Št. 7
Ravne na Koroškem, 1. junij 1976
VSE ZA BOLJŠE POSLOVANJE
S SEJE DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE
Na seji, ki je bila v začetku maja, je delavski svet razpravljal zelo obsežnem dnevnem redu. Po pomembnosti in aktualnosti iz-‘°Pajo predvsem:
— predlog plana naložb v osnovna sredstva za leto 1976, r . ~7 predlog razdelitve in združevanja sredstev sklada skupne po-abe in poslovnega sklada po zaključnem računu za leto 1975 ter '— gospodarjenje železarne v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Predlog plana naložb v osnovna sredstva za leto 1976
S srednjeročnim razvojnim pro-cpatK0m’ smo ®a sprejeli de-®*ra lani, smo sprejeli tudi stni red naložb. Vseh naenkrat že tmogoče uresničiti, zato je bil jiedaj sprejet prednostni vrstni Pia ^ ie upoštevan pri letošnjem Y u naložb v osnovna sredstva.
.Pologu je predvideno dokon-Vor ^iektov, kot je bilo dogodim 0 s srednjeročnim razvoj -kot Pro§ramom> medtem ko sta vid p?vsem novi investiciji pred-Var^- iz§radnja garderob v li-tla] n' in uvedba procesnih raču-s k (kov v jeklarni. Od sredstev, peterimi naj bi letos uresničili
avideni načrt naložb v osnov-“3 sr.
odst.
sredstva,
Čtj; :sredstev predstavljajo ban-
je 73 odst. lastnih, 6
P
VBfifKB
i
mmv
krediti,
°dst.
pa
16 odst. komercialni, drugi krediti. Naša
Majski odmevi
* -______o- __________ _______
stv.na sredstva predstavljajo sred-atPo Poslovnega sklada, sredstva Jih ,acije in sredstva, ki smo °SnPridobili z odprodajo naših ly 0vnih sredstev. Od sredstev, °dst° na razpolago, jih bomo 11 Hju ' Porabili za zamenjavo osnov-cjje s^edstev, 35 odst. za investi-stit ’ 33 odst. za velike nadome-odste Osnovnih sredstev in 21 sred' ,Za druge potrebe. Nekaj več
P°trS^v ie lpfrtc r»rpH\riHpnih 7.a
Ojstvo
je letos predvidenih za prometa in skladišča, je, da moramo izpolniti
Nalco
na (rt
IZ VSEBINE
dosegamo gospodarski
Nzadeuno in kritično
e odpravljati slabosti
®d!očnej„
vornost za izpolnjevanje °vnih obveznosti
?elauec v procesu planiranja s^rn°vpravnih organov
redstauLjamo našo železarno
kr!l0rnals,<-a obdelava podat-l°rv » železarni j.r? med dvema goloma e esna kultura za vse adi fužinar
in nadomestiti iztrošeni strojni park, urediti pa tudi skladišča in skladiščne prostore, ki sedaj predstavljajo slabši del našega poslovanja. Predlog virov sredstev je prikazan v predlogu po TOZD.
Glavne obveznosti, ki izhajajo še iz lanskega leta, se nanašajo na dokončanje kemijskega laboratorija, dokončanje prve etape modernizacije adjustaže valjarne ter rekonstrukcijo vzmetarne in orodjarne. Pri ugotovljenih potrebah in sestavljenem načrtu naložb je ugotovljen primanjkljaj sredstev za potrebe TOZD mehanske obdelave, predvsem pa primanjkuje sredstev za rekonstrukcijo vzmetarne in orodjarne, kar pomeni, da se bomo o združevanju sredstev za naše skupne potrebe v okviru TOZD morali posebej dogovoriti. Osnovne značilnosti predloženega načrta so v tem, da so glavne naložbe letos predvidene v opremo in ne v gradbena dela in da niso predvi-dene večje nove investicije, ampak da je težišče na velikih nadomestitvah. Pri sestavljanju načrta in njegovem izvajanju pa bomo morali upoštevati predpise o zagotavljanju sredstev in evidentiranju naložb pri gospodarski zbornici, kar velja že tudi za nove nadomestitve.
Izdaja odbor za informi.-^ nje in kulturno dejavnost Železarne Ravne \
Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za Informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
Treba je povedati, da je delavski svet razpravljal samo o predlogu plana in njegovih izhodiščih ter da bodo predlog naložb v osnovna sredstva za letošnje leto končno morali potrditi delavski sveti TOZD. Delavski svet je zato v zvezi s predlogom sprejel naslednja izhodišča in sklepe:
— delavski svet se strinja s predloženim načrtom naložb v osnovna sredstva za leto 1976.
Predlog je, kot je pripravljen, treba posredovati v obravnavo in potrditev delavskim svetom TOZD.
— Delavski svet meni, da je za realizacijo predlaganih naložb treba združevati sredstva TOZD.
O združevanju sredstev in načinu njihove uporabe za potrebe posamezne TOZD kadrovsko splošni sektor pripravi samoupravni sporazum o načinih in pogojih združevanja sredstev, ki ga popotrdit-vih na delavskih svetih TOZD podpišejo pooblaščeni predstavniki TOZD.
— Delavski svet se strinja, da je treba za izvedbo v planu predvidenih investicijskih naložb in financiranje investicij najeti še potrebne komercialne in bančne kredite ter najetje takih kreditov odobrava.
— Delavski svet se strinja, da se Lesni Slovenj Gradec za izgradnjo sušilnice lesa, ki bo služila za potrebe naše železarne, odobri kredit v višini 3 milijone din.
— Če bodo v prvem polletju letos poslovni rezultati dovoljevali dodatno povišanje sedaj določene amortizacijske stopnje za posamezne skupine osnovnih sredstev, se delavski svet strinja, da se na ta račun pridobljena sredstva namenijo za izvedbo projekta modernizacije kovačnice in obrata hladni valji.
— Tehnični razvoj mora izpopolniti program modernizacije valjarne. Vzporedno s tem mora izdelati finančno konstrukcijo izvedbe modernizacije ter pri Jugobanki ugotoviti možnost in pogoje najetja kredita za financiranje.
Razdelitev sredstev sklada skupne porabe
O razdelitvi sklada skupne porabe po zaključnem računu v lanskem letu in potrebah železarne (Nadaljevanje na 3. strani)
Dohodkovni odnosi med bodočimi TOZD
V železarni začenjamo z javno razpravo o oblikovanju večjega števila TOZD. Eden od važnih elementov pri tem so nedvomno tudi dohodkovni odnosi med bodočimi TOZD. Kot prispevek k razpravi je o tem vprašanju na povabilo uredništva spregovoril direktor sektorja za gospodarjenje tov. Janez Žnidar.
V bodoče bo delovna organizacija organizirana v proizvodne in storitvene TOZD ter v skupne službe. Od opredelitve TOZD, ki izhaja iz njihove dejavnosti, so odvisni tudi dohodkovni odnosi, ki obsegajo v glavnem naslednje:
— delitev dohodka med TOZD z vnaprej dogovorjenimi cenami izdelkov in storitev,
— delitev skupno ugotovljenega dohodka,
— posojanje ali sovlaganje dohodka za zagotovitev redne proizvodnje in prodaje,
— sovlaganje ali posojanje dohodka za razširitev proizvodnih naprav ali postavitev novih,
— posojanje ali sovlaganje za izgradnjo naprav skupnega pomena za več TOZD ali delovno organizacijo (npr. elektrika, transport, plin itn.),
(Nadaljevanje na 5. strani)
Kako dosegamo gospodarski
načrt
V času, ko je naša delovna organizacija dosegla relativno še dokaj dobre rezultate, je svetovno gospodarstvo nazadovalo ali drugače povedano: nastala je večja recesija kot kdaj koli doslej po drugi svetovni vojni. Iz dnevnih vesti smo lahko zvedeli, kakšne posledice za zaposlovanje je imel ta zastoj in koliko delavcev je v zahodnih državah brezposelnih. Zadnje čase se v svetu sicer stanje popravlja, posledice pa čutimo sedaj tudi mi. Predelovalna industrija, ki že lani ni mogla prodati toliko izdelkov, kot bi jih lahko izdelala, si je ustvarila večje zaloge surovin, tako da je letos upadlo povpraševanje po naših izdelkih. To je eden od vzrokov za to, da nismo uspeli doseči načrtovanih količin izdelkov niti v enem letošnjem mesecu in da tudi vrednost prodanih izdelkov iz meseca v mesec upada.
Na zniževanje proizvodnje pa vplivajo tudi drugi razlogi, ki jih bomo z boljšo organizacijo dela in boljšim delom lahko odpravili. Prizadevanja vodstev TOZD in obratov so usmerjena v odpravo teh pomankljivosti, zato lahko
upamo, da bodo v naslednjih mesecih rezultati boljši kot v preteklih in predvsem v mesecu aprilu.
Proizvodnja v tem mesecu je bila nižja kot v marcu, saj smo dosegli le 94,3 %> planirane skupne proizvodnje, za kupce izven naše delovne organizacije pa smo izdelali 91,4 °/o planiranih izdelkov. Vseh gotovih izdelkov nismo odpremili, tako da je bila odprema za 16,3 °/o nižja od načrtovane, vrednost prodanih izdelkov pa celo za 19 °/o.
Načrt skupne proizvodnje so v aprilu dosegli obrati: jeklarna, jeklolivarna in obrat strojev in delov, vsi drugi obrati pa so izdelali znatno manj. Zaradi tega tudi nobena od TOZD ni dosegla načrta skupne pa tudi ne blagovne proizvodnje. Zaradi manjšega obsega proizvodnje TOZD prav tako niso dosegle načrtovane realizacije, od obratov pa sta jo presegla le jeklolivarna ter obrat strojev in delov.
Doseganje načrta proizvodnje in realizacije za mesec april prikazuje naslednja tabela:
Obrat (TOZD)	»U doseganja planirane mesečne skupne proizvodnje	%> doseganja mesečnega načrta eksterne realizacije
Jeklarna	104,3	—
Jeklolivarna	100,2	109,6
Valjarna	84,4	76,6
Kovačnica	94,8	72,0
Jeklovlek	95,3	67,5
Skupaj TOZD MP	94,1	79,7
Obrat strojev in delov	119,8	107,2
Obrat industrijskih nožev	147,2	43,7
Obrat pnevmatičnih strojev	79,5	90,1
Vzmetarna	68,7	70,9
Skupaj TOZD MO	99,7	87,5
TOZD TRO Prevalje	76,0	51,9
Skupaj delovna organizacija	94,3	81,0
Pregled kaže, da za načrtovano proizvodnjo najbolj zaostajajo valjarna, obrat pnevmatičnih strojev in vzmetarna, nekoliko manj pa kovačnica in jeklovlek. Obrat industrijskih nožev sicer presega načrt, vendar samo zaradi večje proizvodnje compound gredic, proizvodnja nožev in brzo-reznega orodja pa je bila za 31 %> nižja od planirane.
Tako nizke realizacije, kot je bila v aprilu, nismo imeli že več kot eno leto, saj je poprečna lanska realizacija bila 16 "/o višja od dosežene v preteklem mesecu. Poleg nizke proizvodnje je na realizacijo vplivalo tudi povečanje zalog v špediciji, ker dela gotovih izdelkov zaradi različnih vzrokov nismo mogli odpremiti.
Proizvodnja je bila nižja
— v valjarni zaradi večjega izmečka, neugodne strukture izdelkov in drugih problemov,
— v kovačnici zaradi čestih okvar naprav in manj ugodnih naročil,
— v jeklovleku zaradi zahtevnejše strukture izdelkov,
•MMfOMMttMMOMM«!
•
S Kako je z izplačilom regresa S in zadržanim delom OD za dopust 1976
5 O regresu za letni dopust so razpravljale in potrdile predlog S delovne .skupine, DS TOZD in DSSS ter delavski svet SŽ ® Materiali so bili dostavljeni delovnim skupinam, končni tekst J predloga pa so prejeli vsi vodstveni delavci in strokovne službe. 9 Ker se bližajo časi dopustov, navajamo zneske regresa za • letni dopust:
za delavca železarne za nezaposlenega zakonca za otroke nad 10 let starosti za otroke do 10 let starosti za učence v gospodarstvu
760 din 320 din 320 din 270 din 490 din
Regres za letni dopust je bil izračunan iz sindikalne liste SRS 76, kjer je določena višina na zaposlenega od 1000 do 1200 dinarjev. Ta vsota je preračunana po zneskih, ker delimo regres tudi družinskim članom delavcev.
O zadržanem delu OD (2 odst. OD na zaposlenega mesečno v letu 1975), ki smo ga lani izplačevali ob nastopu dopusta (in ga zato v letu 1975 zadrževali), so razpravljali: aktiv družbeno političnih delavcev, odbor za oblikovanje OD, delegati za pripravo novega sistema delitve OD in delavski sveti TOZD in DSSS. Za leto 1976 je operativni plan OD izdelan tako, da se od planskega OD v višini 4400 din/zap. ne odštevata 2 odst. zadržanega dela OD za izplačilo ob nastopu dopusta in je le-ta upoštevan pri tekočem izplačilu OD po operativnem planu.
Vsi ti organi so sprejeli sklep, da se zadržani del OD v letu 1976 ne izplačuje posebej iz navedenih razlogov, o čemer ponovno obveščamo vse delavce, da bodo seznanjeni s spremembo ob izplačilu OD pred nastopom dopusta.
Natančnejša obrazložitev je navedena v gradivih, ki so jih prejeli vsi delavci, in sicer v »dodatkih tekstov sporazumov« na str. 15—16 z naslovom »uvedba novega sistema delitve OD in sistemizacije delovnih mest« ter v materialih, ki so bili obravnavani na DS TOZD in DSSS.
Filip Rožanc, vodja službe za oblikovanje OD
službe pa iščejo možnosti za povečanje obsega prodaje. Ce se stanje v najkrajšem času ne bo bistveno spremenilo, bomo zašli v resno krizo z vsemi posledicami. Ker smo v preteklosti znali najti
pot iz podobnih težav, lahko up3' mo, da bomo tudi sedaj zbr3® dovolj moči za odstranitev vs3*1 tistih problemov, ki jih lahko s3' mi rešujemo.	.	,
2.1
— v obratu pnevmatičnih strojev, vzmetarni in TRO Prevalje pa zaradi pomanjkanja ustreznih naročil.
Vzmetarna je zaradi manjših naročil premestila del delavcev v druge obrate in je imela v aprilu 12,3 °/o manj delavcev kot predvideva gospodarski načrt.
V obratih, kjer odstotek dosežene realizacije bistveno odstopa od procenta doseganja planirane proizvodnje, je del izdelkov ostal neopremljen. Na to so vplivale predvsem razmere na trgu in pogoji, ki so jih postavljali posamezni večji kupci. Tako se je povečala zaloga valjanih izdelkov v špediciji za okoli 4001, kovanih izdelkov za okoli 2501, izdelkov jeklovleka za 93 t, vzmeti za 15 t, industrijskih nožev in brzorezne-ga orodja za 18 t, izdelkov obrata strojev in delov za okoli 701 in zaloge v TRO za 5 t. Nizki proizvodnji se je tako pridružilo še povečanje zalog, rezultat pa je nenormalno nizka realizacija.
Kot smo že omenili, posamezni obrati že uvajajo ukrepe za sanacijo proizvodnje, prodajne
PRIZADEVNO IN KRITIČNO
S SEJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD MEHANSKE OBDELAVE
V drugi polovici aprila je dejavnost samoupravnih organov T
mehanske obdelave v primerjavi s prejšnjim zelo aktivnim obdobji nekoliko pojenjala. V tem času beležimo štiri seje: komisije za už°' tavljanje kršitev delovnih obveznosti, komisije za VPD, temeljne d3' legacije in delegacije DSP.
ure, poskrbeti za rednejše vzdf'
UREDITI URE ZA ŽIGOSANJE IN MERILA ZA MALOMARNEZE
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV DELOVNIH OBVEZNOSTI IN IZREKANJE UKREPOV se je na zadnjih obravnavah ponovno srečala s problemom nedoslednega evidentiranja oziroma neevidentiranja prisotnosti z žigosnimi karticami. V TOZD mehanske obdelave se je odnos do teh kršitev delovnih obveznosti v zadnjem času močno zaostril. Tak sklep je zavzel že delavski svet TOZD MO. 2e takrat je bila dana tudi pobuda, ki se je ponovila s sklepom komisije, da se s problemom spopadejo in poskušajo najti ustreznejšo rešitev v železarni kot celoti, saj je enostransko reševanje problema v eni sami temeljni organizaciji nesmotrno.
Najprej je treba zares v vseh obratih in oddelkih usposobiti
ževanje in za bolj vsestransko bolj smotrno uporabo siste®3 evidentiranja. V akcijo pa je P?'j trebno še zlasti aktivno vklju*1. sindikat in druge družbenop0* tične organizacije. Komisija ** ugotavljanje kršitev delovP' obveznosti in izrekanje ukrep® v TOZD MO vsekakor smatra, 0 je enostranski boj za odpravo P. sameznih vrst ali pojavov kr3 tev neučinkovit. Ob dejstvu, 0 se tako do žigosanja kot do dr®^
gih kršitev delovnih obveznosti posameznih delih železarne l.., vzemajo zelo različni kritefd ima komisija tako močno vez3® roke ali pa je vsaj v izredno ^ žavnem položaju.
