin je zgubil protest v senatu
Washington, 29. aprila. Bivši senator Thomas Heflin iz države Alabama, ki se je pritožil na senat, češ, da je na sleparski način pri volitvih zgubil svoj sedež v senatu, je bil danes odklonjen od senatne zbornice kot senator. Proti Heflinu je glasovalo 64 senatorjev, za Heflina 18. Vseh 18 glasov je bilo republi kanskih, dasi je Heflin po sili demokrat. Senator Heflin je bil oni, ki je v letu 1928 izdal kot demokrat Smitha in volil za Hooverja in povzročil, da je odpadlo tri milijone glasov demokratov na jugu od Smitha, ki je bil s tem poražen. Heflin je najbolj fanatični pristaš Ku-kluksarjev, zagrizen suhač in strupen sovražnik katoličanov. Izdajalec je sedaj dobil svoje plačilo.
Tudi v suhih državah so se odprle oči
Reckford, N. Dakota, 29. aprila. Demokratska organizacija te države, vedno suha, je danes na konvenciji sprejela določilo, da se zadeva 18. amendmenta predloži na ljudsko glasovanje.
7,500 svinj poklanih radi bolezni na gobcih
Sacramento, C a 1 if ornia, 29. aprila. Farmarji v tem okraju so sklenili poklati 7500 svinj in prešičev, ker se je med njimi razširila kuga na parki jih in gobcih. Državni poljedelski oddelek pomaga farmarjem.
Kdor veruje, bo zveličan, pravi prerok
New York, 29. aprila. Patrick Hurley, vojni tajnik vlade Zed. držav, se je na nekem banketu v tem mestu izjavil, da je predsednik Hoover edini državnik na svetu, ki je postavil konstruktivni program, da se ubije depresijo.
Hoover se vozi z jetniki in medvedi
Washington, 28. aprila. Predsednik Hoover se je podal z železnico proti Richmond, Virginia. Njegov voz so pripeli ob navaden potniški vlak. V enem vozu tega vlaka se je nahajalo 27 jetnikov, katere so peljali v zapore. V drugem vozu so pa imeli velikega črnega medveda. Lepa tovariši j a za Hooverja.
Svetovna rokoborba Sharkey-Schmeling
New York, 28. aprila. Za borbo za prvenstvo v rokoborbi se vršijo velike priprave. Računa se, da bodo znašali dohodki te ro-koborbe $1,'000,000. Pripravljenih je v areni 80,000 sedežev, in sicer jih bo 15,000 po $3.45, 20.-000 po $5.75, 20,000 po $11.50, 10,000 po $17.25 in 15,000 po $23.00. Ti bodo najdražji sedeži. Pri zadnji rokoborbi Demp-sey-Tunney je bila najvišja cena vstopnicam $37.50. Schmeling dobi $425,000 za svoj nastop, Sharkey pa $100,000.
Mojim pevcem in pevkam pa tole: dobro ste se odrezali. Delali ste vsi, eden kot drugi in uspeh je bil zagotovljen. Le tako naprej, delajmo roka v roki, pa naj bo že cerkveno petje ali narodna pesem. Vsi kot eden in še veliko bomo napravili za naše Slovence v Clevelandu.
Pozabit ne smem Mr. P. Ko-govška; on dela ponoči, pa vseeno, mesto da bi podnevu spal in počival, je pa žagal in zbijal deske in nam tako pripravil krasen oder, day je bilo v resnici lepo. Prav lepa hvala, Pavtel!
Končno še: vsem skupaj prav lepa hvala in vam kličem na veselo svidenje v nedeljo 1. maja v Newburgu! Vaš
M. Rakar.
Zahvala igralcem Pasijona
V dolžnost si štejem, da se na tem mestu javno zahvalim igral-Cem letošnjega Pasijona. Sicer spada ta stvar v področje društ-va Kristusa Kralja št. 226 K. S.
J., oziroma odboru, toda ker Je Preteklo že precej časa od prireditve, zato si štejem v dolžnost kot režišerju letošnjega Pasijona, da se zahvalim igralcem za ti'ud in delo, ki so'ga doprinesli, c'a se je ta sijajna drama zopet Ponovila in to v splošno zado-y°ljnost občinstva, kakor prej-811J a leta.
