Občni zbor ,,Vdovskega udteljskega društva". jjbčni zbor »Vdovskega učiteljskega društva" se je vršil za minolo leto dne 19. kimovca 1895. Po slovesni svr. maši, kojo je služil preč. prošt g. dr. Anton Jarc v cerkvi sv. Jakopa, so se zbrali člani omenjenega društva jako ranogobrojno v prostorih II. mestne deške šole, kjer jih je predsednik F. Stegnar, otvorjajoč občni zbor, prav prisrčno pozdravil. Rekel je, da letos prvič in menda tudi zadnjič predseduje temu castnemu zboru? ker ga v kratkem pokličejo na drugo mesto. Kako je bilo delovanje društva v ravnokar minolem letu, čuli bodo častiti člani iz poročil tajnika in blagajnika. Ker se bode obširno poročilo tajnika v celoti natisnilo, omeniti mi je le iz poročila blagajnika,«da društvo vrlo napreduje, da je znašala njegova imovina koncem upravnega leta 1895. skoraj 55 tisoč gld., neglede na to, da se je izplačalo vdovarn 1345 in sirotam 655*83 gld. Ako prištejemo sern še davek in upravno režijo 198.89 gld., vidimo da so znašali vkupni stroški 2199'72 gld. K poročilu blagajnikovem so govorili člani A. Maier, J. Lapajne, J. Gerin in J. Toman. Po daljši debati omenjenih društvenikov, imajo li kolekovino od pristopnin in letnin plačevati udje ali društvo, sklene občni zbor, da ostane vse pri starem. Ko je še preglednik društvenih računov J. Purlan porooal, da se nahajajo isti v popolnem redu, je dal oboni zbor odboru absolutorij. Clan Letnar je predlagal, da bi bilo dobro tudi pri vdovskem učit. društvu imeti poverjenikov, ki bi pobirali letnino in pristopnino od posameznih članov ter isto pošiljali meseono ali četrtletno v Ljubljano, da bi odboru, ki je uže itak z delom preobložen, poslovanje zlajšali. Predsednik misli, ker je stvar važna in vsega preraisleka vredna, se bode obravnavala v jedni prihodnjih odborovih sej. Sprejeto. Predlog ravnatelja Lapajneta, da bi se vdovsko učiteljsko društvo preosnovalo v nekako zadrugo, je bil odklonjen. Ko se je še siroti M. Praprotnikovi priznala izvenredna podpora, in se oprostili letnine za leto 1896. vsi stari člani vstanovniki, se je prešlo k volitvam v društveni odbor. Prihodnji odbor je sestavljen tako-le: Borštnik Ivan, Cepuder Josip, blagajnik; Genčič Jernej, Dimnik Jakob, Javoršek Anton, Režek Juraj, tajnik; Stegnar Feliks, predsednik, Valenta Teodor, njega namestnik in Žirovnik Janko. Za slučaj, da odstopi dosedanji predsednik, pride v odbor ali g. Furlan, ali g. Kecelj, ker sta imela za terai največ (18) glasov. Raounski pregledniki so: Arraič Leopold, Purlan Jakob in Kokalj Prančišek. Poročilo tajnika vdovskega učiteljskega društva v Ljubljani pri občnem zboru dne 19. kimovca 1895. Vlanski občni zbor vdovskega učiteljskega društva se je vršil dne 4. kimovca v prostorih druge mestne deške šole. Točke, katere so se pri tej priliki obravnavale, so častitim udeležiteljem današnjega občnega zbora itak znane, ne bodern torej obširneje o njih govoril. Omenim samo, da so se vsi sklepi, tako glede podpor, kakor glede nekaterih prenaredb pri društvenem poslovanji vestno izvršili. Ako se ozro častiti člani danes na društveno vodstvo in odbor, vidijo, da je prešlo društveno gospodarstvo skoro popolnoma v druge roke; kajti gospodje, ki so še vlansko leto zavzemali častna raesta v društvenera odboru, spe letos uže smrtno spanje, ali pa so vsled starosti prepustili ona mesta mlajšim, čilejšim raočera. Mej zadnjimi je bil zlasti prec, prošt dr. A n t o n J a r c, ki je celih 24 let neumorno deloval kot predsednik v prospeh in korist društva. Njemu, kakor tudi pokojnemu, večletnemu podpredsedniku, ravnatelju Andreju Praprotniku in blagajniku Mateju Močniku se iraarno zahvaliti, da zavzema vdovsko učiteljsko društvo danes prvo mesto raoj mnogimi uciteljskimi društvi