POMANJKLJIVOSTI JE ODLOČNO PREVEC
KOMISIJA ZA VARSTVO Pff DELU je na 10. seji 28. apr' obravnavala poročilo republik
h
§a inšpektorja za delo, sestavljeno ob rednem izvršilnem pregledu TOZD mehanske obdelave v polovici marca. V poročilu le nakazanih kup pomanjkljivosti v Ovajanju varstvenih predpisov, urejenosti objektov ter delovnih Priprav in naprav itd. Zaradi Ujih so bile nekaterim vodstvenim delavcem TOZD MO izreče-iudi mandatne kazni. Poleg ■e§a je bilo organizaciji naloženo, takoj oziroma v določenih ro-*hn izvrši določene ukrepe. Med urugim: izdelati mora program saniranja pogojev dela za preiz-suševalnico pnevmatičnih stro-v'i sanirati temperaturne razbere v prostoru lakirnice; presedati delovna mesta, kjer se Pojavlja večja količina plinov ali ^odljivih hlapov in urediti primerno odsesavanje na teh deloven mestih. V skladu s predpisi treba urediti poseben prostor m Polnjenje akumulatorjev; zagotoviti učinkovitejše čiščenje Unanjih poti in cest in tako Preprečiti nadaljnje onesnaževale okolja; urediti kanalizacijo, sarderobe, umivalnice, WC in po-°bno; na potrebnih mestih po-izrtViti °Sraje in delovne odre; .vaelati program sanacije skladi-?a za razrez materiala, s kate-!fu se bo rešil problem normalne e|ovne temperature v prostoru; snežno pregledati in zaščititi ^električne stroje, ki so v upo-.01 ali v skladiščih in izključiti el 2?°rube vse stroje, ki pogojev ; e|ktrične zaščite ne izpolnjuje-• Urediti je treba tudi predpi-lov° za®uito vseh vrtečih se de-” brusnih kolutov, gredi, jer-
Uieni.
, Med
c m podobno.
drugim se tudi zahteva
ogledno izvrševanje vseh pred-. ov o uporabi zaščitnih sredstev stih°Preme na vseb delovnih me-te a’ kjer je to po zakonu in in-0'h splošnih aktih predvideno.
Sre zlasti za nošenje zaščitnih ščit ’ sre<^stev proti ropotu, za-Uoe ^halnih in drugih organov, lje enie rokavic, zaščitnih čev-skratka, vseh tistih jih . ev> ki jih sicer imamo ali dar lrnamo možnost dobiti, ven-lja- Se še vse premalo uporab-je U bodočih splošnih aktih var t°^a ^utb področje delovnega t, va bolj dosledno opredeliti, da °misiia za VPD je ugotovila, ^Po1h° ?abteve republiškega in-Piri doslej ostale le na pa-reiAu' Zahtevala je, da izda di-Ce or TOZD vodstvenim delav-tovi; Zab°lžitve za odpravo ugo-ko iJen’k nepravilnosti. Prav ta-tovif ^pUa, da se morajo z ugo-tor;,Varni republiškega inšpek-Hic Seznaniti tudi vodje delav-Tpl^r?arno obratovodje. je HMELJNA DELEGACIJA se 23. *Ula na 13. redni seji Prila in obravnavala gradivo
za 14. skupno sejo vseh zborov skupščine občine Ravne na Koroškem. Izvolila je tudi dva delegata za sejo skupščine. Potem ko so delegati na prejšnji seji ostro kritizirali neodgovoren odnos posameznikov, ki se sej neredno udeležujejo, je bila sklepčnost na zadnji seji spet na zadovoljivi višini in upajo, da bo tudi poslej tako.
UPOŠTEVATI INTERES DELAVCEV
DELEGACIJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA se je sestala 30. aprila in se opredelila do gradiva za 14. sejo delavskega sveta Železarne Ravne, ki je bila 5. maja 1976. Poseben poudarek je bil dan obravnavi predloga plana naložb v osnovna sredstva za leto 1976 in predlogu razdelitve in združevanja sredstev sklada skupne porabe in poslovnega sklada po zaključnem računu za leto 1975, ki so bili v maju posredovani v razpravo in sprejem na delovne skupine oziroma zbore delovnih ljudi.
Pri obravnavi predloga razdelitve sredstev sklada skupne porabe je delegacija nasprotovala predlogu, po katerem naj bi za potrebe rekreacije delavcev kupili kmetijsko posestvo na Suhem vrhu št. 5. Smatrala je, da bi bilo namenjena sredstva — 50 starih milijonov — bolje vložiti v usposobitev nekaterih že obstoječih objektov za rekreacijo, kamor se je že investiralo: npr. Bobrovo jezero ali podobno. Preden bi šli v nakup zemljišča, primernega za piknike ali drugačno rekreativno dejavnost, bi bilo treba ugotoviti mnenje večine delavcev v delovni organizaciji. Zato je delegacija sklenila, da se bo zavzela za predlog, naj se nakup posestva na Suhem vrhu zaenkrat odloži, namenjena denarna sredstva pa rezervirajo in investirajo tja, kjer bo izražen interes delovne skupnosti. Predlagala je, da se zadolži komisija za rekreacijo in šport pri svetu sindikata železarne, da z anketo ali na drug način ugotovi tovrstni interes delavcev.
Delegacija	TOZD mehanske
obdelave je na tej seji obravnavala vsa vprašanja z dnevnega reda 14. seje delavskega sveta podjetja, vendar se do nekaterih ni opredelila zaradi tega, ker nekateri predlogi niso vsebovali obrazložitve	oziroma je bila
obrazložitev	preskopo podana.
Zato je sprejela zahtevo, da mora biti gradivo za sejo delavskega sveta poslej bolje pripravljeno in obrazloženo, saj se do nepopolno obrazloženih predlogov ni mogoče opredeliti in zavzeti stališč.
Janko Dežman
^EDSEDNIKI ODBOROV DELAVSKE KONTROLE V OBČINI:
Odločneje odpravljati slabosti
°vzetek iz informacije družbenega pravobranilca
SAMOUPRAVLJANJA
c°htroiSec*n'ki odborov delavske lec a e °bčine Ravne so se ko-
lezhanT na s*cupn‘*1 sestankih
cont ‘ll z opredelitvijo delavske 6 v osnutku zakona o nem delu, razčiščevali
Poslovodni organi, vodilni delavci in strokovne službe imajo v nekaterih primerih neodgovoren odnos do rokov, ki jih za reševanje določenih vprašanj postavijo delavski sveti ali ZDL. To so še posebej poudarili predsedniki v Železarni Ravne glede uresničevanja rokov za organiziranje TOZD in sprejema SS o delitvi osebnih dohodkov.
Glede slabosti pri sprejemanju, izvajanju in spreminjanju samoupravnih splošnih aktov predsedniki krivijo strokovne službe. Strokovne službe in še posebej pravniki ne storijo dovolj za sanacijo stanja, čeprav bi morali biti ravno oni iniciatorji in predlagatelji konkretnih rešitev.
Politični aktiv, ponekod pa tudi kolegij direktorja ima še vedno marsikje vlogo, ki mu ne pripada. Na teh organih se še vedno sprejemajo pomembne odločitve, ki se kasneje potrjujejo in izvajajo z avtoriteto posameznikov in ozkih skupin. Odbori delavske kontrole bodo prispevali k pravilni vlogi političnega aktiva, ki naj bo usklajevalec političnih in samoupravnih akcij, ter kolegija, ki naj bo posvetovalna metoda poslovnega organa.
Predsedniki so opozorili na dejstvo, da v nekaterih DO o glavnih investicijah še vedno odločajo v ozkih krogih, da ni izvedena razdelitev premoženja med TOZD, da samoupravni organi niso ustrezno sestavljeni, da so v delavske svete izvoljeni vodilni oziroma vodstveni delavci TOZD itd.
Nadaljnje slabosti so:
— opaziti je tendenco, naj bi odbor delavske kontrole kontro-
liral le upravljanje, ne pa tudi vodenje,
— delavski sveti ukrepajo v »rokavicah« in marsikdaj nedosledno obravnavajo ugotovitve odbora delavske kontrole,
— v posameznih primerih je opaziti prikrite pritiske,
— še vedno so podatki težko dostopni,
— predvsem pa nekateri predsedniki menijo, da se možnost delovanja delavske kontrole ustavi na določenem nivoju oziroma da je določena struktura delavcev še vedno nedotakljiva.
Odbori se bodo sestajali po programu, vendar vsaj enkrat mesečno. Maja in junija bodo obravnavali naslednja vprašanja:
kako zbor delovnih ljudi, delavski svet, izvršilni organi in poslovni organi kontrolirajo izvajanje lastnih sklepov. Odbor delavske kontrole bo predlagal ukrepe za doslednejšo kontrolo tistih, ki sklepe sprejemajo.
Odbori bodo ocenili odnos do družbenih sredstev v svoji sredini in izven nje. Opozorili bodo na konkretne primere nepravilnega odnosa do družbene lastnine ter predlagali v zvezi s tem ustrezne ukrepe. Predlagali bodo tudi, katerim občanom naj komisija za ugotavljanje izvora premoženja ugotovi izvor premoženja.
Kontrolirali bodo način obravnave in sprejemanja samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov. Cimprej je treba izdelati in sprejeti pravilnik o delavski kontroli. Posebej velja povedati, da odbori delavske kontrole v samoupravnih interesnih skupnostih še niso zaživeli.
n. r.
Vse za boljše poslovanje
(Nadaljevanje s 1. strani) smo v Informativnem fužinarju že govorili. Delavskemu svetu pa je bila na seji predlagana namenska razdelitev razpoložljivih sredstev. Po predlogu naj bi iz sredstev po zaključnem računu za lansko leto v poslovni sklad za potrebe obratnih sredstev namenili nekaj nad 39 milijonov din, v sklad skupne porabe za pokrivanje drugih potreb pa nekaj nad 89 milijonov din. Razpoložljiva sredstva sklada skupne porabe naj bi po predlogu namenili
za družbeno gradnjo stanovanj v letošnjem letu in poravnavo obveznosti, ki jih imamo iz tega naslova še iz lanskega leta. Sredstva naj bi nadalje uporabili za posojila za individualno gradnjo stanovanj, posojila za organizirano gradnjo stanovanj, nadaljnje urejanje in gradnjo toplovodnega omrežja, gradnjo druge jedilnice v železarni, nakup zemljišča za rekreacijske namene zaposlenih v železarni, bančne provizije, gradnjo dveh dodatnih počitniških hiš v Valovinah, za stroške izdelave
vprašanja iz svojega dela, se dogovorili o nekaterih skupnih akcijah ter izvedli kratko anketo o dosedanjem delu.
Predvsem so opozorili na naslednje slabosti v OZD:
Nov pogled
projektov, stroške vzdrževanja DTK, interkalarne obresti in plačilo anuitet od stanovanjskih kreditov, za stroške sprotnega vzdrževanja počitniškega doma, plačilo rente Močivnik za odstopljeno zemljišče, za izdatke, določene s sindikalno listo, kot so: stroški jubilantov dela, dodatek za letni dopust in odpravnine ob odhodu v pokoj; za stroške brezplačnega letovanja zaposlenih v letošnjem letu, za dotacije družbenopolitičnim organizacijam železarne, delno nadomestilo OD vrhunskim športnikom, kritje stroškov za potrebe kulturne in informacijske dejavnosti, za razne izredne izdatke, ki jih vnaprej ni mogoče predvideti in z njimi razpolaga skupni odbor za splošne zadeve, ter za dodatna sredstva, ki naj bi jih letos železarna poleg sredstev, ki jih že izdvajamo, še prispevala za gradnjo nove osnovne šole na Javorniku.
Predlagana razdelitev je bila že pred tem obravnavana na sejah nekaterih družbenopolitičnih organizacij železarne in skupnem odboru za gospodarjenje. Tako na predhodnih razpravah kot tudi na delavskem svetu na predlog razdelitve ni bilo posebnih pripomb; bile pa so pripombe in tudi delno deljena mnenja glede sredstev, ki naj bi jih namenili za nakup zemljišča za rekreacijske potrebe zaposlenih. Vsi razpravljalci so menili, da je prav, da v železarni načrtno pristopimo k pripravi in ureditvi posameznih rekreacijskih objektov, stališča pa so se razhajala glede lokacije, kjer naj bi take objekte uredili. Zaključeno je bilo:
— da si mora komisija za rekreacijo ogledati predlagano zemljišče. Z ugotovitvami in mnenjem komisije je treba dopolniti predlog, ki ga je nato v obravnavo in končno izoblikovanje predloga razdelitve sredstev treba posredovati delovnim skupinam.
— Predvideno postavko za nakup zemljišča v znesku 500.000 din je treba zmanjšati na 400.000 din. Znesek 100.000 se rezervira za predvideno sofinanciranje stanovanjske hiše v Podčetrtku, kjer bi železarna pridobila določeno število postelj, ki bi jih zaposleni lahko uporabljali za letovanje oziroma zdravljenje v tem kraju.
Poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta
Rečeno je bilo, da z doseženimi poslovnimi rezultati v prvih treh mesecih letošnjega leta ne moremo biti zadovoljni. Povsod nekoliko zaostajamo za nalogami, ki smo jih sprejeli z gospodarskim načrtom, da pa je to najbolj občutno pri izvozu. Zmanjšalo se je povpraševanje po nekaterih naših izdelkih, zato v nekaterih obratih že čutimo pomanjkanje naročil. To pa ni primer za vse naše obrate, kar bo verjetno narekovalo potrebo po določeni začasni premestitvi zaposlenih v obrate, ki so zasedeni z naročili. V obratih, kjer čutimo pomanjkanje naročil, je treba čimprej dobaviti vse zaostanke. Ob vsem tem pa bo treba povečati delovno in tehnološko disciplino ter zaostriti vprašanje zmanjšanja izmečka in izboljšanja izplena. Verjetno ni utemeljenega opravičila, da je izmeček od 1,24 odst. v prvih treh mesecih lani porasel letos na 1,47 odst. Poleg vzrokov za tako stanje v železarni pa imajo seveda svoj vpliv,
predvsem na obseg skupne in blagovne proizvodnje ter realizacijo, zaostreni predpisi in nekoliko drugačno obnašanje drugih gospodarskih subjektov. Če so kupci pred nedavnim želeli kupiti vse in čim več, danes, ker je treba plačila zagotoviti, kupujejo samo tiste izdelke in tako količino, ki jo dejansko tudi potrebujejo. Da bi stanje v železarni, ki ni povsem zadovoljivo, lahko izboljšali, bo treba sprejeti določene ukrepe, ki pa jih bomo morali tudi izvrševati in upoštevati, ker bomo le tako lahko izpolnili pogoje za boljše poslovanje v naslednjem obdobju letošnjega leta.
Delavski svet je poročilo o poslovanju vzel na znanje in sklenil, da v celoti podpre sklepe in ukrepe, ki jih je s tem v zvezi že sprejel skupni odbor za gospodarjenje.
Družbeni dogovor o enotnih
osnovah kadrovske politike
Delavskemu svetu je bil posredovan v razpravo in sklepanje predlog družbenega dogovora o enotno dogovorjenih osnovah kadrovske politike v občini Ravne. Dogovor v celoti upošteva osnove, ki so bile sprejete z resolucijo o kadrovski politiki v SR Sloveniji. Z njim naj bi uveljavili kadrovsko politiko kot neločljiv sestavni del celotne samoupravne poslovne politike TOZD in OZD. Z dogovorom so določene osnove kadrovske politike, štipendiranje in pripravništvo, zaposlovanje, kriteriji ter pogoji razporejanja in imenovanj delavcev na vodilna delovna mesta, naloge kadrovskih služb in dolžnosti podpisnikov družbenopolitičnih organizacij ter drugih interesnih skupnosti na tem področju. Treba je upoštevati, da smo v železarni zasnove družbenega dogovora že upoštevali v sistemizaciji delovnih mest, nekatere določbe in zadeve pa že uredili v naših samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
Potem ko je bil predlog družbenega dogovora z vsemi zasnovami in določbami pojasnjen, je delavski svet brez posebne razprave sklenil:
— Železarna Ravne sprejema in pristopa k družbenemu dogovoru o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Ravne na Koroškem.
Samoupravna interesna skupnost za PTT promet
Skupščina SR Slovenije je oktobra lani sprejela zakon o samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet. Skladno z njim bodo ustanovljene območne samoupravne interesne skupnosti in SIS za PTT promet SR Slovenije. K območnim SIS naj bi kot uporabnice pristopile TOZD in OZD, v imenu drugih uporabnikov — občanov — pa krajevne skupnosti. Gre za to, da PTT podjetje predstavlja dejavnost posebnega družbenega pomena.
Ker je naša železarna precej velika uporabnica PTT storitev, je bilo zato predlagano, da pristopimo k območni interesni skupnosti za PTT promet v Mariboru in skupni interesni skupnosti za PTT promet v Ljubljani, da sprejmemo oba samoupravna sporazuma in izvolimo naše delegate, ki se bodo udeležili občinske konference delegacij, na ka-
teri bodo izvoljeni predstavniki za organe območne PTT skupnosti v Mariboru. Mnenja o predlogu so bila na seji deljena, vendar je delavski svet, potem ko so bila nekatera odprta in sporna vprašanja razčiščena, po razpravi sklenil :
— Železarna Ravne, ki jo sestavljajo TOZD metalurške proizvodnje, TOZD mehanske obdelave, TOZD tovarna rezalnega orodja Prevalje in delovna skupnost skupnih služb, pristopa k območni in republiški samoupravni interesni skupnosti za PTT promet.
— S pristopom železarna Ravne v predlaganem besedilu sprejema samoupravni sporazum o ustanovitvi območne SIS za PTT promet v Mariboru in samoupravni sporazum o združitvi SIS PTT promet SR Slovenije.
— V občinsko konferenco delegacij SIS za PTT promet za področje združenega dela se izvolijo: Franc Gostenčnik iz TOZD metalurške proizvodnje, Franc Uršnik iz TOZD mehanske obdelave, Jožica Zdrčnik iz TOZD TRO Prevalje in inž. Franc Rus iz delovne skupnosti skupnih služb.