čas, ki je preostajal za priprave oziroma vaje, je bil kra-t°k, le sedem tednov, torej najrajši izmed vseh Pasijonov te-pm treh let. Vendar so se igral-Cl zelo potrudili ter bili vedno točni in poslušni pri vajah. Presna večina igralcev je bila no-Va> zlasti za glavne vloge. Totla Vse; je dobro izpadlo. . Zakaj smo šli igrat drugi in Jt?z? Da se ohrani pasi jonska oprema Slovencem v Clevelan-u- Bila je naprodaj za malo ce~ n°> v primeri koliko^ je stala za Prvo predstavo in baje bi bili Vso stvar dobili Italijani. Da pa '-e to ne zgodi, se je uprizoril tu-1 letos Pasi j on in v ta namen ymo šli igrat jaz in z menoj dru-igralci.
^"pam, da v bodoče ostane ta ^Prema Slovencem. To je že-
spoštujmo in ne capljajmo za drugimi.
Društvo Kristusa Kralja naj pa skrbi v bodoče zato, da to res ostane narodu, ker preveč je biloi truda in prevelika finančna odgovornost, ki je segla nad tri tisoč dolarjev, za katere ni bilo društvo finančno nič odgovorno.
Zatorej ponovna hvala igralcem, ki so žrtvovali čas in trud in tudi denar. Zlasti moramo upoštevati igralce iz Euclida, O., katere je vožnja precej stala, da so se vozili na vaje. Enaka hvala tudi drugim.
Dalje zaslužijo pohvalo gar-derobar, Mr. Jernc, ki je imel dela res čez glavo. Enako Mr. Žagar za delo na odru ter Mr. Danilo za maskiranje. Mr. Al. Kremže rju kot električni ekspert, zaeno pomočnik pri režiji Mr., Kaučič
imen vseh posamezno, pa kličem: hvala vam iskrena za trud in delo, poslušnost in točnost. S željo, da se Pasi j on tudi v bodoče uprizori, pa naj ga kdorkoli, samo da ga Slovenci, ostajam vaš
Alcide Jolivet in njegov tovariš sta gledala ta prizor z največjim ogorčenjem.
"To je podlo! Pojdiva!" je dejal Alcide Jolivet.
"Ne!" je odgovoril Harry Blount. "Videti morava vse!"
"Vse? ... Ah!" je hipoma vzkliknil Alcide Jolivet in prijel svojega tovariša za roko.
"Kaj pa je?" je vprašal Harry Blount.
"Poglejte, Blount! Tamle je ona!"
"Ona?"
"Sestra najinega sopotnika. Sama je in ujeta! Rešiti jo morava!"
"Le počasi!" je odgovoril hladno Harry Blount. "Ako bi se sedaj zavzela za mladenko, bi ji morda bolj škodovala nego koristila."
Alcide Jolivet, ki je že hotel skočiti k njej, je obstal. Nadja ju ni opazila in je korakala pred emirjem, ne da bi vzbudila njegova pozornost, ker je bila napol zakrita z dolgimi lasmi.
Za Nad j o je prišla Marfa Strogova. Ker se ni dovolj ur no zgrudila v prah, so jo sirovi stražniki pritisnili k tlom . . .
Marfa Strogova je padla.
Njenemu sinu je tako zavrela kri, da so ga njegovi stražniki! komaj ukrotili.
Toda sta.ra Marfa se je zopet dvignila. Vojaki so jo hoteli j odpeljati, Ivan Ogarev pa jih je! ustavil in dejal:
"Ta žena naj ostane tukaj!" j
Nadjo so odvedli med druge ujetnike. Ivan Ogarev, ki je ni j natančneje pogledal, se ni zme- j nil zanjo.
Neprestana hoja mu je rešila življenje
Newark, New Jersey, 29. apri-■V l »	...	la. Howard Edwards je vzel
iiirektor rudnikov pone- preveliko dozo nekega uspaval-veril stotisoče
Praga, 29. aprila. Policija i/šče nekega Karla Zajičeka, generalnega direktorja rudnikov v Ostrovi, ki je poneveril $210,-000 rudniškim družbam. Mnenja so, da je na potu v San Francisco, kjer ima sorodnike.
ti, so ga ščipali. Končno je le omagal in zaspal, toda življenje mu je bilo rešeno, ker je 24 ur po zavžitju praška se neprestano gibal.