po Slovenskem. Lahko rečerao, da so ti možje posvetili vse svoje moči v prospeh in razvitek društva, zlasti ako pogledarao v leta 1860., 61. in 62., ko se je društvo ustanovilo. V kakšnih gmotnih razmerah so živeli tedanji naši tovariši, ve povedati še marsikteri udeležitelj današnjega občnega zbora in, ako je nek poslanec rekel, da preliva dežela danes srčno kri za ljudsko šolstvo, raislirn, da ne trdim tudi jaz preveč, ako rečera, da so tedanji učitelji prelivali srčno kri za obstanek in razvoj društva, da so si morali marsikaj pritrgati tu in tam, da so pri neznani svoji placi še vender donašali po društvenih pravilih jim določene, odmerjene prispevke. V začetku je bil namrec vsak učitelj siljen biti ud vdovskega učiteljskega društva, kakor sem se prepričal pri urejevanji društvenih spisov iz prvotnih aktov ter raoral dotično letnino in pristopnino odrajtovati okrožnim šolskim ogledom, to je župnikom in dekanorn. Ker so bili slednjim učitelji podrejeni, so jira lahko pri njih postranskih dohodkih odtrgavali po- samezne zneske in jih nekako mesečno ali cetrtletno pošiljali predsedništvu v Ljubljano. Ko je pa leta 1869. prenehal pokojni Zavašnik naoeljevati ljudskemu šolstvu po Kranjskera, izstopilo je takoj rnnogo uoiteljev iz društva, odtegnivši mu s tem svoje mesečne, oziroma letne prispevke. Takrat se je najbolje pokazalo, kdo je bil za društvo vnet, kdo ne, komu so bile pri srcu vdove \n sirote in nasprotno. Vsa čast torej onim članom, ki so od pričetka do današnjega dne vstrajali pri društvu, zanj delali in se trudili, dobro vedoo, da bodo uživali sad njihovega truda še le njih potoraci, oziroma njihove vdove in sirote. To so bili naši prijatelji, to so bili vrli možje. In še danes vidimo nekatere tukaj. Gast in slava jira! Pri vlanskera občnem zboru so bili voljeni v društveno vodstvo ti-le gospodje: Feliks Stegnar, prvomestnikom in Matej Moonik blagajnikom Vodborpa: Ivan Borštnik, Jožef Cepuder, Jakob Diranik, Voiteh Ribnikar, Janko Z i rovnik, Andrej Zumer in Božidar Valenta. Takoj po občnem zboru je irael odbor prvo svojo sejo ter je volil na predlog J. Zirovnik-a, J. Diranik-a, podpredsednikom in J. Cepudra tajnikom. V društvo sta bila sprejeta pri tej seji Karol Siraon, učitelj v Lescah in Franc Lovšin, nadučitelj na Vinici, oba oženjena. Druga odborova seja je bila dne 11. vinotoka 1894. Tu se je izročil odbornikorn zapisnik o društvenem premoženji, določili vraoevalni roki posameznim dolžnikom in se volila overovateljeraa zapisnikov Jakob Dimnik in Božidar Valenta. V društvo sta se sprejela Jakob Zebre, učitelj v Starem Trgu in Karol Kaligar, nadučitelj pri Sv. Križu. Prvi je vso pristopnino in letnino za leto 1895. takoj plačal, drugi pa je poslal prvi znesek letnine 5 gld. šele  2. mal. srpana tekočega leta, to je 9 raesecev po vsprejemu, da se torej ni vedelo, se rau li hoče teh 5 gld. šteti na racun letnine ali pristopnine. Znano pa je, da se letnina plačuje do konca prosinca, skrajni čas pa do konca raal. travna, ne glede na to, kdaj je kdo k društvu pristopil. Tudi pristopnino je plaoevati v 4rih šestmesečnih obrokih vedno anticipando. Prepozno došla letnina in pristopnina se ne srae vsprejemati, ker je to zoper pravila in društveni red. Rok osmih mesecev pa je gotovo tako dolg, da vsakdo lahko zadosti zakonitim predpisoin glede plačevanja letnine. Glede zdravniških spričal je pripornniti, da ne smejo biti zastarela. Pripetilo se je, da so se prošnjam za vsprejem prelagala po več let stara spričala, kar vendar ne gre. Odbor ima potera nepotrebno pisarenje, ker je treba prošnjikom pojasnjevati stvari, o katerib dovolj umno govore društvena pravila; društvo pa ima zbog tega troške, kojim se je lahko ogniti. — Tretja odborova