Med zadevami, ki niso bile vnaprej opredeljene z določenim dnevnim redom, je delavski svet razpravljal o odstopu in zamenjavi dveh stanovanj med železarno in GP Koroški zidarji, TOZD Stavbenik Prevalje, o članstvu v inštitutu za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani, o pristopu k samoupravnemu sporazumu o sodelovanju in združevanju dela med TOZD TRO Prevalje in blagovno hišo v Beogradu ter imenoval razpisno komisijo za razpis vodilnega delovnega mesta ravnatelja Šolskega centra Ravne na Koroškem. V zvezi z zadevami, ki so bile obravnavane, je sklenil:
Da se omogoči dograditev nove poslovne zgradbe na Prežihovi ulici na Ravnah in reši stanovanjski problem lastnika stanovanjske hiše in drugih objektov, ki jih je v zvezi z gradnjo treba porušiti, se odobri:
— da Železarna Ravne odstopi GP Koroški zidarji, TOZD Stavbenik Prevalje v stanovanjski hiši na Prežihovi ulici 13 Ravne na Koroškem dve družinski stanovanji, in sicer v pritličju levo in v prvem nadstropju levo v izmeri 70,51 m2, v kateri so vračunani skupni prostori in naprave, ki spadajo k uporabi stanovanja, s pogojem, da GP Koroški zidarji, TOZD Stavbenik Prevalje, za preselitev družin, ki sedaj stanujejo v pritličju in prvem nadstropju te hiše, v novo zgrajenem stanovanjskem bloku ob Suhi odkupi in da v prvem nadstropju na razpolago dve družinski stanovanji, in to eno trisobno v izmeri 74,85 m2, in eno dvosobno v izmeri 53,58 m2.
Za urejevanje določenih zadev, predvsem s področja medsebojnih razmerij v združenem delu, tako Slovenske železarne kot Železarna Ravne sodelujejo z inštitutom za delo, ki je ustanovljen pri pravni fakulteti v Ljubljani. Za svoje člane nudi inštitut razne usluge in delo, ki ga opravi z določenimi bolj ugodnimi pogoji, medtem ko morajo druge OZD take usluge plačati po polni ceni. Pa tudi sicer je prav, da bi imele Slovenske železarne in naša železarna z inštitutom tesnejšo povezavo. Po pojasnilu ustreznega
predloga je delavski svet brez posebne razprave sklenil:
— predlagati je delavskemu svetu Slovenskih železarn, da Slovenske železarne Ljubljana kot SOZD pristopijo v članstvo inštituta za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani.
TOZD TRO Prevalje s trgovskim podjetjem Blagovna hiša Beograd sodeluje že približno šest let oziroma ta hiša razen pil redno kupuje tudi nekaj druge' ga orodja. Letni promet znaša približno 2 milij. din. Blagovna hiša v Beogradu je vsem TOZD in OZD, ki z njo poslovno sodelujejo, posredovala samoupravni sporazum o sodelovanju in združevanju sredstev in dela. ® predlogu, da TOZD TRO Prevalje pristopi k sporazumu, je razpravljal njihov delavski svet i® se z njim strinjal. Ker se za pristop potrebuje soglasje železarna je bilo predlagano, da se pristop in podpis samoupravnega sporazuma odobri. Po pojasnilu predloga je bilo sklenjeno :
■— Železarna Ravne se strinja in soglaša, da TOZD tovarna re; žalnega orodja Prevalje pristop1 in podpiše samoupravni sporazum o sodelovanju ter združevanju sredstev in dela med TOZP ! proizvodnih dejavnosti in TOZ" Blagovna hiša Beograd iz Beograda.
— Za podpisnika sporazum3' ki bo istočasno tudi član skupščine podpisnikov sporazuma, se imenuje Franc Godec, v. d. pf°' daje TOZD TRO Prevalje.
Delavski svet je bil seznanja*1, da je sedanjemu ravnatelju Šolskega centra Ravne na KoroškeU1 potekla doba, za katero je bil **ž to delovno mesto imenovan in d3 mora železarna kot ustanovitelj1' ca šolskega centra skladno 5 56. in 57. členom zakona o sred' njem šolstvu razpisati delovu0 mesto in imenovati razpisno komisijo. Delavski svet je s tem zvezi sklenil :
— imenuje se komisija za razpis vodilnega delovnega me3” ravnatelja šolskega centra RaV’ ne na Koroškem. V komisijo imenujejo: inž. Vlado Strahovo13 za predsednika ter inž. Vlad Macur in Franc Vreš za čla*)a„ Razpis delovnega mesta je tre®8 objaviti v časopisu Prosvetni d3' lavec. V njem je treba na veri tudi razpisne pogoje, da m°” imeti kandidat VS izobrazbo Pej dagoške smeri, najmanj pet *e delovnih izkušenj ter potreb^ moralnopolitične in organiza31^ ske sposobnosti. Komisija m°‘_ tako razpis kot tudi zbiranje P31' jav časovno uskladiti, tako da D predlog o izbiri kandidata P05^ dovan v odločanje delavskel® svetu železarne najpozneje ”, konca junija letos.
DEMOKRITOVA MODROST
Dolžnost je govoriti resnico, **e pa veliko.
» * *
Beseda je senca dejanj.
*♦* ,
Hudo je biti podložen vrednemu.
* * *
Do razuma ne privede čas, več pravočasna vzgoja in nara
k
Odgovornost za izpolnjevanje delovnih obveznosti
IZ OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Zakon o združenem delu govori, da so delavci medsebojno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti v združenem delu. Odgovornost je disciplinska in Materialna.
Zanimivo je, da se tretira v zakonu kot hujša kršitev delovne obveznosti in se postavlja na Prvo mesto neizpolnitev ali nevestno, nepravočasno in malo-Marno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti. V našem, se-daj veljavnem samoupravnem sPorazumu o medsebojnih raz-Merjih te kršitve nimamo direktno opredeljene oziroma citirane, čeprav so naštete mnoge Manjše ali manj pomembne kr-sitve.
Pomembna novost, ki jo zakon d združenem delu na tem področju prinaša, je tudi možnost, da se kršilcu delovne obveznosti Poleg že sedaj običajnih ukrepov, so: opomin in javni opomin, azporeditev na drugo delovno Mesto in prenehanje delovnega azmerja, izreče tudi denarna ka-Mu Izrek denarne kazni pa bo Možen le za naslednje konkretno ovedene hujše kršitve delovnih oveznosti oziroma druge kršitve elovne discipline: neizpolnjeva-Je ali malomarno, neredno ali ePravočasno izpolnjevanje dela, dradi česar se ogroža življenje h varnost ljudi ali materialnih obrin večje vrednosti; opustitev ^ repov za varstvo delavcev pri helu ali nezadostni ukrepi za nji-°vo varstvo ali kršitev njihovih j^Moupravnih pravic; zloraba po-^dia ali prekoračitev danega dblastila; dajanje napačnih po-Va V’ s čimer se delavca pre-ara giecie njegovih pravic; po-te Čanje pretepa ali nereda v S-Meljni organizaciji; kršitev po-dvne, vojaške ali druge tajno-b določene z zakonom ali samo-Pravnim sporazumom; neizpol-p",evauje oziroma neredno ali ne-j^avočasno izpolnjevanje zadev, . so posebnega družbenega po-“ena.
Za ugotavljanje kršitev delov-n obveznosti in drugih kršitev, rek -ljanje odgovornosti ali iz-v ,anje ukrepov za te kršitve se .Meljni organizaciji ustanovi bjjMplinska komisija. Doslej je Vl,»d *-aka komisija kolektivni izhodx organ delavskega sveta, v Ijen pa bo neposredno izvo-or„ a’ enako kot delavski svet ali °an delavske kontrole.
)ahakon dopušča možnost, da ima belo veb temeljnih organizacij v i^i .Yni organizaciji skupno ko-p0gbo> ki je sestavljena iz ne-vSehtn° v°Pjenih. predstavnikov lovn- Meljnih organizacij v de-vij0 ^. organizaciji. Določeno šte-Venrt nc>v disciplinske komisije, lotr,	n.° več kot četrtina ce-
bitiega števila članov, morajo zacj.°Sebe izven delovne organi-Ci ,re' Te prav tako volijo delav-bela3 predlog zbora združenega °bšine, v kateri je P°sto ua orSanizacija, po enakem he. o kot ostale notranje čla-Menjena novost je uvedena
zaradi izkazane potrebe po učinkovitejši zaščiti pravic delovnega človeka.
Zakon nadalje določa, da so lahko predlagatelji postopka: delavski svet, individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa, organ samoupravne delavske kontrole, sindikat ter pristojni organ družbenopolitične skupnosti. Iz rečenega je torej razvidno, da se je nivo predlagateljev postopka močno dvignil. Iz tega in iz dejstva, da sodelujejo pri delu disciplinske komisije tudi zunanji predstavniki, sledi, da bo treba v
(Nadaljevanje s 1. strani)
— združevanje sredstev za vlaganje v družbeni standard,
— zagotavljanje solidarne pomoči TOZD, ki so zašle v nerentabilno poslovanje, če so dani pogoji, da se s tako pomočjo te težave premostijo.
Osnovna načela pri oblikovanju dohodkovnih odnosov so:
— da spodbujajo vse TOZD k boljšemu gospodarjenju,
— da ob enaki učinkovitosti vloženega dela in izkoriščanja družbenih sredstev zagotavljajo približno enake rezultate gospodarjenja vsem TOZD,
— da v primerih, ko zaide neka TOZD v nerentabilno poslovanje in so dani pogoji za izboljšanje, pomagajo vse druge TOZD solidarno z odstopanjem sredstev premostiti težave,
— da se družbena sredstva čim racionalneje izkoriščajo in da dosežemo optimalne učinke gospodarjenja v okviru delovne organizacije oziroma SOZD.
Pri prometu blaga in storitev med TOZD, ki imajo pretežno prodajo zunaj delovne organizacije ali SOZD, se uporabljajo dogovorjene cene. Te so lahko ena-
osnovi spremeniti tudi način in kriterije prijavljanja ter poiskati že večkrat omenjene druge samoupravne oblike razreševanja problemov in razčiščevanja dilem, ki se v razvijajoči se samoupravni družbi neprestano pojavljajo.
V naši delovni skupnosti so še sorazmerno zelo pogosti pojavi netovariškega in neodgovornega ravnanja, prepiri in fizični obračuni ipd. Za take in mnoge druge podobne kršitve bi bilo najbrž mnogo bolj primerno, da bi jih reševali po bolj demokratični poti, s poštenim in konstruktivnim dialogom med člani delovne skupnosti, na sestanku samoupravne delovne skupine ali v drugi obliki. Verjetno sploh ni dileme, katera pot je bolj učinkovita. Neka v osnovi zdrava sredina pa na posameznika vsekakor lahko prej in bolj učinkovito vpliva kot katerikoli disciplinsko izrečeni ukrep.
Janko Dežman
ke kot za prodajo drugim delovnim organizacijam oziroma nižje ali višje. Dogovorjene cene se oblikujejo z dogovorom na podlagi pričakovane cene za izdelek na trgu zunaj delovne organizacije in predkalkuliranih stroškov za ta izdelek ob upoštevanju
normalnih proizvodnih učinkov ter standardnih normativov za vse elemente stroškov. Cene se vedno dogovarjajo vnaprej, in sicer pred pričetkom proizvodnje.
Pri prometu blaga in storitev med TOZD, ki menjajo blago pretežno ali izključno v delovni organizaciji, se oblikuje začasno dohodek na podlagi planskih cen izdelkov. Ob koncu obračunskega obdobja pa se ugotovi skupno doseženi dohodek v TOZD in se razdeli po vnaprej dogovorjenih merilih. Tak primer je pri nas npr. TOZD jeklarne v povezavi z jeklolivarno, valjarno in kovačnico.
Pri dohodkovnih odnosih med proizvodnimi in storitvenimi TOZD izhajamo s stališča, da so proizvodne TOZD prenesle zaradi ekonomičnosti poslovanja nekatere poslovne dejavnosti na storitvene TOZD in tudi ustrezen del teh sredstev. Sredstva, ki jih storitvene TOZD prejemajo od proizvodnih, morajo biti tesno vezana na ustvarjeni dohodek proizvodnih TOZD tako pri dobrem kot pri slabem poslovanju. Boljši ali slabši poslovni uspeh proizvodnih TOZD je v veliki meri odvisen od kvalitete, hitrosti in cenenosti storitev storitvenih TOZD oziroma njihovih informacij. Storitvene TOZD, ki obdelujejo informacije, lahko npr. s kvalitetno in hitro izdelano kalkulacijo ali obračunom omogočijo samoupravnim in poslovodnim organom TOZD, da se pravilno odločijo o ukrepih za nadaljnje poslovanje in s tem omogočijo boljše rezultate.
Pri prometu storitev med proizvodnimi in storitvenimi TOZD se oblikuje začasni dohodek storitvenih TOZD na podlagi planskih cen. Ob koncu obračunskega obdobja pa se ugotovi skupno doseženi dohodek v proizvodnih TOZD in se razdeli med proizvodne in storitvene TOZD po vnaprej dogovorjenih merilih.
Ko smo osnovali sedanje TOZD, smo največjo skrb namenili prav oblikovanju dohodkovnih odnosov. Tudi pri snovanju novih TOZD smo kot enega važnih elementov upoštevali možnost oblikovanja dohodkovnih odnosov med bodočimi deli delovne organizacije. S pridobljenimi izkušnjami in informacijami, ki smo jih v tem obdobju zbrali, upamo, da nam uveljavitev dohodkovnih odnosov tudi med večjim številom TOZD ne bo predstavljala nepremagljivih ovir.
Brstje v železarni
O
|
O
s s
u
g g
Pomoč prizadetim zaradi potresa
V četrtek, 6. maja, je, kot je znano, močan potres opustošil Furlanijo in Julijsko krajino. Potres, ki smo ga čutili tudi pri nas, je posebno močno prizadel tudi kraje v tolminski in novogoriški občini, kjer je povzročil zelo veliko gmotno škodo. Po podatkih, ki jih posredujejo sredstva javnega obveščanja, je ostalo brez strehe več kot tisoč družin.
Republiški odbor SZDL je že pozval vse delovne in druge organizacije, da čimprej izpolnijo svoje obveznosti iz naslova solidarnosti in v okviru svojih možnosti tudi drugače pomagajo prizadetemu prebivalstvu.
O tem, kako naj se tudi naša železarna vključi v solidarnostno akcijo pomoči, je s predstavniki družbenopolitičnih organizacij železarne razpravljal skupni odbor za gospodarjenje na izredni seji 12. maja. Enotno je bilo ugotovljeno, da je prav, da naša železarna poleg sredstev, ki jih bomo prispevali iz naslova dela za dan solidarnosti, ki se zbirajo na nivoju republike, prispeva namensko za prizadete prebivalce na Tolminskem dodatna sredstva.
Dogovorjeno je bilo, da bo železarna kot enkratno dodatno pomoč iz še nerazporejenih sredstev sklada skupne porabe prispevala 400.000 din. Katere naše predvidene potrebe bomo v sredstvih sklada skupne porabe zmanjšali za navedeni znesek, se bomo dogovorili na javni razpravi o predlogu razdelitve sredstev sklada skupne porabe.	-et
Dohodkovni odnosi med bodočimi TOZD
DELAVEC V PROCESU PLANIRANJA
V članku »Za usklajeno družbeno planiranje«, Informativni fu-žinar št. 5, je tov. Bezjak pisal o uveljavljanju družbenega planiranja v TOZD, OZD in SOZD Slovenske železarne. Ker je bilo pri tem malo povedano o vlogi delavca kot temeljnega nosilca planiranja, smo naprosili za razlago te teme tov. Žnidarja, direktorja sektorja za gospodarjenje. Objavljamo jo v celoti in se zanjo zahvaljujemo.
VAZNE so dobre osnove
Začetek vsakega letnega plana predstavljajo cilji, osnove oziroma smernice, ki jih s planom želimo doseči. Predlog plana pripravijo poslovodni organi. Smernice morajo biti usklajene z družbenoekonomsko politiko SFRJ in SRS, s sprejetim srednjeročnim načrtom razvoja občine in s petletnim načrtom razvoja železarne. Upoštevati morajo načrtovano rast družbenega proizvoda, produktivnost, politiko OD, zaposlovanje ter usmeritve razvoja družbenega standarda v širšem smislu.
Vsi ti cilji potrebujejo materialno podlago — dohodek. Navezani na pogoje TOZD in OZD so torej sestavni del izhodišč oziroma predloga plana, ki ga poslovodni organ predloži v razpravo delavcem in samoupravnim organom.
Široka razprava, v katero se vključijo tudi družbenopolitične organizacije, prinese dodatne predloge oziroma spremembe. Po njej delavski sveti te osnove plana sprejmejo.
Osnove vsebujejo tudi cilje, ki jih želimo doseči v osebnem in družbenem standardu ter za koliko moramo povečati produktivnost in rentabilnost oziroma ekonomičnost poslovanja, da bi tak standard dosegli. Izkoriščanje kapacitet je tudi zajeto pa znižanje izmečka ter izboljšanje izplena, prav tako koliko naj naložimo v osnovna sredstva, za katere proizvode se naj odločimo, kako usmerimo sredstva, za katere proizvode se naj odločimo, kako usmerimo prodajo doma in na tujem, kakšna naj bo naša finančno ekonomska politika, kako naj izobražujemo kadre, kako štipendirajmo pa kako naj izboljšamo organizacijo poslovanja in upravljanja.
Te osnove, sprejete od samoupravnih organov, predstavljajo obveznost za strokovne službe pri izdelavi posameznih letnih planov.
DELEŽ DELAVCA
PRI PLANIRANJU
S tem ko delavec razpravlja o teh ciljih, lahko v to fazo planiranja vključi svoje izkušnje, znanje in misli. Je pa tudi njegova dolžnost, da ustvarjalno sodeluje pri tem, kar želimo doseči najboljšega. Ko delavec išče tiste ele-
mente, ki vodijo k večjemu dohodku in boljšemu poslovanju, izhaja pri tem iz svojega delov-
nega okolja oziroma obrata, ki ga
dobro pozna. Ker pa v razpravi sodelujejo delavci iz vse delovne organizacije, je v tem poroštvo, da
bo tudi vse zajeto.
Tako npr. služba HTV predlaga
povečano skrb za varno delo, vzdrževalci preventivno vzdrže-
vanje strojev, drugi spet o izobrazbi, rekreaciji ali kulturi za delavce. V tej fazi odločajo tudi o stopnji amortizacije.