MALI OGLASI
Naprodaj je
restavrant in prodajalna sladkih pijač. Proda se radi selitve. Vprašajte na 4018 St. Clair Ave.	(102)
Stanovanja se oddajo
eno po tri sobe, eno po štiri sobe, eno pet sob. Jako poceni rent. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(xl00)
Kdor želi
barvanje ali dobro papiranje hiše, naj pokliče
Viktor Peterca
17724 Grovewood Ave. Tel. KEnmore 0482-W
(108)
Poziv na sejo!
Članice društva Slovenske So-kolice št. 442 S.N.P.J. ste pro-šene, da se vse udeležite seje dne 2. maja. Po seji bomo imele zabavo "card party." Pridite vse! —Odbor.
Zahvala
Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so na kate- Mr. Perme. rikoli način izrazili
Proda se
restavrant, mecl tovarnami. Lepa prilika za Slovenca. Jako poceni radi odhoda na farme. Prodati se mora do 5. maja, potem ni več naprodaj. Vprašajte na 5422 Hamilton Ave.	(102)
Proda se
ledenica, (ice box), pripravna za mesnico. V j ako dobrem stanju. Se proda po nizki ceni. Za naslov pozvejte v uradu tega lista.
(102)
Par sob se odda
Odda se par opremljenih ali neopremljenih sob za fante ali dekleta. Pripravno tudi za malo družino. Vprašajte na 6513 Edna Ave.	(103)
Stanovanje
se da v najem, oddajo se štiri čedne sobe, s kopališčem vred. Furnez, velika klet in vse druge ugodnosti. Odda se po zmerni ceni. Vprašajte na 1095 E. 64th St.	(104)
Dvojno stanovanje
se da v najem, 5 sob, zgorej, vse novo urejeno. Tudi garaža na razpolago. To stanovanje se nahaja na 18213 Park Drive. Tudi stanovanje v najem, 5 sob, zgorej, na 1114 E. 63rd St. Po-zve se na 1133 Norwood Rd.
(102)
svoje soza-| lje ob priliki smrti naše matere j Jožefe Stainch. žalujoči ostali:
Zelo poceni
se proda lepo posestvo, 6 johov
in
xt • r,, . i . . n zemlje, z novo, zidano hišo Heronim Stameh, sm in Ce- J ,.	,	,
čilih sonroe-a	gospodarskim poslopjem ob
unja, soproga	; g]avni cesti y gmarju pri Gro_
supljah. Za nadaljne podatke i se oglasite na 6419 St. Clair Ave.
(102)
nega praška. Pripeljali so ga v bolnišnico skoro umirajočega. Zdravnik je zapovedal bolniškim strežnikom, da morajo skrbeti, da bo mož 'neprestano hodil. Strežniki so to tudi storili in so skrbeli, da so ga imeli pokoncu noč in dan. Ako je hotel zaspa-
Hiša naprodaj
Nahaja se na 860 Herick Rd. -blizu St. Clair, Yale in East J Boulevard, šest sob,, za eno dru- j
žino, deloma zidana, moderna Striženje las po najnižjih
hiša, blizu cerkve in šole. Gara-' ža za dva avtomobila. Se poceni proda. Odprto v soboto in nedeljo.
Stanovanje se odda
v najem, obstoječe iz 5 lepih sob; tudi garaža.. Vprašajte na 1165 E. 71st St.	(103)
cenah

RAZPRODAJA
RADI OGNJA
se prične danes, 30. aprila
VSA ZALOGA BRAZIS BROS. "BBB" BLAGA
OBLEK, POVRŠNIKOV, SUKENJ
lj
a bralcev, ki so zato igrali in
tudi gre
Si,
želja občinstva. Mesto da stvar k Lahom, naj ostane
di
jovencem, pa naj igrajo ali vo-
ze kdorkoli. Slovenci sebe
Ne morem navesti j Nato so Pred emirJa P^Pelja-vendar11 Mihaela Strogova. Obstal je ;n še oči ni povesil pred njim.