seja je bila 10. prosinca 1895. Tu se je poročalo o društvenem stanji, oziroma njega premoženju. Pokazalo se je, da dohaja ravno v prvem četrtletji najmanj vplacil, ker društveniki navadno uže po za- padlem obroku pošiljajo svoje letne prispevke, menda ne vedoči, da je s tem oškodujejo vsaj za obresti, koje bi rau donašala že v prvih mesecih plačana letnina, oziroma pristopnina. Zato je pa odbor soglasno sklenil, da se oni člani, ki ne plačajo do postavno določenega časa zbog enkratnega opomina svoje letnine, izpuste iz letošnjega imenika. Tudi glede zastankov pri vračevanji dolgov in vplačevanji obresti se je naročalo vodstvu, da strogo postopa z zamudniki. V društvo so se sprejeli pri tej seji gg. Arselin Avgust, učitelj v Ljubnem, Gregorac Pranc, učitelj v Metliki in Alojzij Kecelj, ucitelj v Ljubljani. Vsi imenovani so oženjeni. Ucitelju v Sentjanžu, Prancu Jurmanu se je dovolilo 20 gld. izvanredne podpore, ker so ga dolgotrajne bolezni v obitelji in smrt soproge mnogo stale. Odstopivšemu, za društvo prozasluženemu predsedniku dr. Antonu Jarcu, večletnemu, neumorno delujočemu podpredsedniku, ravnatelju Andreju Praprotniku in marljivemu društvenemu odborniku, Jerneju Cenčiču, se je izrekla pisraena zahvala v priznanje njih zaslug za društvo. Poleg tega se je sklenilo vrediti splačevanje pokojnin vdovam in sirotam in sicer tako, da se bode isto vršilo le štirikrat na ieto, t. j. vsake tri raesece, a ne vsaki mesec, kakor je bilo dosedaj v navadi. To pa zaradi tega, ker se vzlasti v začetku leta pripeti, da blagajnica ne premore toliko denarja, da bi vsak mesec dohajajoče pobotnice izplačevala, ker, kakor sem uže omenil, društveniki svojo letnino plačujejo šele koncem (prosinca) in naslednje raesece ter se je skoraj vsakikrat raoralo zateči v hranilnico. To se bode pa vprihodnje, ko se bodo vse vdove in sirote najedenkrat izplačevale, godilo le vsake tri mesece. V četrti seji, dne 4. raal. srpana se je sprejel v društvo g. Kabaj Mihael, nadučitelj v Hotedršici. V tej seji se je omenjalo britkih izgub, ki so zadele v zadnjih mesecih vdovsko uciteljsko društvo. Dne 16. mal. travna 1895. je umrl od pričetka do zadnjega Ieta za društvo neumorno delujoč član g. Matej Močnik. Da je užival neomenjeno zaupanje tovarišev, kaže najbolj to, da je bil pri vlanskera občnem zboru petindvajseti pot voljen za blagajnika. In to zaupanje je bilo popolnoma opravičeno, kajti brez Močnika bi vdovsko učiteljsko dmštvo ne bilo danes na oni stopinji, na kateri se v istini nahaja. On ni samo deloval za društvo, arapak je tudi gmotno podpiral, akoravno je vedel, da kot samec ne bode imel odnjeganikdar najmanjše koristi. Zavest, dadela za učiteljske vdove in sirote, mu je bila najvecje veselje, najboljše plačilo. Dokler mu je vid dopuščal, je bil on duša vdovskemu učiteljskemu društvu; ni rau bil le blagajnik, ampak tudi predsednik in tajnik, to se pravi, on je delal za vse. Ce je kdo potreboval kakega pojasnila o društvu, obrnil se je na pok. Močnika in dobil ga je. Šele zadnja leta, ko je jel bolehati in so mu oči opešale, prešlo je glavno delo v roke tajnika. Od jeseni sem pa, ko je akutno obolel, in po dolgotrajni bolezni tudi umrl, sta ga nadomestovala predsednik in deloma poročevalec - tajnik. Dne 25. mal. travna je umrl društveni član in odbornik Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Dolenjem Logatci, zapustivši vdovo in 4 sirote. Bil je nekoliko nad dve leti ud vdovskega učiteljskega društva in od vlanskega občnega zbora do prezgodnje smrti odbornik. Za društvo se je zelo zanimal in bi mu bil gotovo najboljši podpiratelj, da ga ni srart pokosila v najlepših letih. Dne 25. rožnika pa je za večno zatisnil oci naš nepozabni podpredsednik, ravnatelj Andrej