S tem dajejo delavci sugestije, kaj vse je treba vgraditi v plan za dosego zaželenih ciljev. Seveda pa se je treba zavedati, da so sprejemljive le realne zahteve.
Za uresničitev postavljenih ciljev pa je potreben dohodek. Dosežemo ga lahko le s proizvodnjo, ki bo rentabilna in jo bo trg pripravljen kupiti ter plačati.
DELEŽ STROKOVNIH SLUŽB
Na podlagi sprejetih osnov strokovna služba za plan organizira izdelavo letnih planov v posameznih pristojnih službah. Tako npr. prodajna služba izdela plan prodaje izdelkov po količini, vrednosti, trgih itn. Istočasno priprava proizvodnje skupaj z obra-tovodstvi izdela plan proizvodov glede na obstoječe kapacitete. Iz teh dveh planov napravi centralna planska služba uskladen plan, v katerem so upoštevane tako kapacitete kot možnosti prodaje in najboljša zasedenost vseh obratov. Vse te uskladitve morajo pomeniti optimalno dosegljive rezultate dohodka na ravni delovne organizacije.
Ko so ti plani sprejeti, potrebujemo (z upoštevanjem produktivnosti) plan števila zaposlenih
Aprila so imeli samoupravni organi v TRO vrsto sej. Tako se je delavski svet sestal dvakrat, komisija za medsebojna razmerja trikrat, komisija za delavsko kontrolo pa enkrat. Iz gradiva teh sej navajamo predvsem za to TOZD specifične teme.
Da bi zmanjšali število nesreč pri delu, je delavski svet predlagal naslednje ukrepe:
— dosledno bodo upoštevali pravilnik o nošenju osebnih zaščitnih sredstev in pravilnik o varstvu pri delu;
— za delavce, ki varnostnih predpisov ne spoštujejo, bodo izvajali sankcije, ki so navedene v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev;
— nezaščitene dele strojev in okvare bodo sproti odpravljali, na nevarnosti, ki jih opazijo, morajo opozarjati komisijo za varstvo pri delu, predvsem pa morajo biti enotni v prizadevanjih, da bo nesreč čimmanj, in se zavedati, da bo zmanjšanje števila nesreč pri delu v dobro nas vseh.
Komisija za medsebojna razmerja je sprejela sklep o name-
po obratih in vsej delovni organizaciji. Iz tega izhaja plan OD, ki pa mora biti spet uskladen z doseženo produktivnostjo.
Na podlagi planirane proizvodnje se izračuna tudi plan nabave surovin — starega železa, ferole-gur, peskov, elektrike, plina itd.
Vsi ti plani so potem podlaga za izdelavo finančnega plana, s katerim se planira celoten dohodek, ki je odvisen od količine in vrste prodanih proizvodov, dohodek, ki je odvisen od planiranih stroškov in amortizacije, ter čisti dohodek, ki je odvisen od planiranih OD, prispevkov in samoupravno dogovorjenih dajatev. Izdelajo se še drugi plani, ki so vsi izvedeni iz naštetih.
Tako izdelan plan kot celoto predložijo poslovodni organi v razpravo in sprejem samoupravnim organom. Naloga teh je tudi, da ugotovijo, ali so bila upoštevana vsa izhodišča. Če je tako, ga sprejmejo.
CILJ PRIHODNOSTI —
PLAN V VEČ VARIANTAH
Sedanji način ročne izdelave zahteva zelo veliko časa, zato je možno kompleksen plan izdelati le v eni varianti. Šele izdelava planov z računalnikom bo omogočila, da bomo v istem časovnem obdobju lahko izdelali plan v več variantah (npr. različen izbor izdelkov, različna produktivnost, število zaposlenih, različno izkoriščanje kapacitet). S tem pa bodo delavci tudi v tej fazi poleg ugotavljanja, ali so bile v planu upoštevane predlagane osnove, imeli možnost odločanja o najboljših variantah.
Da pa bi z računalnikom lahko izdelali plan, moramo prej obdelati vse druge posamične naloge, ker je plan v bistvu sinteza vseh informacij poslovanja. Na tem v železarni delamo in k temu cilju težimo.	M. K.
stitvi delavk v odpremnem skladišču, kjer je zaradi prehoda na avtomatsko obdelavo podatkov več dela. Predlagala je še, naj bi sodelavci, ki so neupravičeno prekinili šolanje, poravnali stroške šolanja.
Komisija za delavsko kontrolo je obravnavala reklamacije, obračunavanje OD, plan reprezentance in potnih stroškov za letos.
SKLEPI LETNE KONFERENCE ZK TOZD TRO — OSNOVA ZA DELO
1. Glede na to, da delo naše organizacije v pretekli mandatni dobi ni bilo najbolj dobro ocenjeno, bomo pregledali vse sklepe, ki so bili sprejeti v tem obdobju in poskrbeli za realizacijo tistih, ki so še aktualni.
2. O vseh zadevah, ki so širšega družbenega interesa ali pomembne za TOZD, bo pred razpravo na zborih delovnih ljudi ali na delavskem svetu razpravljala organizacija ZK.
3. Za vsa razpisana vodilna de' lovna mesta bo prijave obraV' navala najprej naša organizacij ZK, nato pa še kadrovska kon^' sija pri konferenci ZK ZR. razpisana vodstvena delovna n*e' sta bo prijave obravnaval san® sekretariat ZK TOZD TRO.
4. Stalno bomo spremljali n®®' ralno politične kvalitete nas* vodilnih in vodstvenih delavce ter razpravljali o njih.
5. Doseči moramo, da bodo ®® sestankih sodelovali vsi komun1' sti in da bomo skupno priprav* problematiko za obravnavo 11 naslednjem sestanku.
6. Ker predvidevamo, da bo Pj lama samostojna TOZD, n®®r biti naš cilj, da tam formiran® aktiv, če že ne osnovne organ , zacije. V to akcijo bomo vkljn®1 tudi vodilne ljudi v pilarni.
7. Naša stalna skrb mora pomlajevanje članstva. V to akc* jo bomo vključili tudi mladinsk organizacijo, ki nam bo pripra^ ljala predloge za potencial® kandidate. Prizadevali si bon® ^ da bomo prve kandidate za Sp®e. jem pripravili že do 25. maja®
8. Bolj kot doslej moranj okrepiti povezavo z drugje družbenopolitičnimi organizacij ^ mi in samoupravnimi organi TOZD, predvsem s samouprav® delavsko kontrolo.
9. Skrbeti moramo za doslej, nejše izvajanje ustavnih načel krepiti samoupravljanje. Da P^ bomo to lahko izvedli, mora®* sodelovati pri kandidiranju ® vih članov za samouprav® organe.
10. Redno bomo spremljali &°e spodarjenje v TOZD, strokov®^ službe pa nam bodo v ta nan® dostavljale ustrezne podatke.
11. Skrbeli bomo za organi j rano izobraževanje komunist® ^ pri čemer bomo iskali poveza ^ z organizacijo ZK ZR in skim komitejem ZK. Ob ten® P se mora vsak komunist tudi *® dividualno izobraževati.
12. Ne smemo dopuščati gr®Pj ških delovanj, ampak poskrbe j da bodo samokritične razprave ocene podane na organizira® sestankih.	„
Ivanka Prisl®
Delo samoupravnih organov
TOZD TRO
k
Kmalu bo zeleno
g
VI
Železarne Ravne
RAVNE
Boj in revolucionarnost — to je mladost
Sku:
^ladinska organizacija vedno znova po-ša ovrednotiti svoj odnos do negativnih Procesov in pojavov v širši družbi. Mnogo Je bilo zablod v preteklosti, izhajale pa so 'f napačne opredelitve vloge mladih, tako istih, ki vidijo v mladih izključnega no-nca revolucionarnih sprememb ali udarno o delavskega razreda, kot onih, ki menijo, a naladi ljudje niso opravili revolucionarja izpita v oboroženem boju za nacionalno in razredno osvoboditev. Mladi Judje so sestavni del tistih sil, ki vnašajo 2ar in upornost v vse oblike boja in zato
Sr v-.
ne moremo vdajati iluzijam, da mladina izdvojena struktura sama po sebi Ustvarja svojo zavest, vizijo družbenega razvoja, ki naj bi bila istočasno zavest in Vlzija delavskega razreda. Zavedati se m°ramo, da ni družbenega problema, ki e bi zadeval položaja in življenjske pri-odnosti mladine, enako kot ni mladin-, ega vprašanja, ki ne bi bilo hkrati širše fužbeno vprašanje, tako torej tudi stvar-1 mteresi mladih ne morejo biti zunaj dresov delavskega razreda, marveč so °igoročni in zgodovinski interesi delav-
skega razreda istočasno interesi vseh mladih ljudi.
Res pa je, da se mladi ljudje hitreje aktivirajo, hitreje prevzamejo revolucionarne ideje, niso obremenjeni s tradicijami in — dovzetnejši so pri zavračanju negativnih ideoloških pojavov; v njihovi zavesti se močneje odražajo vplivi različnih družbenih tendenc.
Vloga mladinske organizacije mora torej biti v resnični socialistični zavzetosti, revolucionarnosti, kritičnosti — tudi do sebe — in v boju zoper oportunizem, zoper karierizem, podpihovalno in dvolično delovanje, forumsko delo ...
Odnos mladih do družbenega dogajanja mora biti aktiven in samostojen, zato pa je treba načrtno razvijati teoretično idejno-politično delo, ki naj se prepleta z družbeno prakso. Vodstva in komunisti v ZSMS morajo biti tisti dejavnik, ki nosi odgovornost za krepitev idejnih jeder, ki naj potem oblikujejo marksistično usmerjena stališča za poseg v izboljšanje družbenih razmer in odnosov.
Vloga in naloge mladih v krajevni skupnosti
Vključevanje mladih iz KS je kritično ^°dročje delovanja ZSMS. Ne moremo biti dovoljni z vključevanjem mladih iz Uzbenopolitičnih organizacij in društev,
ker
tega vključevanja praktično doslej še
vsi premalo zavedamo. Krajevni svet bi naj bil in tudi mora biti šola delegatskih odnosov v smislu konference delegatov OO v KS. To je toliko pomembnejše, ker se
bodo tukaj srečevali različni interesi mladih iz različnih OO. Seveda učinkovitost takega krajevnega sveta ne bo odvisna samo od sodelovanja vseh omenjenih OO, ampak od razumevanja in podpore vseh drugih DPO in društev, predvsem pa od same KS. Ta oblika povezovanja mlade generacije v KS je bistvena in tudi edinstven prispevek ustavnemu preoblikovanju KS. Temu primemo bi tudi morali pristopiti k ustanavljanju teh svetov in jim z ustanovitvijo zagotoviti tak položaj, ki jim bo omogočal enakopravno vključitev v delo KS. Naša naloga naj bi bila, da pojasnimo vsem sredinam pomen in položaj krajevnega sveta, ki ga zdaj po različnih sredinah tudi različno pojmujejo. Tudi naš odnos do nekaterih OO je včasih čuden in kaže, da je v delu nekaterih naših OO še vedno prisoten vpliv posameznikov, ki gojijo težnjo po uveljavitvi in zato vztrajajo na zaprtosti OO. S tem pa koristijo samo onim, ki mislijo, da je mladinska organizacija le drugorazredna.
Menim, da je pot, ki smo si jo zastavili, pravilna, manjka nam samo več energije in odločnosti, da se postavimo po robu tistim, ki morda zavedno ali pa samo zaradi neznanja ovirajo ustanovitev teh KS.
V bodoče bomo morali prav osnovnim organizacijam iz KS posvetiti mnogo večjo pozornost, kot smo jo doslej. Drugače se nam lahko prav hitro zgodi, da bi nam temeljna celica organizacije mladine zamrla ali pa vsaj enako stagnirala, kakor sedaj stagnirajo mnoge OO v KS. Mislim, da se
| ^ i	1 l —■ • J —— V ^ ¥ Ulij U A.
^ bilo. Vsi poizkusi, ki so bili storjeni v J smeri, so prihajali od občinske konfe-nce, medtem ko ugotavljamo, da na naše r §6stije ni bilo zadovoljivih odmevov. Še r naprej ugotavljamo, da probleme mla-oe ponekod jemljejo površno in brez p avega posluha za vprašanja mladih. rav la pasivnost društev in tudi krajev-n skupnosti je tolikšna, da je ovira za Se delo, da še vedno nismo prodrli v bi-0 Problema. Ta pa je, da bi osnovna or-nizacija v krajevni skupnosti postala nično enakovreden partner vsem dru-t j? Političnim organizacijam in kot taka t 1 imela pravico enakovredno nastopati 0 pred KS, kakor tudi na vseh drugih oročjih, kjer se mora čutiti vpliv nas miadih.
To
«a ie bila v veliki meri kriva tudi na-razdrobljenost. Posamezne osnovne or-nizacije v krajevnih skupnostih so sicer gosto terjale svoje pravice ali bolje re-z °: poskušale so si zagotoviti vse pogoje normalno delo — take, ki so zapisane v v..sen statutu. Zato je potreba po ustano-Vl krajevnih svetov, ki bodo združevali e osnovne organizacije v posameznih KS, stala tudi pri nas nujnost, ki se je pa še
Ruševine
m
moramo tega zavedati tudi vsi mi, ki nosimo vsak po svoje del krivde za tako stanje. Krivda je v tem, ker se vse premalo vključujemo v naše OO v KS, ki bi jim lahko s svojimi izkušnjami bili v veliko pomoč.
Moramo poudariti tudi vlogo mladih komunistov, ki v veliki večini tudi samo čakajo, da bo neka OO iskala pomoč pri njih, sami pa za odpravo slabosti ne store nič, četudi bi kot komunisti morali imeti pred očmi svoje naloge, ki so jih dolžni izvrševati. Ni naključje, da vodstev OO ne zasedajo komunisti in tako smo tudi zaradi tega mnogokrat priče razpadu posameznih osnovnih organizacij ali vsaj mrtvilu, ki je v bistvu enako razpadu.
Mnogo stvari je v delu OO KS neuspešnih. Tako je tudi sodelovanje z drugimi političnimi organizacijami takšno, da ga ne moremo v nobenem primeru imenovati uspešno. Še najbolj se mladi povezujejo z delom krajevnih konferenc SZDL, vendar se tudi opaža, da sloni to sodelovanje bolj na izvrševanju programov posameznih KK SZDL, kot je npr. pomoč pri raznih proslavah in prireditvah. Manj se to sodelovanje nanaša na politično delo. Tu bomo nedvomno morali v kratkem s skupnimi
Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL, je član Mu-zičke omladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbeno in vzgojnoizobraževalna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih samoupravljalcev. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulturno in še posebno glasbeno življenje ter ustvarjalnost mladih, ostriti moralno in umet-
Suša
močmi poiskati tiste točke, ki bodo skupne nam vsem. To tembolj, ker je interes za odpravo napak obojestranski in praktično ni ovire, da to sodelovanje ne bi potekalo v redu.
Problem informiranja je tudi pereč, ne samo v posameznih OO, kjer ga pravzaprav sploh ni, marveč tudi na nivoju OK, kajti prav od tod izhaja vsa neučinkovitost na tem področju. Pomenu informiranja posvečamo premalo pozornosti prav mi, ki bi morali že zaradi boljše organizacije dela in pravočasnega informiranja iz posameznih sredin tudi pravočasno pristopiti k reševanju napak tedaj, ko je to še možno.
Komisije, ki jih imamo po OO, so praktično samo na papirju. Nisem daleč od resnice, če trdim, da po naših OO deluje komaj 10 °/o komisij. To je velika hiba OO.
Namerno sem s'e ognil problemu prostorov in finansiranja, ker so to vprašanja, ki se vlečejo kot j ara kača nerešeni še izpred kongresa. Vsekakor pa je treba poudariti veliko vlogo, ki jo imajo osnovne organizacije po krajevnih skupnostih, kajti premalo se zavedamo, da je prav OO iz KS temeljna celica delovanja mladih.
Rudi Mlinar
niško presojo glasbenih in drugih del in se zavzemati za uresničevanje kulturnih želja in potreb svojih članov in okolja, v katerem živijo in delajo.
Glasbena mladina prireja kulturne in umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in podobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansamble. Poleg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnjanu in v inozemskih glasbenih kampih.
Glasbena mladina Slovenije ima lastno izdajateljsko dejavnost, v katere okvir sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja že šesto leto in si je v tem času pridobil krog bralcev, ki presega številko 14.000. To glasilo, ki izide šestkrat na leto, poroča o delu in uspehih organizacije Glasbene mladine, obvešča o dogodkih iz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimivosti glasbe pri nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih ustvarjalcih, in poustvarjalcih, ocenjuje nove plošče in glasbene publikacije ter v obliki poročil, kritik in razmišljanj skuša mladim bralcem pomagati k širši glasbeni razgledanosti ter jih usmeriti h kritičnemu odnosu do glasbe.
OO ZSM industrijski noži
Mladi iz osnovne organizacije industrijski noži smo se zelo resno poprijeli dela. Prva naša naloga je bila, da očistimo svojo halo, kar nam je delno uspelo z delovno akcijo.
Vse probleme, ki nastajajo pri našem delu, rešujemo učinkovito. V zadnjih dveh mesecih je naša aktivnost močno narasla kajti nalog je bilo veliko, vendar omenjam le dve akciji:
— obisk mater na Tolstem vrhu, Strojni in na Stražišču za dan žena,
— za praznik OF smo organizirali kre-sovanje pri Ulšeku nad Ravnami, ker Pa nam vreme ni streglo, smo kresovali na predvečer 1. maja. Zahvaljujemo se pre^' sedniku OO ZSM na prometu kakor tudi vsem drugim, ki so nam pomagali pri pre' vozu. Na kresovanje smo povabili zvez° borcev, da bi nam tovariši povedali kaj 13 NOB in kresovanjih na 1. maj. Pripravil1 smo tudi kulturni program. Potem pa sm° prešerno zapeli naše slovenske narodne m partizanske pesmi — bilo nas je prek 60’ Vzdušje je bilo sproščeno in veselo. Potem smo šli pa k Ulšekovim Zelo lepo so naS sprejeli, polna hiša nas je bila, oni pa s° postregli z malico.