"S čelom na tla!" mu je zavpiJ Ivan Ogarev.
"Ne!" je odgovoril Mihael Strogov.
Dva stražnika sta- ga hotela | j prisiliti, da se skloni, toda krep- j ka roka mladega moža je oba podrla na tla.
Ivan Ogarev je planil k Mi-
--haelu Strogovu.
Charlottesville, Va. je bil j ".Umreti moraš!" je besno j v varstvo šestletnemu za-: siknil skozi zobe.
Alexu Holiday sosedov "Jaz bom umrl/' je ponosno
Joseph Grdina, režišer.
SLAB VARUH
V dan
morčku
otrok, katerega starši so šli po | odgovoril Mihael Strogov, "ti pa i opravkih z doma. Otrok je pa j boš na svojem izdajalskem obra-l jokal in klical mamo, kar je "pe-jzu vkljub temu vedno nosil sra-stunji" tako presedalo, da je5motno znamenje, ki ti ga je vse-otroka vtaknil v peč, kjer je zgo- kala knuta!" rei-	i	(Dalje prihodnjič)	I
Odprto v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne
Največ tega blaga ima samo duh po dimu in ni poškodovano v nobenem oziru. Nekaj ga je kot novega.
To je sedaj vaša prilika, da si nabavite fino izdelano obleko za mnogo manj denarja.
TUKAJ SO CENE:
Obleke od $4.50 do $12.50 Površniki od $4.50 do $12.50 Suknje od $4.50 do $12.50 Posebne hlače od $1.90 do $3.50
V tem času depresije boste gotovo veseli, ako veste, da dobite striženje las po cenah, ki so primerne tudi za depresijo. Te cene vam nudita poznani briv-nici
Nick Bohar
6023 St. Clair Ave. in
Frank A. Gredence
6124 St. Clair Ave.
Fantom in možem ostrižemo lase za 25 centov, ali pa prvovrstno striženje las 50 centov. I Oboje je najboljše, kar morete dobiti za ta denar.
Striženje las za ženske 35 in 50 centov. Se toplo priporočata.	(102)
Ako hočete imeti
slepo, nanovo papirano in moder-;jio prenovljeno stanovanje, pet zračnih sob, podstrešje, klet, se |oglasite pri Marjanci Kuharjevi, 1123 Adison Rd. Stanovanje se nahaja v isti hiši zgorej in se odda prav poceni pravi družini.
(Tues. Sat.)
To blago se je prej prodajalo po $20.00 in je bilo znižano na $15.50 ravno pred ognjem. In sedaj—po mnogo nižjih cenah vsled
ognja.
Brazis Bros. "BBB" obleke
6923-25-27 Superior- Ave.

Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BUILDING
Zvečer od 6. do 8. G4U ST. CLAIR AVE. Soba št. 7 Tel. HEnd. 5195
Oh Bredah zvečer na 837 E. 237th St., Euclid, O.
Tel. KEnmore 4458
Tel. CHerry 3982
LOVENSKA BRIVNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. GREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE.

1 DOBER PREMOG!
©	Točna postrežba!
® Tlie Hill Coal Co.	jlj
(§) 1861 MARQUETTE RD.	<©)
Stari Ciinpermnnovi proitorl	/£5\
^	HEncleraon 57KS	^
JU FRANK ARKO. zastopnik	j^j
C
I
i
i
p
1 |
|| I
feisfcsžii i mmm i u^^i^ i C^j^SO «
DR. J. V. ŽUPNIK
zanesljiv zobozdravnik
Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog. G2. ceste. Vhod samo is 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
k
i
A f[

S
i ■
¥

R
MARIJA KUMIČIČ
Za "AmerlSko Domovino" priredil M. U.
Na Soranzijevem obrazu se je skup sedela in sanjarila," je na-pokazala črta prezira. Da se va- daljevala tiho Lavi ni j a, kak«r
•:mm mmmmm mmm mmm mm mmm rnmmmm mr
DRUŠTVO SV. PAVLA ŠT. 239 K. S. K. J
V SOBOTO 30. APRILA 1932
V KNAUSOVI DVORANI
Vstopnina 35 centov
Kdor hoče imeti lepo zabavo na soboto večer, naj se udeleži naše veselice. Najboljša postrežba, fina godba in dobra okrepčila. Vljudno vabi	ODBOR
ONLY
^	WSty $6.50 ROUND TRIP
between CLEVELAND and BUFFALO
Anios, any size, carried for only »3.75
(f .f . 75 July 1st to Sept. 14th inclusive) Why drive when you tan put your car aboard for less than the cost ofoil and gas? More restful...cheapcr...and saves a day. Steamers each way, every ni;;hr, leaving at 9:00 P.M.,May 15th to November 1st.
CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only $3.00 one way; $5.00 Rd. Trip. Any ear only «3.75.
THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY
Ask your Local Tourist or Ticket Agent for new C&D Line Fetter, including Fret Auto Map and details on our All Expense Trips.
.________^_AUTO A
East 9th Street Pier Cleveland, Ohio
^O&RA/v.	Poslužite se domačega podjetja, ki je v resnici
tudi pripoznano kot . ^HSml)^ NAJVEČJI. NAJBOLJ MODERNI FOTOGRA-^Vdl 11 J&V ~	FIČNI ATELIJE V DRŽAVI OHIO
'^^fgfflgKp'	Odprto vsaki dan.
'ON Of	Ob nedeljah odprto od 10. zjutraj do 4. popoldne
BUKGVNIK STUDIO
6405 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEnderson 5013
ruje večernega hladu, se je zavil ,v svoj s kožuhovino obšiti suknjič. Zatim je hladno in zmerno prekinil strastnega govornika: "Malipiero, kako govoren je! Krotite svoje nepremišljene in neupravičene besede! Saj tudi mi vidimo nevarnost, ki nam preti z Vzhoda — pa morebiti še bolje nego vi. Ker pa jo vidimo jasno v vsej njeni strahoti, nočemo brez krepke pomoči in
bi govorila sama sebi.
"Pred nekaj leti? . . . Da, prav ste dejali. Bila sva pač otroka*. Od tedaj sem se pa jaz docela spremenil."
"Spremenil? Pohlep za vojno slavo in častmi ..."
"Človek se mora pokoriti usodi. Kako bi mogel človek spremeniti nje pota?"
"Med usodo prištevate samo ono, kar se nanaša na vaše .sjS
brez dovršenih priprav sprejeti ce," je toplo dejala Lavinija.
vsiljeni nam boj. Previdnost je najboljši vodnik k cilju . Opustite za danes vse brige za bodočnost Benetk. Ozrite se raje na ono Tizianovo sliko. Ali ni lepa, božanstvena?"
S svojo bledo, suho roko pokaže Soranzio na Lavinijino sliko. Malipiero, katerega je Soranzi-jev ukor ozlovoljil, se je dvignil ter, šel malomarno do slike. Lavinija je kar gorela ljubosumnosti, ker sta ji ga starca s svojimi političnim pogovorom ote-mala. Stopila je zal Malipierom, a ta skoro da ni opazil nje navzočnosti. Gledal je sicer sliko, a
"Zbadljive so vaše besede, Lavinija," se p o š a 1 i Caterino. "Pojmujte me: moje srce je moja usoda!"
Lavinija se je spustila na mramornato klop, a je na-enkrat kakor zadeta odskočila. Od zunaj se je popela na zid črna senca, a kakor bi trenil z očesom skočila pred njo v vrt. V prvem navalu straha- je Lavinija pridušeno kriknila ter se tresoče pritisnila k prsom svoj ega spremljevalca. Tudi Malipiero je trenutno stopil korak nazaj ter naglo prijel za ročaj meča.
njegove misli so bile očividno čim pa je oni drugi snel klobuk
drugje. Gladil si je svojo polno, pristriženo, črno brado ter dejal nekaj pohvale o slavne mmoj-stru.