Praprotnik, kateri je to častno raesto zavzeraal celih 24 let. Kakor blagajnik Močnik, je tudi on od pričetka, t. j. od leta 1860. do zadnjega leta deloval po vseh močeh v prospeh in razvitek društva. Zapustil je društvu pravo za pravo le jedno siroto, katera bode že meseca (svečana) prih. leta dosegla ono starost, ko preneha odgojnina. A če se sporainjamo druge bolehne njegove hcere Marijce, ki mu je bila v vsej bolezni vestna strežnica in mu popolnoraa nadomeščala soprogo, občni zbor ne bo mogel biti tako trdosrčeD, da bi ji ne priznal kake podpore, kadar bo za njo prosila. Saj je pokojnik vplačal v društveno blagajnico nad 200 gld., za društvo vedno po najboljših svojih močeh deloval, a nikdar nic od njega zahteval. Naj se torej naša hvaležnost pokaže na njegovi, vse pomoči potrebni hčeri. Dolžnost obcnega zbora in vseh tukaj nenavzočih članov pa je, da ohranimo prezaslužene umrle člane v vedno hvaležnem spominu. Zadnja odborova seja je bila dne 7. vel. srpana. Pri tej seji se je določil današnji občni zbor. Tu se je določila tudi oblika, v kateri se je tiskal društveni račun, in da se neplačujoči člani, ustanovniki društva ločijo od mlajših plačujočih. Tudi se bode v prihodnje predlagal občnemu zboru vsakoletni proračun, kakor običajno pri drugih denarstvenih zavodih. Društvo je imelo 28 neplačujočih in 85 plačujočih članov; skupaj 113. Od neplačujocih sta vsled smrti dva odpadla, t. j. Močnik in Praprotnik, od plačujočih pa eden — Vojteh Ribnikar, in pet, ker niso plačali letnine za rainolo leto. Torej je danes 26 neplačujočih in 79 plačujočih, skupaj 105 clanov, koji se nahajajo i v imeniku. Vdov je bilo v minolera letu 15, sirot pa 29. Še letos odpadeta dve siroti, leta 1896. pa pet, ker bodo prekoračile 18. leto svoje starosti. Dal Bog, da bi nam v prihodnjem letu ne prirastlo novih! Ze v pričetku svojega poročila sem omenil, da je društveno gospodarstvo prevzel skoraj ves prenovljeni odbor. Povedati je treba, da ta odbor v začetku ni imel dovolj jasnega pogleda v notranjo društveno opravo; zato je glavnim funkcijonarjem v odboru pripadla prav težavna naloga, na podlagi vseh društvenih aktov natančno poučiti se o društvenera stanji. V svrho tega sera pregledal, kar sem uže tudi omenil in uredil vse spise, nahajajoče se v društvenem arhivu od leta 1860. do današnjega dne tako, da je možno vsakoršne poizvedbe dobiti iz hranjenih aktov. Ta uredba, ki je povzročila vstrajnega dela skozi dobre tri tedne, je omogočila, da so se sestavili pravilni in spregledni zapisniki, in da se je knjigovodstvu dala ona oblika, ki bolje odgovarja različnim potrebam našega denarnega zavoda. Knjigovodstvo obsega sedaj v 1 o ž n i zapisnik, v kateri so se vknjiževale vse vloge, kojih je bilo v ravnokar rainolem letu 285, potem »knjigo društvenikov" z vstopnino in letnimi prispevki, dalje ,,blagajnični dnevnik" in ,,glavno knjigo", ,,knjigo vdov in sirot", ki je posebne važnosti zaradi sirot, ki v različnih časih izgube vzgojnino — in konečno ,,knjigo dolžnikov". Pokazala se je tudi potreba, da je v posebnem pregledu imeti vplačevanje pristopnin, ker dosedaj ni bilo natanko določeno, v kterih obrokih se iraa plačevati pristopnina, kar pa zahteva* § 7. društvenih pravil. Le na ta način urejeno knjigovodstvo daje poroštvo za točno in pregledno upravo. Vsakemu odborniku je zdaj mogoče v vseh zadevah dobiti pojasnil, računskim preglednikom pa so v roke dana vsa sredstva, preveriti se o resničnosti in pravilnosti računov. Iz tega je razvidno, da so se odbor, vzlasti pa njega funkoijonarji vestno trudili ter ranogo časa žrtovali za dobro gospodarstvo in natančno poslovanje v našem blagotvornem društvu, kateremu želirao vsi najboljše prihodnosti in obilo lepega sadu.