Mladi iz obrata industrijskih nožev Pa seveda s tem še nismo zadovoljni. Imam0 še dosti načrtov. Najprej bo sprejem mla' dincev v ZK, nadalje pa želimo čimve° mladincev pritegniti k našemu delu, tud1 tiste, ki se še danes smejejo in norčuje]0. Zavedati pa se moramo, da je v skupne^ delu moč, ki se mora kazati tistim, ki prl' dejo za nami.	Adi	Petrič
BRANKO REPNIK
Dragi Branko!
Sonce je spet priklicalo življenje, ptjce se iz daljnih krajev vračajo domov, juž*1! veter je zašumel med temnimi smrekam1 pod goro, roža za rožo se je razcvetel3’ vsa narava se odeva v praznično oblekp’ vse živo se na novo prebuja, zato se le
vest o tvoji smrti zarila kakor meč v ua srca.	,
Onemeli smo, razum pa se je temu up ' Saj ni res, saj ne more biti res, da je l°rU,. usoda posegla med nas mlade in iz na sredine iztrgala dobrega prijatelja — te Branko. Se vedno smo upali, da bo tvoj življenjska moč zmagala nad boleznijo se nam boš vrnil. Ze takrat, pred leti, *• smo zvedeli za tvojo bolezen, da nosiš sebi kal smrti, smo bili globoko pretrese11' Ampak ti si bil vedno nasmejan med na111’ z velikim optimizmom si gledal v živUf^ nje, nas bodril, kadar smo ob majh11' zaprekah obupavali. Bil si nam ena ’
Informacija o glasbeni mladini
Močvirska trava
MALA RADUHA
Spomini začetnika? Ne, ne morem tako &1> saj še leto dni ne plezam. Torej vtisi? a> se že lepše sliši.
Vtisov iz Male Raduhe, ki že postaja
ezalni vrtec, je veliko. Vsaka smer, vsak
an na Grohatu se mi je zazri v telo in misii.
Najprej je treba narediti red. Kje je za-r, Takoj je tu vprašanje: začetek česa? auuhe, opisov, smeri ali želja? Najbolje začeti pri Durcah. Prva smer, pravza-rav trening-smer je Originalna,
zanimiva na
se skoraj vedno kaj »Skuha« v ne smem iz-
?ara<li kaminskega plezanja. Kadar sem ftaduhi
v..	^	iJC	Sik Ul d J VtrUllU IV <
dJei- Neki Velenjčan (imena rik vSe ^am P0^u^i najbolj srečnega, Ma-q °rčani so vest, da so uspeli preplezati finalno, dali celo v časopis. Ne nazad-je ie važna tudi zato, ker bi kamen, ki Priletel iz nje, skoraj pobožal po glavi . Jega očeta. Se danes pravi, kako hitro Potem tekel tam mimo.
avno tako si se tresel pred matematično Š0l°g°, ravno tako si prepisoval angleške s^e> na športnih dnevih in izletih si bil t mgran kot mi. Kadar smo te gledali efia med nami, smo si rekli, da je vse voji bolezni le kruta zmota, saj nismo , gli verjeti, če pa se v ničemer nisi razdal od nas.
ohajaš mlad, premlad, pravzaprav šele boi Za^et^u življenja. Dolgo si se boril z g eznij°, ki te je sedaj premagala, ti k •	se	poslavljamo od tebe, a
z °o’jubljamo, da boš v naših srcih vedno *»»i. v šolskih klopeh, na izletih, pik-^ lh v Logu, na klopi pod lipo, kjer si g 0 rad posedal. Spomin nate, dragi oko, bo večno živel v naših srcih, izr Jmenu razreda in mladih iz Dobje vasi ekamo iskreno sožalje tvoji družini.
Kako sem jaz prelivala krvavi pot v njej? Krvav zaradi kolen, potila sem se pa samo zaradi vročine.
... s Stančem sva na pobočju Lameža čakala na Špilčevo navezo. Dolgo dolgo jih ni bilo iz stene, nama pa se je ponujala kratka Originalna. Nič več nisva lenarila, nekaj minut kasneje sva že stala pri vstopu. Stanč mi je hitro izginil za obokom, čez nekaj časa sem se po ukazu lotila začetka še sama. Dobro je šlo, oprimki so me ves čas trkali v nos, ravno pred Stančem, na zadnjih metrih, pa jih je zmanjkalo. Tipala sem z desnico, skala je bila gladka, brez vsake špranje, z levico pa sem le od daleč lahko božala še kar soliden oprimek. Z znanjem sem se hotela postaviti pred Stančem, zdaj pa je nastala takšna polomija — nikjer oprijema. Fant se je hudomušno smehljal in me spraševal, če me mora potegniti. Kje pa, sem ga užaljeno pogledala. Zakaj bi me pa moral vleči? Postavila sem se na prste in se stegnila. Koliko centimetrov sem se takrat podaljšala, ne bi znala povedati. Glavno je, da sem se do Stanča skobacala čisto sama. Znašla sem se v polvotlini, nad nama se je dvigoval kamin (to je strma razpoka v steni). Teoretično sem bila dobro podkovana o načinu plezanja. Opiraš se s hrbtom in stopali, izjemoma lahko uporabljaš tudi kolena, in se strmo prebijaš kvišku. Kaj pa praksa?
Stanč je v razkoraku naglo pridobival višino. Opazovala sem vsak gib, dokler sem ga videla. Ko sva si izmenjala klice: »Varujem! Grem!«, sem se z veseljem zagnala v vstop. Nič se mi ni upiralo. Kaminska plezarija mi je že postajala zelo všeč. Da ja ne bi vse gladko potekalo, se mi je izmuznil karabinc in med glasnim protestiranjem odletel navzdol. Na moje veliko olajšanje se je ustavil pred vstopom, torej ga bom med sestopom pobrala. Sku-
pina planincev se je vračala z vrha, glasno je bobnelo v zatišju Dure. Vroče sem si želela, da mi ne bi kdo slučajno sunil ka-rabinca. Starejši mož me je opazil, se začudil in potem majaj e z glavo oddrsal navzdol. Kamin se je vedno bolj ožil in to po moji krivdi. Lezla sem vedno bolj k stičišču skal in nazadnje tudi obtičala. No, punca, zdaj pa imaš! Naslonila sem se s hrbtom na mokro, lepljivo skalo in se z nogami oprla v nasprotno stran. Tako — sedež za premislek je bil pripravljen. Tuhtala sem: »Če bom lezla še naprej tako neumno, mi bo kmalu zmanjkalo prostora in se bom čisto zagozdila. Torej moram malo ven, na zunanji rob kamina.«
Manevri za izvedbo tega sklepa so bili zapleteni. Zadnji odsek mi je spet ugajal, do potrpežljivega soplezalca sem lepo pri-telovadila. Zavila sva v levo in si ogledala votlino. Naslednji raztežaj je bil po krušljivem terenu, tukaj rastejo planike. Ni mi delal problemov, v kaminu sem se dobro ogrela. Pri izstopu sva počakala na zamudnike iz ZZ-ja.
Kmalu so vsi trije prilezli do kotanje med borovci. Veter je pihal, vsi smo že vihteli prusike in se pripravljali na krst. Irena je prestrašena stala sredi zmešnjave vrvi. Prvi vzpon je bil za njo, zdaj smo ji pa še »grozili« s prusiki. Tri vprašanja — trije udarci. Stara navada, kateri ne more uiti noben novopečeni alpinist. Saj so mene tudi tepli!	Janeta	Kodrin
Spomini na mladinsko delovno brigado
Minilo je 30 let od moje prve republiške delovne akcije, gradnje ceste na Tari, planini nad Titovim Užicem. To je bilo moje prvo srečanje z mladinskimi brigadami iz drugih krajev. Tu sem pridobival prve izkušnje prijateljstva, tovarištva in brigadnega življenja. Vse te pridobitve mi še danes zelo koristijo.
Ni se mi bilo težko odločiti za prvo zvezno mladinsko akcijo, a to je bila izgradnja mladinske proge Brčko — Bano-viči. Sodeloval sem v zadnji izmeni III. čačanske mladinske brigade, ki je bila pozneje proglašena za udarno. Od tega časa je minilo 30 let in veliko doživetij je pozabljenih.
Spominjam se, da je naša brigada prišla v neposredno bližino gradbišča v predoru Majevica. V začetku septembra 1946 leta je bil predor prebit. Naša brigada je delala v njem na tri izmene, izmena je trajala po 8 ur. Po vojni ni bilo veliko modernizacije, zato smo delali pretežno s krampi in lopatami.
Nekaj dni se je govorilo v brigadi, da bo prišel med nas tovariš Tito. To se je proti koncu septembra tudi res zgodilo. Bilo nam je v ponos in veliko čast, da je tovariš Tito obiskal prav našo tretjo izmeno. Naša brigada je delala takrat ponoči. Zjutraj, ko smo dobili zamenjavo na gradbišču, smo prišli v svoje taborišče. Po zajtrku smo odšli na počitek. Dopoldne smo dobili sporočilo, da pride tovariš Tito na gradbišče. Na mah je bila vsa brigada pokonci in vsi smo bili kar naenkrat pri
predoru. Takrat sem prvič videl tovariša Tita. To srečanje je v meni ostalo v nepozabnem spominu. Tovariš Tito je s spremstvom odšel peš skozi predor. Naša brigada in druge nismo mogli za njim, temveč smo šli čez hrib na drugo stran predora. Tam nam je tovariš Tito v svoji maršalski uniformi sredi brigadnih parol in pesmi spregovoril. Izrazil je veliko priznanje vsem mladinskim brigadam. Ta čast in hvala nam je dala še večjih moči za delo.
V začetku meseca oktobra je bilo močno deževje. Naša brigada je dobila posebno nalogo — najhitreje smo se prestavili na gradbišče Kiseljak. Tam je bila trasa proge na nekem delu močno zasekana v breg. Zaradi obilice dežja so se velike plasti zemlje pričele usipati na traso. Strokovnjaki so določili, da se mora tudi tam zgraditi predor. Pričela se je strahovita bitka s časom in vremenom. Tam se ni delalo samo po izmenah, temveč smo
Pred kratkim smo vas že obvestili, da nameravamo tudi mladinci v starem delu Raven ustanoviti svojo osnovno organizacijo. Akcija je stekla mnogo hitreje, kot smo upali in že 16. aprila smo imeli v prostorih gasilskega doma ustanovno konferenco. Povabili smo predsednika mladine v občini Ravne tovariša Milana Klemenca, predsednika konference mladih v krajevni skupnosti, tovariša Rudija Mlinarja (oba sta se udeležila že našega prvega sestanka in sta nam z nasveti mnogo pomagala) in sekretarko konference mladih v krajevni skupnosti tovarišico Bojano Verdinek. Za predsednico smo izvolili Marjano Volmajer, za sekretarko Berto Hudej in blagajničarko Marto Prevorčič. Izvolili smo delegate za občinsko konferenco mladih v krajevni skupnosti, za kra-
Noj
morali po nekaj urah počitka zopet na gradbišče. Deževje in hladno vreme se je nadaljevalo. Vse gradbišče je bilo v blatu in vodi. Tu sem dobil značko udarnika.
Poleg naše brigade so imeli svoje taborišče brigadirji iz Grčije. Imenovali so se »Markosova brigada«. Nosili so vojaške uniforme. Markos je bil vodja partizanskega pokreta v Grčiji, ki so ga pozneje likvidirali.
Kljub velikim težavam je bila proga Brčko — Banoviči zgrajena pred rokom. Posebna čast za vse brigadirje III. izmene je bila proslava 7. novembra. Za promet je bila usposobljena proga Brčko — Banoviči. Vse brigade so prišle v Brčko na proslavo. Postroj ene so bile pred slavnostno tribuno. Iz Banovičev je pripeljal vlak, poln premoga. Glavni govornik je bil pokojni Moša Pijade. Ves govor smo spremljali z velikim navdušenjem in parolami z delovne akcije.
To so spomini, ki se ne dajo nikoli pozabiti!	M. M.
jevni svet osnovnih organizacij zveze socialistične mladine Ravne in delegate za sejo občinske konference zveze socialistične mladine. Ustanovili bomo še komisije za področja, na katerih se bomo udejstvovali (splošni ljudski odpor, kultura, šport in mladinske delovne akcije). Nato smo obravnavali akcijski program dela za obdobje od maja do septembra. Program je zelo obširen in vsestranski ter obsega idejnopolitično delo (obravnava statuta ZSMS, vloga in delo mladih v ZSMS, kultura, sodelovanje na proslavah 25. maja in 22. junija, športna tekmovanja v okviru OO ZSMS Trg, srečanja z drugimi osnovnimi organizacijami, sodelovanje na turnirju, ki ga prireja zveza telesno kulturnih organizacij, predavanje o splošnem ljudskem odporu in vlogi mladih v njem, pohod po obeležjih NOB, obisk karavle in informiranje — dopisovanje v vsa sredstva javnega obveščanja skozi vse leto.
Podrobno smo pregledali program za mesec maj. Udeležili smo se kresovanja ob 1. maju na Ravnah in proslave ob 25. maju na Prevaljah ter taktičnega pohoda. Prav tako bomo organizirali obravnavo statuta ZSMS, katerega poznavanje je osnova za naše delo.
Mladinci smo za delo zainteresirani, zato smo tovarišu Klemencu postavili mnogo vprašanj, na katera je izčrpno odgovoril. Prepričani smo, da bo delo uspešno steklo, ko bomo premostili prve težave in se bomo lahko lotili večjih akcij. Osnovne potrebe organizacije so materialna sredstva in prostor. Upamo, da nam ga bo uspelo najti in da nam bodo pri tem pristojni organi priskočili na pomoč.
Naš finančni položaj je zaenkrat še zelo skromen. Prva sredstva se stekajo s članarinami pa tudi občinska konferenca ZSMS je obljubila vsaki na novo ustanovljeni OO 500 din. Medtem smo se že lotili dela ter pridno uresničujemo zadnjo točko delovnega programa, to je informira-nie.	M.	V.
Razmislite tudi vi!
Skozi gozd veje omamni vonj smrek 1° borovcev. V jutranjem hladu se visoko v krošnjah dreves oglašajo ptice. Prvi P°' mladni žarki sonca plaho rišejo nerazuri' ljive mreže na čudovito zeleni mah. kje blizu bistro žubori potoček na svoj1 poti preko mokrih skal.
Pod nogami poči suha vejica in me sp0' mni pretekle jeseni. Veverica, ki se je gu' gajoč se na zeleni veji razgledovala po g°' zdu, jo urno ucvre visoko v krošnjo. Ne vidim je več, a čutim njene rjave očke, k1 me skrite opazujejo. Narava me prevzairi. ne mislim na nič. Počutim se svobodno 01 zdravo. Zaželim si, da bi lahko vedno ta* ko pohajkovala po gozdu, opazovala sr3' mežljive cvetke, ki se skrivajo v senci gr' movja, in s polnimi pljuči vdihavala oWa' mni vonj gozda. Komaj zaznavna pot rie pripelje na travnik. Nekje v daljavi 12 megle vstaja gora, obsijana s prvim jutra' njim soncem. Hodim počasi, noge se sarie premikajo. Opazujem čudoviti svet ok°k sebe. Očarana se sklonim k tlom, da &1 poduhala prelepo cvetlico, a se v hipu z°' pet dvignem. Vsa moja dobra volja izg1I,e ob odvratnem pogledu. V travi leži sred1 pomladnih rož kup navlake: papirja, pla' stičnih vrečk in konserv.
Taka je torej naša srčna kultura. Ne' pridiprav, ki je tako lahkomiselno pus11 za sabo vso kramo, po prihodu v doli®0 gotovo ne bo mogel dovolj prehvaliti Pre' lepe narave, ki se nam kar sama po n Ur Tam zopet najdeš zdravje, svet je še člS* in nedotaknjen, ne tako kakor v mestu kamor se obrneš, smetišče! Domišljija rie je zavedla in v duhu sem že sestavlja|a kazni, ki bi jih dala takim tipom, če bi &1' la jaz ...
Kamenje se mi kruši pod nogami, Pot mi curkoma teče po licu, težko že dihari Še zadnjič stisnem zobe, še malo in kori' no dosežem vrh. Utrujena padem v ostr° travo, lahen vetrič mi hladi razgreti obraz' Dan je prelep, razgled mi, kot že tolik0' krat, poplača vse napore. Obračam se ^ smeri sonca in poizkušam poiskati ime°a sosednjih vrhov. Najvišji med njimi n°sl' jo še belo zimsko čepico. Pogled mi plav3 preko sivih očakov in zelenih dolinic, ue nadoma pa me rdeč oblak prahu prestaviv resničen svet. Tu sem visoko, daleč od vse*1 tovarn, hrupa, izpušnih plinov in zastrUp ljenih rek. Upala sem, da bom lahko n*60 visokimi gorami pozabila na probleme 01 vilizacije. A mi ni uspelo. Spoznala P® sem, da je neumno bežati pred probleri1’ ker postajajo vedno večji in lahko se zg0 di, da kmalu ne bo več niti tistega kottf ka med gorami, kamor bi se lahko Pre njimi skril!
Marjana Volmajer
»Mladi fužinar« izhaja kot občasna pril°^ »Informativnega fužinarja«.	»
Ureja ga uredniški odbor: Rudi MliriJ Ivanka Valtl, Jože Pačnik in Zlatka Strgar, je odgovorna tudi za vsebino.