Ko je Lavinija čula Malipiero-vo pohvalo, ki je bila izrečena brez najmanjše topline, ji je pričelo srce hitreje biti, a- ustne je stisnila, kakor bi hotela preprečiti nekemu notranjemu plamenu, ki ji je zagorel v duši, da zleti preko njih. Nagnila je glavo, a preko bajnih lic ji je zapihal hlad nevihtaye noči. Z desnico si je nejevoljno popravila lase, ki so ji zdrknili preko ramen, a ko je zapazila, da sta šla oče in Venier na teraso, da se nadi-šeta svežega zraku, ki je nastal po plodonosnem dežju, je tudi ona umerila» korak za njima. Tedaj se ji pridruži Malipiero ter jo zaprosi, da ji sme biti v druščino. Lavinija ni odgovorila, pač pa samo nalahno prikimala z glavo in tako sta odšla mimo Soranzia in Venier j a, ki sta stala na terasi. Spustila sta se po stopnicah v vrt, pa dailje po stezi med cvetjem in vitkimi cipresami, s katerih je vetrič stresal biserne kapljice.
Nevihta se je umirila, veter je raztiral oblake, le tam daleč na zatonu se je še od časa do časa zabliskalo. S cvetja in jasmina se je širil opojen duh ter napolnjeval zrak.
Tiho sta šla Lavinija in Malipiero skozi vrt, dokler nista dospela do mramornate klopi, ki je bila ob vrtnem zidu, tik glavne eeste. Tu je Lavinija kaj rada posedala ter se naslajala nad vodometom, okolo katerega so se spletale divje vrtnice in zeleni bršljan. Sama ni vedela, dali je prišla semkaj nalašč ali jo je vodilo srce polno ljubezni. Kolikokrat se je že tu igrala v svoji nežni mladosti zi dečkom, ki sto* ji sedaj poleg nje kot mladenič poln mladeniške objestnosti in neukrotljive hrabrosti! Mar ni on že zanjo skakal v vodo, daj ji yrne cvet, ki je padel ali pa ga je ona vrgla nalašč vanjo? Prej, da! Nekdaj! A tedaj se je pustil voditi po njeni detinski roki — sedaj pa je bila popolnoma brezmočna nad njim, kje da bi upravljala njemu z vojkami ljubezni !
"Caterino, ali se še kaj spominjate tega mesta:" ga je vprašaja vabljivo ter ga pogledala s svojimi temnimi očmi.
Mladenič je obstal, ogledal se ter dejal: "Kako morete dvomiti? Tu naokoli in na trj klopi sva norela kot otroka."
"Pred nekoliko leti sva tu
ter je Caterino ugledal poznano mu opaljeno in resno lice, so se mu ustne zaokrožile v zadovoljen smehljaj. Tujec se je priklonil, nagnil k Malipierovemu uhu ter zašepetal: "Gospod, vse je v redu."
"Jeli ladja pripravljena?" je vprašal šepetajo Malipiero.
"Pripravljena.1, kakor ste za-povedali."
"Dobro. To vzemi s seboj." Caterino je vzel iz žepa svojega črnega svilenega suknjiča neko zapečateno pismo, ter ga stisnil starcu v roke. "čim razpnite jadra."
"še nocoj dvignemo sidro."
"Dobro, Fazzaro. Lahko ide-te!"
Tujec je nekoliko trenutkov omahoval ter pogledoval dekle. Mar mu je še kaj težilo srce? Malipiero je jezno vprašal: "Čemu čakaš?"
"Gospod, še eno vprašanje ... Nekaj me muči . . . Rad bi vedel ..."
"Govori, kaj je!"
Fazzaro se je naklonil in dejal: "Ker ste mi dovolili — ta ladja — je — ne zakriva kake izdaje?"
Malipiero ga je potrepljal po ramenu ter dejal živahno: "Ne brigaj se za to, prijatelj, pojdi svojim potom!"
Kakor je prišel, tako je tujec tudi hitro in tajinstveno odšel. Lavinija, ki se je še vedno tresla, je bila še naslonjena na Ma-lipierova prsa, ki jo je, da jo brani, objel z desnico okoli pasu. Ona pa se je, kakor da išče nehote zavetja, z obema rokama čvrsto držala njegovega suknjiča, kakor bi ga ne hotela nikdar več izpustiti. Na njegovih prsih, na katerih je tako varno počivala, ji je privrela iz srca vsa bajnost ljubezni in želela je, da bi se nje ogenj prelil v njegovo. Lavinija ga je pogledala v.lice: "Kak grozen obraz ima ta tajin-stveni poslanec."