OO ZSM Trg že ustanovljena
Predstavljamo našo železarno
SLUŽBA za kemijo in kemijske raziskave
Služba za kemijo in kemijske Piskave rešuje vso kemijsko Problematiko v železarni. Ta pro-xj*ernatika je kontrolna, tehnologa in razvojna. O organizacijski J! strokovni razdelitvi službe ne r Posebej razpravljali, ker smo ze podrobno opisali v članku o °vem kemijskem laboratoriju. Pomnimo se le, da je v službi ■Poslenih 53 žensk in 27 moških, j. uPaj torej 80 ljudi. Ti so razde-_^®ni v tri skupine laboratorijev r, spektroskopskih, analitskih in *»?loških ter v skupino za . 'ževanje. Naše glavne težave heprimerni prostori, preskrom-a m zastarela oprema, kvalitet-nezadosten kadrovski sestav in p110 delo žensk. tafrvo bo urejeno z novim labo-
torijem in skladiščem, za drugo
nam bo vodstvo železarne omogočilo še letos nabaviti novo vantometrsko opremo, saj smo sf tem področju trenutno naj-jaoše opremljena železarna v Pgoslaviji in zato v veliki stiski. T*jub temu pa nudimo obratom aieč največ uslug. Nabava druge kari*10 opreme je še negotova. Na (j 5*r°vskih vprašanjih intenzivno lamo, vendar počasno prerojene ne more slediti naglemu »»■tu umskih in tehnoloških že . Problema nočnega dela hsk še dolgo ne bomo mogli re-* . zaradi velikega števila in l^ienih možnosti. Deloma smo ^ omilili s posebnim urnikom . Postopnim nastavljanjem mo-m. Ker ima vsak svoje problemi ’. s° Problemi drugih dolgočasen nikogar ne zanimajo. Zato-1 si oglejmo raje področja udej-o Van j a službe in vrste dela. tm namenu dela lahko udej-.i'0 vanj e službe za kemijo in ke-vJ, e raziskave razdelimo v tri
'ke grupe-
~~ sprotna kontrola,
' raziskave in razvoj ter usluge.
in^rv° Področje je najobsežnejše
^Predstavlja približno tri četrti-
štiv.-Vse kapacitete. Delimo ga v t skupine:
fela~ spremtjanje proizvodnje je-
vhodna, medfazna in izhod-na kontrola,
0i.T sPremljanje energetskih in kovalnih procesov ter
°kolj ^ac^z°ro van j e	onečiščenja
prg®kjarna oskrbuje z jeklom vse V , 'tavne in obdelavne obrate. n^Phnicah in mini livarni dela
je t no 9 elektropeči, ki jih ker_r?ha oskrbovati s podatki o jekl^ki sestavi taline. Vzorce c6v3 Vzete iz peči, pošiljajo po Prjp1 Poti v laboratorij, kjer jih se^avij° ter analizirajo na po-'Pat h °Ptičnoelektronskih avto-h>etrv, ^ak° imenovanih kvanto-č6v in na avtomatih za dolo-tno{tl'le ogljika in žvepla. S po-obve5xSemafor°v in teleprinterjev stav - 0 topilnico o kemijski seka t j?kla. Na enak način pote-le rt11 končno atestiranje jekla, Še a nekatere kontrole opravijo dob; ^ruS*h laboratorijih. Tako trm Jeklo svoje spričevalo o ke-hiem sestavi. V poprečju prej-0 Po en vzorec vsakih 9 mi-
nut in ga analiziramo na 12 do 16 elementov. Vsaka napaka ali zavlačevanje lahko povzroči izmeček ali pa vsaj zmanjša proizvodnjo in poveča stroške. Največja težava pri tem so vroči ingoti, ki jih je treba atestirati v 60 minutah. To ob visokem procentu takih ingotov in pomankljivi opremi ni možno, zlasti če je potrebna še kontrola. Z dvema kvantom etroma bomo to situacijo popolnoma obvladali. V kratkem bomo spremljanju peči dodali še določevanje plinov v jeklu, prihodnje leto pa verjetno že hitro analizo žlindre.
Pri vhodni, medfazni in izhodni kontroli kemijsko spremljamo materiale, polizdelke in izdelke ob njihovem prihodu v železarno, med uporabo in predelavo ter pri odpremi. Tu sodelujemo s službo kvalitetne kontrole in predelav-nimi obrati. Kot najčešče lahko navedem kontrolo starega železa, ferolegur in legirnih kovin, dez-oksidacijskega aluminija, apnenca, dolomita in apna, jedavca, sintetične žlindre in karburita; nadalje kontrolo mazalnih, kalil-nih in izolacijskih olj, emulzij, mazuta, zemeljskega plina, stisnjenih plinov in podobno. Na podlagi teh izvidov prevzemajo, plačujejo in disponirajo materiale. V medfazni kontroli velikokrat pomagamo pri sortiranju vložka, ločenju pomešanih polizdelkov in izdelkov, rešujemo notranje in zunanje reklamacije, de-šifriramo domače in tuje materiale, zlasti čmih in barvnih kovin itd. Pogosto je kontrola kvalitete potrebna tudi v obdelovalnih obratih in pri odpremi. V prihodnjih letih bomo z novo kvantometrsko opremo močno izboljšali to kontrolo in jo tako pospešili, da bo kontrola kvalitete dobila atest, ko bodo materiali še na prevoznem sredstvu.
Kontrola energetskih in obde-lavnih procesov je v primeri z gornjim manjše področje in obsega kemično spremljanje procesov pridobivanja toplotne energije, industrijskega kisika in acetilena, kontrolo pitnih, industrijskih in kotlovnih vod in podobno. Nadalje spada sem še kemijska kontrola lužen j a, kaljenja, vseh vrst površinske zaščite itd.
Nadzorovanje onečiščenja okolja poteka že 10 let in obsega kontrolo količine in vrste prahu, strupenih plinov in par, ki prihajajo v ozračje iz naših dimnikov in ekshaustorjev. V to je vključena tudi kontrola delovanja in učinkovitosti čistilnih naprav. Zelo važen sestavni del je tudi nadzorovanje koncentracije teh one-čiščenj v okolici železarne, zlasti v naseljih in gozdnih predelih. Z razpostavljenimi in prenosnimi napravami stalno spremljamo meteorološke pogoje in koncentracijo najvažnejših onečiščenj. Del te kontrole je v sodelovanju s službo HTV in medicino dela namenjen tudi nadzorovanju onečiščenja na delovnih mestih v železarni. Doslej se je ta kontrola omejevala predvsem na najbolj kritično one-čiščenje ozračja, pred kratkim pa smo se začeli ukvarjati tudi s problemom onečiščenja voda in odlaganja odpadkov.
Raziskave in razvoj so neobho-den sestavni del programa vsake službe in laboratorija, če hoče slediti razvoju proizvodnje in napredku tehnologije. Normalno odpade na to vrsto dela okrog 25%, česar pri nas še nismo dosegli predvsem zaradi prezaposlenosti, in se sučemo le okrog 20%. Prave razmejitve med raziskavami in razvojem ni, ker razvoj lahko smatramo za raziskave manjšega obsega ali bolj tehnične vsebine. Razvojna naloga pa je lahko tudi ogromnega obsega, kot je npr. idejni projekt in gradbeni nadzor novih laboratorijev. Vse usluge, ki jih danes lahko nudimo, so rezultat predhodnih temeljitih raziskav ali razvoja. Med razvoj spada izdelava ali uvedba novih metod, nove tehnike, novih aparatov in naprav, novih organizacijskih oblik itd.
Raziskave so običajno večjega obsega in trajajo od pol leta do več let. Delimo jih v interne in eksterne. Prve opravimo sami v železarni in izključno za njene potrebe. Lahko so le usluga drugi službi ali obratu ali pa skupna raziskava v sodelovanju z drugim obratom ali službo, najčešče s službo metalurških raziskav. Največji del internih raziskav pa služi drugim obratom in službam le posredno in je v prvi vrsti namenjen usposobitvi službe za določene naloge. Tak je bil npr. kompleks raziskav na področju ekspresnega določevanja ogljika, žvepla in plinov, kompleks emisijske in v novejšem času rentgenske kvantometrije, kompleks stiloskopskih raziskav, raziskave kemijske homogenosti naših jekel in podobno. Potrebna sredstva dobimo iz fonda za interne raziskave.
Eksterne raziskave opravimo v sodelovanju z nekim zunanjim podjetjem ali ustanovo in služijo bodisi le železarni, včasih obema ali več izvajalcem ali celo večjemu krogu interesentov. Največkrat služi slovenskim železarnam. Te raziskave financirajo fondi interesentov, včasih pa tudi sklad B. Kidriča, raziskovalna skupnost Slovenije, fondi združenja jugoslovanskih železarn ipd.
V tem okviru so bili npr. opravljeni veliki kompleksi raziskav s področja določevanja oligoele-mentov, določevanja sledov v črnih in barvnih kovinah, analitska kontrola žlinder in ferolegur ter v novejšem času kompleks kontrole in uporabe sekundarnih surovin. Na ta način potekajo tu-
di raziskave onečiščenja in izboljšave okolja, ki smo jih pred desetimi leti začeli sami, nato pa pritegnili še zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru in Metalurški institut v Ljubljani. Skupaj s Slovenskimi železarnami, Metalurškim institutom in kemično tovarno v Rušah smo napravili ogromno študijo onečiščenj na območju teh podjetij, ki služi sedaj kot argument pri oblikovanju zakonov o zaščiti okolja. Na območju železarne, ki nas seveda najbolj zanima, smo s temi raziskavami ugotovili dejansko stanje in nakazali tehnološke ukrepe, ki jih je železarna nato izvedla in s tem zmanjšala onečiščenj e okolja na eno tretjino gleda na leto 1967. Letos smo začeli z raziskavami na področju onečiščenja voda. Navedli smo le nekaj bistvenih primerov zaradi omejenega prostora. Za razliko od številnih institucij moramo tu poudariti, da so raziskave naših služb tesno in živo povezane s problemi v proizvodnji, kar jim daje realno in neposredno vrednost.
Usluge so tisti del našega rutinskega, razvojnega in raziskovalnega dela, ki ga opravljamo za zunanje naročnike in plačnike. Na to dejavnost odpade okroglo le 5 % naših kapacitet, vendar smo v lanskem letu s tem pokrili 9,2% stroškov naše službe. Poleg tega uravnavamo s tem ekonomično uporabo časa, delovne sile in naprav. Za večino uslug imamo enoten cenik z Metalurškim institutom in Slovenskimi železarnami, vendar smo močno konkurenčni zaradi hitrosti, natančnosti in specialnih tehničnih možnosti, ki smo si jih ustvarili. Sem spada tudi drobna prodaja kemijski normal jekla, ki jih jemljejo laboratoriji širom naše države. To vrsto dela strogo držimo v mejah, ki jih omogočajo naše proste kapacitete.
Janez Perman, dipl. inž.
DEMOKRITOVA MODROST
Bedak si iz strahu pred smrtjo želi starosti.
Starost je pohaba ob celem telesu: vse ima, a vsemu kaj manjka.
* * *
Človek je svet v malem.
Estetsko in funkcionalno
AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV V ŽELEZARNI
OCENA PRIDOBITEV UVEDBE
AOP V ŽELEZARNI RAVNE
Kadar govorimo o pridobitvah avtomatske obdelave podatkov za železarno Ravne in regijo kot celoto, moramo to oceno izdelati na podlagi celotnega razvoja, ki ga je računalniška obdelava dosegla v teh dveh letih in pol. Pri tem se ne morem ustavljati pri posameznih, sicer tudi pomembnih podrobnostih, temveč oceniti pridobitve s stališča izgradnje novega poslovnega informacijskega sistema,. s katerim železarna do sedaj še ni razpolagala. Vzpostavitev novega informacijskega sistema na podlagi računalniške banke podatkov daje take možnosti, ki jih marsikatere strokovne službe niso sposobne izkoristiti.
Nekatere strokovne službe, ki pa so strokovno in delovno sposobnejše ter so se ustvarjalno vključile v uvajanje avtomatske obdelave podatkov, imajo danes na računalniku že v celoti uveden informacijski sistem za svoje področje. Te službe ne poznajo nekih vzporednih informacij, ki v glavnem delujejo dezinformativ-no in škodljivo.
Naslednja ugotovitev pri razvoju avtomatske obdelave je prav gotovo, da železarna razpolaga z nekaterimi pomembnimi poslovnimi informacijami, ki bi bile brez računalniške obdelave nedosegljive. Zato ocenjujem (čeprav se to v dinarjih ne da izraziti), da avtomatska obdelava podatkov posredno pomembno prispeva k boljšim poslovnim uspehom.
Še nikoli doslej ni bilo mogoče izračunati, kolikšen vpliv na povečane stroške ulitkov, valjanih, kovanih, vlečenih in mehansko obdelanih izdelkov ima npr. povečanje osnovnega vložka (starega železa, ferolegur in surovega železa) za 20 %>. Pri tem so mišljeni tudi izdelki, ki so sestavljeni iz več tisoč delov, kot npr. stiskalnice. Z računalniško obdelavo obstajajo praktične možnosti, da v enem dnevu lahko preračunamo vse planske kalkulacije po novih, spremenjenih cenah. To pomeni npr. za prodajne odločitve dragoceno poslovno informacijo.
Zelo pomembna poslovna informacija je napovedovanje potreb materiala po časovnih periodah, ki jo je mogoče dobro izvesti samo s pomočjo računalnika. Gre za to, da na podlagi sprejetih naročil kupcev s pomočjo računalnika po časovnih periodah ugotavljamo potreben vložni material. To ne pomeni dragocene informacije samo za lansiranje proizvodnje in možnosti zniževanja stroškov proizvodnje, temveč tudi izredno dragoceno informacijo za planiranje potrebnih finančnih sredstev po časovnih periodah. Informacija o potrebnih finančnih sredstvih po periodah je postala še posebej pomembna z novimi predpisi o zavarovanju plačil. Organizacije ne bi smele naročati materiala prej, dokler točno ne poznajo možnosti plačila. Načine plačil pa lahko kvalitetno določimo samo, če poznamo obremenitve po terminskih pe-
riodah za določeno obdobje vnaprej, da si lahko priskrbimo potrebna finančna sredstva ali pa razpoložljiva finančna sredstva pravilno angažiramo.
To sta kot primer navedeni samo dve pomembni poslovni informaciji, ki brez računalnika nista dosegljivi. Lahko bi jih naštel še in še, kot npr., kako bi obračunali in prikazali delavcem obračun prispevkov, če ne bi imeli računalniške obdelave itd.
Računalniška obdelava podatkov je prav gotovo na vseh področjih, kjer je vsaj delno uvedena, vnesla precejšnjo mero reda in informacijske discipline. Vse informacije namreč potekajo po predvideni organizacijski poti in je zato odstopanja od te poti mogoče sprogramirati kot napake. Tako je dejansko računalniška obdelava tudi zgrajena. Informacija, ki vstopa v obdelavo in ni pripravljena tako, kot bi morala biti, ni obdelana toliko časa, dokler ni popravljena. Odločati na podlagi napačne informacije je slabše kot pa odločati brez nje. Odstopanja od predvidenih poti nastajajo predvsem zato, ker želimo ustreči nekim individualnim željam. Taka odstopanja povzročajo velike težave pri delu in so navadno vezana na povečane stroške. Zato jih je treba čimbolj onemogočiti, ker bi sicer prišli do tega, da naj računalniška obdelava služi za reševanje samih izjem, ki bi jih službe rade delale do posameznih kupcev, dobaviteljev itd., pri tem pa bi izgubili pomembnost računalniške obdelave — tj. pravočasne in kvalitetne poslovne informacije.
Kadar govorimo o možnostih izboljšanja razmerja med produktivnimi in administrativnimi delavci (ne da bi pri tem obravnavali širšo problematiko), je prav gotovo avtomatska obdelava podatkov tista, ki lahko bistveno pripomore k relativnemu zmanjšanju administrativnih delavcev celo pri povečanih zunanjih in notranjih zahtevah (novi predpisi, boljše informacije itd.). Za železarno prav gotovo lahko trdimo, da so se zahteve in potrebe po informacijah v času uvajanja avtomatske obdelave podatkov zelo povečale, da pa ni bilo bistvenega povečanja zaposlitev administrativnih delavcev, razen tam, kjer je bilo potrebno službe strokovno okrepiti. Brez računalniške obdelave podatkov bi bili morali objektivno zaposliti znatno število administrativnih delavcev, da bi vsaj v grobem lahko izdelali zahtevane informacije. V bodoče bomo morali biti še veliko bolj elastični, ker avtomatska obdelava zahteva višji strokovni nivo delavcev in spremembo organizacije dela. Zato bo z nadaljnjim uvajanjem avtomatske obdelave podatkov potrebno bistveno premeščanje delavcev iz službe v službo ali celo iz sektorja v sektor zaradi spremenjene organizacije dela. Če tega v bodoče ne bomo vestno in široko izvajali, bodo nastajale upravičene zahteve v nekaterih službah po povečanem številu delavcev, pri tem pa
bodo v drugih službah delavci nezadostno zaposleni.
Avtomatska obdelava je zaradi integrirnosti omogočila medsebojno primerljive podatke, ker so višje stopnje informacije v medsebojni povezavi grajene iz istih osnov, kar pri delnih obdelavah večkrat predstavlja hude probleme zaradi neprimerljivih podatkov in zato lahko pride do napačnih poslovnih odločitev.
Avtomatska obdelava podatkov je v železarni prinesla globoke organizacijske spremembe, ki so se v končni fazi odrazile tudi na področju povezovanja posameznih TOZD v OZD (predvsem velja to za TOZD-TRO) v smislu čimbolj-ših skupnih samoupravnih in poslovnih rezultatov. Te povezave so vsebinsko zaživele šele z uvedbo avtomatske obdelave podatkov v posameznih TOZD.
Razvoj avtomatske obdelave podatkov v železarni ima velik pomen tudi za koroško regijo, še posebej pa za občino Ravne. Organizacije Rudniki svinca in topilnica Mežica, Koroški zidarji — Stavbenik in regionalna zdravstvena skupnost Ravne na Koro-
Odbor je na sejah razen zadev, ki so bile nato v obliki predlogov posredovane v obravnavo delavskemu svetu železarne, obravnaval še nekatere predloge za spremembo organizacijske sheme in sistematizacije delovnih mest, razpravljal o izravnavi razlik, ki nastajajo pri uvozu materiala za potrebe železarne, in na podlagi predhodnih mnenj in stališč strokovnega sveta odločal o odobritvi službenih potovanj v inozemstvo.
Nekoliko več časa in razprave je bilo namenjene obravnavi poslovne ,in druge problematike železarne. Na seji je bilo ugotovljeno, da so bili, kar zadeva povečanje števila zaposlenih, sprejeti določeni sMepi, ki pa jih v železarni v celoti ne izvajamo. Kar zadeva ugotovitev, da v železarni ne moremo biti zadovoljni z delovno in tehnološko disciplino, je odbor podprl stališče, da mora glavni direktor z vodilnimi in vodstvenimi delavci TOZD sklicati posebne sestanke, na katerih je treba ta problem podrobneje obravnavati, predvsem pa zaostriti vprašanje odgovornosti.
Iz drugih zadev, ki so bile predmet obravnave, je odbor sklenil:
— na podlagi utemeljitve, ki je bila posredovana, je bil sprejet predlog za spremembo organizacijske Sheme in sistemizacije delovnih mest v finančno računovodskem sektorju in špediciji. Oba predloga je v obravnavo in odobritev posredovati delavskemu svetu delovne skupnosti skupnih služb.
— Odobri se izravnava pozitivne razlike v znesku 1320 AS, ki je nastala zaradi preveč plačane tovornine za uvoženi livarski prašek.
— Odobri se izravnava negativne razlike v znesku 533,61 DM,
škem so s pomočjo delavc®v službe AOP železarne uspešno iz' vedli nekaj obdelav, nekatere Pa samostojno uvajajo.
Instalacija računalnika v žel®' žarni je omogočila ne samo že1®' žarni, temveč tudi drugim org?' nizacijam v občini, da zgradi)0 strokovno kvaliteten informacij' ski sistem, ki bo omogočal posl°' vodnim in samoupravnim org®' nom višji in kvalitetnejši niv° odločanja. Uvedbo avtomats*e obdelave podatkov lahko zej® pozitivno ocenim tudi s stališ03 vedno hitrejšega pozitivnega r|z' voj a samoupravnih odnosov v Z®' lezarni Ravne.	...
Mislim, da smo idejno r-aZ'™ samoupravo v železarni do taK stopnje, da se pojavlja zelo °®' sen problem, kako tej razviti sa' moupravni misli tudi operativci zadostiti, kako ji dati pravočasn informacijo, na kakšen način ** kako obširno, da samoupravljal0 ne bi obremenjevali z nepotre®' nim balastom. Tu je že do sed®J odigrala računalniška obdelav pomembno vlogo, še veliko bw pa jo bo morala v bodoče.
Edo Javornik, dipl- ^
gospodarjenj
kii je nastala kot posledica razlik® v količini uvoženega jekla ** izdelavo pil.
— Odobri se, da se EkonoiC' skemu centru Maribor za d®"/! treh let odstopi v najem knji®0* stroj aseota za letno najemni00 600 din.
Knjižni stroj je bil zaradi hoda na računalniško obdelaj podatkov pri nas -izločen iz obr®' tovanja oziroma ga ne potreb0' jemo več.
Končno je odbor ob upoštev®' nju mnenj in stališč strokovne?3 sveta odobril predloge TOZD sektorjev za službena potovanj naših delavcev v inozemstvo, K® mor so potovali v zvezi z rešev®' njem posameznih reklama00' zbiranjem naročil in urejevanj®01 drugih poslovno tehničnih zad® '
-et
ALI PIŠEMO KRATICE PRAVILNO
fa. — firma, podjetje idr. — in drugi ipd. — in podobno itd. — in tako dalje -itn. — in tako naprej 1 — liter 1. — leto
npr. — na primer
po n. š. — po našem štetju
s. r. — svojeročno
st. — stoletje
št. — številka
štev. — število
t — tona
t. — točka
tab. — tabela
t. i. — tako imenovano
tj. — to je
S sej odbora za
PREŽIH MED DVEMA GOLOMA
park ali gmajna
Nasploh pomeni beseda »park« r.ejen javni nasad s sprehajali-CI> beseda »gmajna« pa neobde-®>v na redko porasel svet v Plošni uporabi. Ravenski park je ekaj vmesnega: je sicer javen asad, ni pa urejen, je vedno bolj a redko porasel in last vseh. tedanja podoba kaže nasmetene P°b, ki jih že dolgo nihče ni posul gramozom. Brazgotinasta debla ukev so potrebovala dvajset let, a so zarasla z noži vrezana ime-r 'Vmes so štori posekanih shi-: nih dreves in klopi, od katerih r .^nlo nepoškodovanih, pa sko-n ■* niti ena cela travnata površi-te' *udi avto kakšnega vne-v rekreativca je v njem in dno se najde kak dirkač na mo-Pe^u ali kolesu.
in m so ®e iSrršča, uradna neuradna; eno nogometno, za hm zapuščeno odbojkarsko, pred hm ograjeno odbojkarsko s li °Pmi okrog kot za vaško vese-°- Poleg dveh normalnih je še
■*
Nedeljska idila
n
g0 Premičnih golov za mali no-tor ^ ozironia rokomet, skupaj
jeJ sedem. hjj.11, ^n bronast Prežihov spome-- ^ot molčeči sodnik med dve-
fria
Soloma.
ma). Tudi kadar na njem slučajno ni golov, ni težko ugotoviti, kje sicer stojijo, saj je na obeh straneh velik del gole zemlje.
Je to igrišče ali ni? Če je, kdo je odločil, da mora biti prav tam? Če ni, kako je možno dopustiti na njem igre tako dolgo, da je trava uničena? Ali pa si je morda v našem parku možno izmisliti kar poljubno lokacijo za igrišča?
GOLOMANIJA ALI PAMETEN URNIK
Kdo je torej porok, da se premični goli že jutri ne bodo prestavili še kam drugam? Vsaj eden se začasno že je na še nepoškodovani travnati pas med odbojkarskim in nogometnim igriščem.
Daleč sem od tega, da ne bi razumel potreb po rekreaciji. Verjetno je je v železarni še celo precej premalo. Ob vsem denarju, ki so ga naši delavci izglasovali za DTK, stadion in novo telovadnico si gotovo zaslužijo še več kot le nekaj premičnih golov. Le to je uganka, kako da ni mogoče doseči nekega pametnega dogovora, kje se smejo postavljati in kje ne in ali res ni mogoče sestaviti pametnega urnika, po katerem bi vsi lepo prišli na vrsto.
Je mar poseben užitek in občutek svobodnosti v križarjenju sem ter tja po parku? Je posledica nepoučenosti o tem, da si takega parka niti najbogatejše mesto na svetu ne more ne zgraditi ne kupiti, ker mora pač preprosto rasti v miru 50 do 100 let?
KLAVRNI GRAFIKON NAŠE KULTURNOSTI
Kar tri SIS, vse tri po svoje kulturne — telesnokulturna, kulturna in izobraževalna si s svojimi najimenitnejšimi ustanovami
Oktetu TRO — čestitke za jubilej
v občini na pragu uradno zaščitenega parka podajajo roko, pa vseno mirno dopuščajo, da jim ga neka objestna samovolja, nedisciplina in kratkovidnost uporabnikov uničujejo pred nosom. Občudovanja vreden je zato pogum načrtovalcev novega parka pri Antonu, ko še starega ne znamo ne ceniti ne varovati.
Dokler bo Prežih v parku »aut-miger« našemu otroškemu in odraslemu žogobrcu in žogometu, nas noben pozlačen lovorov venec ob vznožju njegovega spomenika ne more prikazati bolj kulturnih, kot smo v resnici. Sto ali tisoč prebranih knjig, deset in deset obiskanih gledaliških predstav ali koncertov pač še nikoli ni bilo samo sebi namen. Vse to so le sredstva, ki naj nas naredijo kulturne, to pomeni obzirne in tenkočutne do soljudi in narave ne samo na prireditvah in tekmah, ampak zmeraj in povsod. Dokler pa ne bo tako, bo park žal ostal nemi dokaz naših nravi in navad.
Marjan Kolar
DESET LET „VOKALNEGA OKTETA TRO PREVALJE44
KdO pije _ KDO PLAČA?
V
Jih * s? v parku v njegovih bolj-ter	poimenovali	in	našteli
F-fSistrirali nad 60 različnih grnv- Yrst drevja in okrasnega r^evja, je bil zaščiten kot na-Slov .z.I?arnen^<>s*:> sai takšnih v <ja ehiji ni veliko. Nasploh spa-za ‘^ krajevno skupnost Ravne, spanje igrišč v uporabi pa tujg1 uPrava parka telesne kul-
so igrišča in ko-pr„ Nh sploh je, pa v resnici ni kdaj °St°' Kdove kdo in kdove thgf.-h' ukazal na jasi za nogo-ii0 igriščem napraviti dodat-V(j ‘*boikarsko. Zarezali so v tra-nc.Lnavozili leš, vse lepo utrdili, °hu^t-i^asa i§raii> potem pa vse 0<dstr - — Kdo je dolžan spet nc, v an>ti leš in zasejati travo, se p e' Do danes je ni nihče. pre- Pojdimo naprej. Tik pred §{e 'kovina spomenikom je igriško mab nogomet (morda tudi 'hot ali med dvema ognje-
Oktet Tovarne rezalnega orodja je bil ustanovljen leta 1966 z imenom »Oktet — TRO« z namenom, da nudi domače petje predvsem članom kolektiva na njihovih prireditvah. Tako je oktet do leta 1970 nastopal izključno za potrebe tovarne. Leta 1970 pa je začel nastopati javno. V sezoni 1966/67 ga je vodil tov. Lojze Lebič. Leta 1967 je umetniško vodstvo prevzela tov. Monika Plestenjak, ki ga je uspešno vodila do leta 1974, ko je umetniško vodstvo prevzel tov. Jože Lesjak, ki ga vodi še danes. V svojem desetletnem delovanju je oktet v svojem sestavu zamenjal samo dva člana zaradi bolezni.
Oktet TRO deluje v sklopu sindikalne podružnice TOZD Tovarne rezalnega orodja. Predsednik okteta je od ustanovitve direktor TOZD tov. Marjan Ažman, tehnični vodja pa tov. Branko Ramšak.
Med nastopi so bili najpomembnejši: prvi nastop ob 20-obletnioi obstoja podjetja, prvi samostojni koncert na Prevaljah 1971, prvo snemanje na Radiu Maribor 1972, koncert lesarskih oktetov na Prevaljah 1973, v Postojni in Pivki 1974, v Škofji
Loki 1975, v Slovenj Gradcu 1976, srečanje slovenskih oktetov v Šentjerneju 1973, 1974, 1975, sodelovanje na javni radijski oddaji, »koncert iz naših krajev« v Topolšici in Rečioi ob Savinji 1976, sodelovanje na vsakoletni reviji »od Pliberka do Traberka«. Oktet je sodeloval dvakrat na plošči »Šentjernej« in pri oktetih lesne industrije Slovenije 1975. Poleg nastopov doma in širom Slovenije šteje za svoj največji uspeh organizacijo srečanja oktetov lesne industrije Slovenije.
Prvo tako srečanje je bilo 14. aprila 1973 na Prevaljah in je postalo tradicionalno. Vsako leto se v drugem kraju srečajo okteti KLI Logatec, Marles Maribor, Jelovica Škofja Loka, Javor Pivka, Triso Slovenj Gradec in oktet TRO Prevalje. Na pobudo okteta TRO so se vsi ti okteti letos združili v enoten zbor z imenom »Moški zbor lesne industrije Slovenije«. Umetniško vodstvo zbora je prevzel tov. Tomaž Tozon, glasbeni urednik RTV Ljubljana, TOZD kasetna reprodukcija in gramofonskih plošč, tehnično vodstvo pa oktet TRO.
Oktetom, ki so se po Slovenskem močno razmnožili, je veljal
od tu in tam očitek, da s svojimi številčno majhnimi zasedbami zavirajo alfi. celo onemogočajo razvoj in delovanje pevskih zborov. Lesarji želijo ne le oporekati takim očitkom, ampak z ustanovitvijo zbora naravnost dokazujejo nove zborovske možnosti, in sicer v svojevrstni slovenski razsežnosti. Zbor je kajpak na začetku svoje poti, zato morda koncertni program, ki ga je izvajal dne 10. aprila 1976 na Prevaljah in Ravnah nd bil vpet v tiste prvine, ki sicer oblikujejo ustanovljeno stilno podobo koncertnih repertoarjev. Zbor je v prvem hipu zbral tisti splet pesmi, ki jiih lesarski okteti najraje pojo, pojo pa jih iz pevskega ljubiteljstva in prepričanja. Zbor se loteva dela z velikim začetniškim zagonom, z velikimi pričakovanji in snovanji, z željami, aa bi s svojim uspešnim delom potrjeval slovensko pevsko tvornost.
POPRAVEK
V članku OD PLIBERKA DO TRABERKA (Koroški fužinar, št. 2, str. 54) je pomotoma izostal pri naštevanju sodelujočih zborov na reviji oktet Tovarne rezalnega orodja s Prevalja p. v. Jožeta Lesjaka. Oktetu se opravičujemo za nastalo pomoto.	J.	K.
JUNAKI
Vod rezervistov na manevru se utrujeno vleče proti oddaljenemu mostu. Komandir ustavi in vpraša mimoidočo kmetico:
— Koliko je še do mesta?
— Takole uro bo, mu odgovori.
Hodijo dalje, ura mine. Komandir spet ustavi in vpraša mimoidočega:
— Koliko je še do mesta?
— Ja, dobro uro bo že še, je odgovor.
Korakajo in korakajo, ura mine, mesta še ni in spet ustavijo.
Spet vpraša poveljujoči, tokrat očanca, ki je ob poti kosil:
— Oča, povejte nam čisto po pravici, koliko je še do mesta?
— No, če boste dobro hodili, boste v eni uri tam.
Tedaj se obrne komandir k vodu:
— Samo junaško naprej, fantje. Doslej se nismo umaknili niti za korak.
j. d.
TELESNA KULTURA ZA VSE
TELESNOKULTURNI
MINIMUM
V Sloveniji smo se opredelili za telesnokulturni minimum in v naših osnovah akcijskega programa smo ga ustrezno ovrednotili. Predlagamo namreč, da mu posvetimo našo na j več j o pozornost. Uresničiti moramo načelo »telesno kulturo vsakemu« in prav s telesnokultumim minimumom ustvarita možnost za široko vključitev delovnih ljudi in mladine v telesnokulturno dogajanje v naši občini.
Hoja
Dejavnosti so najrazličnejši pohodi, od krajših do partizanskih obeležij po KS, do daljših po planinskih transverzalah. Organizirati maramo veliko takih pohodov in poleg že znanih poti in transverzal določiti še novo traso v naši občini po partizanskih poteh, pozimi pa upoštevati turne smučarske pohode. Izvajalci morajo biti VVZ, šole, SŠD, taborniki, planinska društva, rekreativna diruštva ali oddelki v TOZD in OZD, upokojenci, invalidi. Kadre za izvajanje take dejavnosti imamo, pri zahtevnejših planinskih pohodih pa je treba pritegniti kot vodnike člane alpinističnih odsekov. Vodnike je treba sproti izobraževati. Objektov je tudi dovolj za hojo, saj imamo veliko naravnih poti pa TRIM stez, planinskih poti in transverzal, z opremo pa tudi ni nobenih problemov.
Tek
Dejavnosti so najrazličnejše akcije in tekmovanja v teku od najkrajših za predšolske otroke prek tekov za najhitrejšega pionirja in pionirko do krosov. Organizirati bomo morali stalne oblike tekmovanj predvsem v KS in s selekcijami v občini. Pozimi bomo morali pričeti z organiziranimi tekaškimi akcijami in tekmovanji od takih, kjer se časi ne merijo, do selektivnih in takih, kot je koroški maraton. Izvajalci te dejavnosti morajo biti VVZ, šole, SSD, rekreativna društva ali oddelki v TOZD in OZD ter tekaški klub Fužinar. Kadre imajo pri izvajalcih, potrebno pa bo za to prvino, predvsem za smučarski tek izšolati nove amaterske kadre iz vrst bivših tekačev. Objekte za izvedbo osnovnega programa imamo, vendar pa bo do leta 1980 treba zgraditi atletsko stezo v Mežici in Crni. Ze letos ali pa v prihodnjem letu pa bo treba zgraditi več tekaških TRIM stez (finnenbahn). Obstoječe objekte morajo lastniki redno vzdrževati. Pozimi je treba v nižinah (če bo dovolj snega) ali pa višje pri različnih postojankah trasirati tekaške proge za splošno uporabo. Oprema za tek poleti ni problem, za smučarski tek pa moramo urediti, da bodo trgovske hiše imele dovolj te opreme na zalogi, da se bodo šole postopoma opremile tudi s to opremo in da si bo možno kompletno opremo za smučarski tek izposoditi proti odškodnini pri vseh gostinsko — turističnih objektih v naši dolini.
Plavanje
Dejavnost mora biti usmerjena v akcijo »naučimo se plavati« za občane vseh starostnih kategorij, zlasti za najmlajše, ter akcije večkratnega preverjanja plavalne sposobnosti. S skrbno in pravočasno organizacijo moramo zajeti čimveč mladine in starejših občanov:
— v akciji v poletnih mesecih (v času počitnic) v vseh bazenih v naši občini in v vseh izmenah kolonij na morju ter
— skozi vse leto v zaprtih bazenih v naši občini.