Malipiero se glasno nasmeje pa ji veselo pravi: "Lavinija, vi bi morali poznati mojega starega godrnjavca, starega Fazza-raj Ali je vas mar premotila ona rdeča brazgotina? V zadnji vojni ga je na moji strani dosegla sovražnikova sablja. Ne bojte se ga. Zvest mi je kakor naj-zvestejši pes, a boreč pa tak, da ga nima daleč naokoli."
"Fazzaro je bil? Stari vojni tovariš vašega očeta? že davno je, odkar sem ga videla!"
"Da, on — in nihče drugi!"
Lavinija je še hotela vprašati, zakaj je prišel tako na skrivoma, a v navalu najslajših čuv-štev je kmalu na vse pozabila, tembolj ker je občutila nepopisno slast ob njegovem toplem dihu, ki ji je božal lica. Dozdevalo se ji je, da tudi njegovo srce hitreje bije. Dvignila je glavo z njegovih prs, poigravala se ča-sek s prstani na roki, a koj v slastnem pozabi jen ju zopet naslonila glavo na mladeničevo ramo.
"Caterino," je dahnila, medtem koi so se ji prsa burno dvigala, "zakaj ste se skrivali ves čas mojim očem? Kje ste bili? Z očetom sva že mislila, da ste popolnoma pozabili, kod vodi pot v Camponogaro."
je lice nagubančilo, a med očmi mu je pordečela globoka brazgotina. Ničesar ni odgovoril, a čutil je, kako se mu ob strani te bajne devojke spreminja kri v živ plamen, topeč z neodoljivo močjo ledeni oklop okoli njegovega srca. Nenadoma jo je prijel z rokami za glavo, ter se ji zagledal v obraz. Kako je lepa! Kako divna! Z nje je odsevala milota in divota in zdravje! V ljubavnem ognju je poiskal nje-, nih usten, da jih poljubi. Dolg, žarek poljub je bil odgovor na njena vprašanja, čim je Caterino pritisnil Lavinijo na svoja prsa, se je ta preplašila, hotela se je ubraniti — a njegov objem bi celo mrznjeno srce ugrel, kako da ne bi njenega, ki je kar keprnelo po njegovi ljubezni. V njegovem naročju je zaprla oči ter se predala čuvtvu, "v katerem je čutila ves zanos in sladki strah njegovega objema.
Naenkrat pa je Malipiero dekle izpustil, da je skoro padla, okrenil se je k vodometu, kjer je voda enolično pljuskala, in dejal kratko a odločno: "Pojdi-va!"
"Qaterino, ljubljeni Cateri-
no!" je šepetala prosečim glasom, medtem ko je šla kraj njega kakor plaha srna. "Kaj sem ti storila? Zakaj bežiš od mene?"
On je molčal ter hitel preko vrta v sobano, odkoder so odsevale v tihi nočni mrak svetilke.
"Ostani, Caterino! Prosim te, usmili se me! Slušaj me, govoriti moram s teboj!"
Nje glas se je izgubil v vetru. Vse prošnje so bile zaman. Zaman ga je prijemala za roko tov ga zadrževala. — Malipiero je le hitel dalje.
"Bila sva itak predolgo," se je obregnil skoro osorno.
"Predolgo?" je vzkliknila Lavinija in iznenada je začutila na golih ramenih večerni hlad, a drget groze ji je šinil po ledjih. Ali je to groznica? Groznica, ki jo nosita s seboj strast in ljubezen ?
Nedaleč starorimske boginje ljubezni je začela Lavinija zastajati. Nje spremljevalec pa se za to ni brigal, pač pa je preskočil stopnice ter odšel v vilo. Težko dihajoč je obstala ter ga z očmi spremljala vse dokler je izginil za vrati.
(Dalje prihodnjič)
"Pozabil?" je dejal Caterino, da se izogne odgovoru, in uprl svoje črne ognjene oči v nje bujni vrat, ki je celo v tem mraki seval belote. Kako je lepa! Caterino je molčal in napajal svoj pogled. Ona pa ni umaknila raz njega svojih bajnih oči, ki so bile bolj črne nego noč, žarkeje nego živo oglje. Iz teh oči so švigale žive iskre in pogajale Malipiera naravnost v 'srce. Tedaj pa je zagostolela kakor la-stavica: "Nekdaj sva se ljubila . . . Recite, zakaj ste vse pozabili? . . . Z/akaj ste se mi odtujili?"
Malipiero jo je še vedno zamaknjeno gledal. Vsled njenega zadnjega vprašanja, pa se mu
^liiiiiiiiiiiiHiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiij:
GASOLIN TEXACO OLJE
NAZNANILO
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel gasolinsko postajo na 23515 St. Clair Ave., Eudid, O., kjer bom postregel avto-mobilistoin z najboljšim gasolinom in oljem. Se priporočam za obisk.
MATH PISHLER
KEnmore 4423
:HiiiiiiiiiiiiiiiimjiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
/z..........................."""" ~ ........... " =
Ali ste se že odločili za potovanje v stari kraj? ? ?
Vse, ki imajo namen potovati v staro domovino to pomlad ali poletje, opozarjamo, da se čim prej odločijo, in sicer: prvič, za parnik, na katerem želijo potovati, drugič, dan odhoda in tretjič, za osebo ali zastopnika, ki vam bo vse potrebno za potovanje pravilno in točno preskrbel.
Posebno važno in potrebno je, da se čim prej ODLOČIJO oni rojaki, ki niso ameriški državljani in bodo rabili PERMITE, s katerim se lahko v teku enega leta nemoteno povrnejo v Ameriko. Včasih vzame do štiri tedne, preden pride Permit iz Washingtona. Pridite k nam takoj, da vam naredimo prošnjo za tak Permit.
One, ki še ne vedo, kedaj in na katerem parniku bi radi potovali, vljudno vabimo, da se pridružijo našemu skupnemu potovanju, ki ga priredimo na največjem parniku CUNARD LINE:
BERENGARIA
ki odpluje iz New Yorka na 15. junija. Potnike tega skupnega potovanja spremlja od Clevelanda do Ljubljane AUGUST KOLLANDER. Pod njegoyo oskrbo ne bodo potniki imeli neprilik s kufri, potnimi listi ali s čim drugim. Nikdo ne zna bolje skrbeti za ženske z otroci in družine, kakor tudi za posameznike, kot zna to Kollander. To bo tudi edino skupno potovanje v tem letu, kjer bodo potniki spremljani od Clevelanda do Ljubljane. Ne zamudite torej te prilike. Do sedaj je priglašenih že več družin in posameznikov, priglasite se tudi vi. Dobrih kabin je še na razpolago.
Za znatno znižane cene in druga pojasnila glede tega skupnega potovanja, kakor tudi za druga potovanja, se obrnite na slovensko tvrdko:
AUGUST KOLLANDER CO.
v Slov. Narodnem Domu
John J. Raslcob, vodja demokratske stranke, W. C. Du-rant, zgorej desno in William F. Kenny, katere bo poklical 'preiskovalni komitej senatne zbornice k zaslišanju, radi stalnega padanja delnic na newyorski borzi.
A. J. ZUZEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 80S8 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J
6419 St. Clair Avenue


V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
MATEVŽ JALEN
ki se je preselil v večnost ter naju za vedno zapustil dne 30. aprila, 1931.
Leto dni je is minulo, v večnost trajno je zašlo, kar pogrešamo te dragi in še žalujemo za Teboj.
Po jasni švigaš visočini, kot lepa zvezda sred zvezda, in k meni tudi nočni tmini, priplavaš mnogokrat z neba.
Zdaj bivaš vrh višave jasne kjer, ni mraku, kjer ni noči,
Mirno sladko v grobu spavaj misli tudi Ti na nas.
tam solnce sreče Ti ne ugasne, dokler enkrat vse nas združi
izpolnil Bog Ti js zelje.	angelske trobente glas.
Žalujoči ostali:
Anna Jalen, soproga; Anna, hči.
Cleveland, O., 30. aprila, 1932.
.......................................................................................................
Ljubitelji lepe slovenske pesmi! Rezervirajte si že sedaj vstop- s S nice za KONCERT zbora "ZARJA," ki se vrši 15. maja, 1932, £ = ob 7:30 zvečer.	5
= Vstopnice se dobijo pri Mrs. Kushlan ter pri vseh članih "Zarje." 5 niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30TH, 1932.