Izvajalci akcije morajo biti VVZ, šole, SŠD, rekreativna društva in oddelki v TOZD in OZD, invalidi, PK Fužinar in štab akcije »naučimo se plavati«. Z obstoječimi kadri je nemogoče široko zastaviti akcijo ta zajeti veliko ljudi v vseh krajih naše doline. Ker bo to delo še vedno predvsem odvisno od amaterskega kadra, je treba sproti izobraževati inštruktorje in učitelje plavanja iz vrst srednješolcev in starejših telesnokulturnih delavcev. Poleg tega pa bo treba še letos zaposliti profesionalnega plavalnega učitelja (profesorja), ki bo poučeval plavanje v vseh naših krajih ta vodil občinski štab akaije »naučimo se plavati«. Objekte sicer imamo (razen na Prevaljah), vendar zadnja leta ne dopuščajo veliko kopalnih dni v odprtih bazenih (brez ogrevane vode), oba zimska bazena pa ne bosta mogla vsega (če tu upoštevamo še specifičnost bazena v črni). Zato bomo morali ugotoviti in zagotoviti racionalno uporabo obeh pokritih bazenov, preveriti ta uresničiti možnost napeljave tople vode ter zgraditi bazen večjih dimenzij s pomožnimi bazeni z ogrevano vodo za mlado ta staro ta povsod tam, kjer je to možno, napeljati toplo vodo ter zgraditi manjše bazene izključno za učenje plavanja. Z opremo ne more biti nobenega problema.
Kolesarjenje
Dejavnost je v kolesarskih akcijah v vseh naših KS ločena na različne starostne skupine ali pa je tudi skupna. V občini moramo organizirati akcijo »s kolesom po Mežiški dolini« vsaj štirikrat letno (maj, junij, september, oktober), vsaj enkrat na leto pa akcijo »s kolesom po občinah koroške regije«. Izvajalci morajo biti VVZ, šole, ŠŠD, rekreativna društva ali oddelki v TOZD in OZD, krajevne in občinske komisije za rekreacijo. Za kadre (organizatorji, sodniki) ne sme biti problem, objekti so obstoječa cestišča, seveda pa bo treba čim-prej, a najkasneje do konca srednjeročnega obdobja (1980) zgraditi po krajih kolesarske steze za varno vožnjo otrok ta drugih krajanov. Opreme (kolesa) mora biti dovolj v trgovinah, da jih bodo ljudje lahko kupili.
Smučanje
Dejavnost mora biti usmerjena v učenje smučanja in večkratno preverjanje znanja. Akcijo moramo široko zastaviti v počitnicah, pa tudi skozi vso zimsko sezono. Izvajalci morajo biti VVZ,
šole, ŠŠD, rekreativna društva in oddelki v TOZD in OZD, invalidi ter vsi smučarski klubi.
V naši dolini imamo dovolj kadra, vendar pa bo treba narediti selekcijo aktivnih vaditeljev ta učiteljev smučanja ter sproti izobraževati nove, med katerimi naj bi bile tudi vzgojiteljice VVZ. Pri učenju smučanja skozi vse leto se je treba povezati s starejšimi učitelji smučanja, ki lahko delajo vso sezono, in na telesno-vzgojne učitelje v šolah, ki lahko akcijo izvajajo pri rednem šolskem pouku v šoli v naravi ta v ŠŠD. Objekte za smučanje imamo, vendar se bo treba prestaviti v višje lege ta zato ugotoviti možnost trasiranja prog na Lužah in na naši strani Pece, prav pa bo tudi, če bo za učenje smučanja v naši občini več prenosnih vlečnic. Oprema je draga in več ali manj stvar posameznika. Zato bo prav, da vse šole (gimnazija in RŠC je sploh nimata!) nakupijo še več opreme; to bi morali storiti tudi VVZ.
Streljanje Dejavnost mora postati načrtna, organizirati je treba redna preverjanja znanja streljanja med mladino ta starejšimi občani v vseh krajih večkrat letno. Izvajalci te akcije morajo biti šole, ŠŠD, strelske družine, invalidi, specializirane organizacije (SLO, JLA). Kadrov za učenje streljanja in vodenje preverjanja streljanja primanjkuje, zato bodo to skrb vsaj v začetku morali prevzeti starejši strelci iz strelskih družin, vzporedno pa bo treba šolati kader. Pri objektih je skrajni čas, da dobimo občinsko strelišče za malokalibrsko in vojaško puško, kar pa je v prvi vrsti stvar SLO oz. odseka za narodno obrambo. Obstoječi objekti zagotavljajo učenje streljanja samo z zračno puško, pa še teh je premalo. Oprema mora biti skoncentrirana pri organizacijah — izvajalcih programa.
Osnova gimnastike Dejavnost mora postati organizirana in načrtna, kar pomeni, da mora biti stalna, če hočemo, da bo tudi učinkovita. Treba bo preveriti vse možnosti za vadbo te prvine in te možnosti potem tudi izkoristiti. Izvajalci programa morajo biti VVZ, šole, ŠŠD, TVD Partizan. Pri kadrih lahko računamo na vzgojiteljice VVZ, učitelje ta profesorje telesne vzgoje ta vadnike pri TVD Partizan. Zaradi pomanjkanja teh kadrov bo treba stalno skrbeti za izobraževanje novih. Osnovne objekte imamo. V bodoče bo še bolje (telovadnica pri OŠ Ravne, Mežica in na Javorniku ter novi objekt za VVZ na Prevaljah). Zelo važno je skrbno vzdrževanje obstoječih. Oprema za izvajanje te prvine ne predstavlja nobenega problema.
Osnova iger z žogo Pri tej dejavnosti ne gre dobesedno za obvladanje vseh elementov, ampak za spoznavanje z osnovami prvin posameznih športnih panog, kjer se igra z žogo. Ker je žoga priljubljena med mladimi in starimi, moramo tej dejavnosti posvetiti vso pozornost in jo omogočiti vsem, ki želijo, da si pridobijo osnovo za različne igre z žogo. Izvajalci morajo biti VVZ, šole, SŠD, športna društva,
telesnovzgojna društva, rekreacij' ska društva in oddelki v TOZD ® OZD. Za izvajanje programa Je dovolj kadra, vendar je treba te®* braževanju novih na vsak nači® pravočasno posvetiti ustrezno p°' zornost. Obstoječi objekti zadO' voljujejo, nii j ta pa dovolj, z3*0 bo treba zlasti v vaških skupn°' stih, zaselkih ta soseskah začeti * gradnjo manjših asfaltirani® igrišč za različne športe in skr' beti za osnovne elemente koše, mreže) tudi že na otroški® igriščih v vaških ta krajevni® skupnostih, pri gostinskih °®' jektih ta planinskih postojanka®; Razume se, da je treba skrbe® tudi za redno vzdrževanje obstp' ječih objektov. Oprema mora b1® skoncentrirana pri nosilcih oz. iz' vajalcih — osnovni rekviziti f1 stvar posameznika, treba pa ®° urediti z gostinstvom, da Si b° možno različne žoge tudi izpos°' jati.
Toliko o prvih predlogih za vajanje telesnokultumega m®®' muma v naši občini. Prav bi bil® da bi v javni razpravi vsi sod®' tavali pri dopolnitvah tega pred' loga, ki bi ga potem sprejeli k® akcijski program za izvajanJe množičnosti v telesnokul turne® minimumu. Zato sodelujte s k°' ristnimi nasveti, saj gre za ustvarjanje možnosti za vašo 8»' tivno vključitev v telesno k®‘" turo!
Jože šater
S KNJIŽNE POLICE
Izvirna dela
Jože Javoršek, Krute drai®e’
ZO, Mb, 170 str., 80 din.
Nagrajenec Prešernovega skl®" da Javoršek je na slovenske® odru uveljavil vse, kar je prineS' ta sodobno evropsko gledali^' od navadnih odrskih učinkov d^ skrajne izrabe gledaliških Poinf gal. Teksti ga razkrivajo kot od' ličnega obvladovalca realnih, zla' sti pa domišljijskih tem, ki se VS ukvarjajo s človekovim življ®” njem, njegovim hrepenenjem ® norostmi.
Lojze Krakar, Nekje tam Čis® na robu, pesmi, MK, Lj., 78 Str" 74 din.
Nova Krakarjeva zbirka Pr*n^ ša najbrž najbolj zreta in čis® poglavje pesnikovega iščočega d®' ha. Ta lirika je v zenitu človeŠk' in pesniške zrelosti. Na videz J® tako izpovedno kot oblikov®0 umirjena, izredno naravna, izumetničena — v resnici pa > tudi to novo poglavje polno P®' mira, liričnega bogastva in sklad' n osti.
Borut Pečar, Čas brez pravljl®
avtobiografska povest, PK,
88 str., 46 din.
Knjiga je literarni prvenec hitekta in karikaturista Bori®' Pečarja. V njej je zbral sporni^ na svoje nenavadno otroštvo. dost mu je potekala med vojn® in ko je je bita naposled kone® je minilo tudi obdobje, ko je t0' liko otroštev sicer napolnjeni® pravljicami. Pa vendar pisec ®. koncu svoje pretresljive pripoved pravi: »Bili smo celo bogateJ kot prej, bogatejši za eno nov življenje več.«
Dimitrij Rupel, Hi kvadrat, ro-
mar>. MK, Lj., 252 str., 128 din.
Za Ruplovo pripovedništvo je -uačilno, da vseskozi kaže izred-0 občutljivost za razmerja, iz aterih je zgrajeno aktualno sionsko kulturno politično prizori-■ e- Od vseh njegovih proznih del ' ta roman nemara še naj bližje gradbi klasičnega. V njem se ecamo z dramatičnim zapletom živr “istitucionalnim družbenim ^'henjem in subjektivizmom rnega posameznika.
Prevodi
„ Voltaire, Kandid ali optimizem, aaan, CZ, Lj., 142 str., 43 din. Joltairo.0 stališče, ki ga je v 2lpa	dokončno izbral za raz-
Člo	P° bistvenih vprašanjih
vekovega sveta, ni samo njego-Sv ?sebna stvar, ampak je zaradi Dr°i6 daljnosežnosti epohalnega "tena. Kandid ni samo prikup-
na pripoved, marveč od začetka do konca privlači pozornost neka globlja resnica, ki je v zvezi z odločilnim potekom človekovega sveta v zadnjih stoletjih.
Norman Douglas, Južni veter, roman, MK, Lj., 424 str., 188 din.
Avtor je mojster predstavljanja lepot in znamenitosti obiskanih krajev, hkrati pa tudi diplomat in zgodovinarski entuziast, ki zna svoje navdušenje prežeti z duhovitostjo, ironijo in humorjem. Douglasov Capri ni samo karikatura dežele in ljudi, temveč hkrati tudi parodija našega sveta.
J. P. DonIeavy, Ingverjev cvet,
roman, DZS, 346 str., 170 din.
Roman pripoveduje o dokaj nemirnem in erotično začinjenem življenju ameriškega Irca, študenta veseljaškega kova, ki j e bolj doma v beznicah kot v univerzitetni predavalnici, ki bolj obvlada
strategijo seksualnega življenja kot strategijo knjižne modrosti. Predvsem pa je v romanu galerija nenavadnih človeških tipov: prekaljen svojevrsten impotent-než, erotično zavrta in religiozno obremenjena Lily, čutno razvihar-jena Mary, povrh pa še dublinsko in londonsko podzemlje. Delo je izredno zanimivo in privlačno.
Laurentin Fulga, Orfejeva smrt,
roman, DZS, Lj., 320 str., 165 din.
Roman je pisan v poetično realističnem slogu, ki pa dobiva že nadrealistične dimenzije. Avtor je s tem delom poudaril dve temeljni strukturi svojega ustvarjanja, ki ju — zreducirano in poenostavljeno — lahko imenujemo: ljubezen in smrt, ali: kreativnost kot duhovna in vitalistična oblika eksistence in smrt kot njeno absurdno nasprotje.
Po knjigi 76 Z. S.
Rekreacija in Šport
Tekmovanja v obratih
Komisija za rekreacijo je orga-teira’ šahu
. i
j^rala prvenstvo železarne v
7alci
za posameznike. Tekmo-
kat* S0 kili razdeljeni v dve rg ,0vostni skuptaii. V skupini ne-ijA^trtranih šahistov je zmagal m, . z 9>5 točke, za njim sta se jg^iia Štinjek in Vukovič. Med »“tefriranimi šahisti je zmagal k. ‘®.r> drugi je bil Jože Jesenek, ii Pa Prevorčič. stvV TOZD I so zaključili prven-gg 0 v kegljanju za posameznike. ,jj. udeležencev je tekmovalo v p a:bbni 50 lučajev mešano. {> 0 mesto je osvojil Mitja 1 210 Podrtimi keglji, kim^1 kil Viktor Pesjak z ena-Šim rezul tatom, vendar s slab-L čiščenjem, tretji je Oto ja ?r z 205 keglji. Pri ženskah ErV	konkurence zmagala
kesnik, ki je podrla 139
SekfSn0Vna
organizacija sindikata Se, ia za gospodarjenje je v jj.0n*i 1975/76 organizirala mno-Viba*!ekmovanja v večjem šteje tortnih panog. Razveseljiv v p°datek, da je na njih sodelo-<h3« delavcev od 60 zapo-
Sjj^j^Sovalci posameznih di-
ke^i? -na 1°°m moški — P. Pri-na Zrdk, ženske Stefanovič, tek žen u ^m moški — Urbanci, It — Solar, met krogle moški vij loharnik, ženske — Štefano-^ ’ skok v daljavo z mesta moški *• Prikeržnik, ženske — ban'a - kegljanje moški — Ur-
J^old,	 _
njpCl’ ženske — Arnold, streljajo moški — Homan, ženske — grajTc’ smučanje moški — Golo-kiošu-’ zenske — Rane, sankanje R0 1 — Javornik, ženske — da atl> šah moški — Šteharnik, Pla 12r\i tenis moški — Homan, anie moški — Homan, tekmovanja so bila točko-UVrs’ luko da so se posamezniki redu- P° naslednjem vrstnem 5<jq i moški — 1. P. Prikeržnik itn’ i Homan 537, 3. Urbanci 537 Ar/. ,®nske: 1. Stefanovič 252, 2. m 196, 3. Rane 144 itn.
TEKMOVALNI ŠPORT
NOGOMET
Nogometaši Fužinarja so iz zadnjih treh tekem dobili 4 točke in vodijo pred drugouvrščeno ekipo Pobrežja s 3 točkami prednosti. Z Malečnikom so igrali 1 :1, Jarenino so premagali z 2:0 in z Ojstrico prav tako dosegli neodločeno 2:2. Do konca prvenstva je še 6 kol. Pomembno bo srečanje na Ravnah med Fuži-narjem in Pobrežjem.
Igralci Korotana in Akumulatorja so se razšli z neodločenim rezultatom 3 :3. Korotan je premagal B ekipo Železničarja s 4 :1.
Ekipa Pece je bila v vzhodni conski ligi ponovno poražena. Tokrat jih je premagala Dravinja s 4 :1.
ROKOMET
Člani Fužinarja so gostovali v Petrovčah in zmagali s 27 :24. Osem zadetkov je dosegel Skegro.
ODBOJKA
Članska ekipa Fužinarja je v drugi zvezni ligi dosegla dve pomembni zmagi. Oba tekmeca, ki sta še imela teoretične možnosti za naslov prvaka, je premagala s 3:2. Težja je bila borba na Bledu, kjer je Fužinar dobil odločilni peti set na razliko. Metalec iz Siska je klonil na Ravnah po lepi in za gledalce privlačni igri. Moška ekipa Fužinarja je igrala v maju težko odločilno tekmo. Za vstop v I. zvezno ligo se je pomerila s prvakom druge lige — center Mo-dričo na nevtralnem terenu.
Zenska ekipa Fužinarja je zmagala trikrat zapored in z veliko prednostjo osvojila naslov republiških prvakinj. V Ljubljani je odpravila Vičanke s 3:0, na Ravnah pa ekipo Ljubljane s 3 :2 in mariborski Branik s 3 :0.
Moška ekipa Mežice je v Mariboru izgubila odločilni dvoboj z Branikom s 3:0. S tem porazom so ostali brez možnosti, da bi osvojili naslov republiških prvakov in se uvrstili v 2. zvezno ligo. V zadnjem kolu so premagali borbene Kamničane s 3 :1.
Zenska ekipa Mežice je v drugi republiški ligi premagala B ekipo Branika s 3 :0.
ATLETIKA
Na atletskem tekmovanju v Celju je slavila Nada Šober dvojno zmago v tekih na 800 in 1500 metrov.
KEGLJANJE
V desetem kolu druge rep. lige so kegljavci Fužinarja premagali celjski Ingrad na težkem kegljišču Konstruktorja s 114 keglji razlike. Kotnik je bil najboljši z 885 keglji, za njim so se uvrstili Mlakar 877 ter Hrovatič in Po-dojsteršek z 875 keglji.
ŠAH
V Slovenj Gradcu je bilo 3. maja koroško hitropotezno prvenstvo za posameznike. Udeležilo se ga je čez 30 tekmovalcev. Vrstni red v finalu je bil: J. Jesenek 9, Stumberget 8,5, Cepec 8 itn.
22. aprila je billo v DTK mesečno klubsko hitropotezno prvenstvo Fužinarja. Med 8 udeleženci je v dvokrožnem sistemu zmagal J. Jesenek pred Kolarjem, Prevorčičem in Tuškom.
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Na jubilejnem 20. pohodu »po poteh partizanske Ljubljane« je sodelovala v partizanskem maršu na 25 km tudi sindikalna ekipa železarne Ravne v postavi: Alojz Gologranc, Egon Karpač in Milan Dretnik.
Posebno pohvalo 'in priznanje zasluži naš veteran Gologranc kot edini tekmovalec, ki je sodeloval na vseh 20 marših in vedno pritekel na cilj v določenem času.
Tudi druge koroške ekipe so dosegle izjemne uvrstitve:
ženska ekipa KAK je v postavi Šober, Zorman in Urbanci osvojila tretje mesto v partizanskem maršu na 8 km. Dekleta gimnazije so bila v uličnem štafetnem teku druga. Med štafetami osnovnih šol so bili najboljši ravenski učenci. Fantje gimnazije Ravne pa so v postavi: Bevc, Nabernik in Štruc prepričljivo osvojili prvo mesto v štafeti 3 X 1000 m.
PERSPEKTIVNI ŠPORTNIKI
Jože Vauče mlajši je državni pionirski reprezentant v nogometu.
V Kopru je bil turnir republik in pokrajin. Za Slovenijo je nastopal mladi talentirani nogometaš Fužinarja Jože Vauče, ki je bil s tremi zadetki najboljši strelec turnirja in kot iznajdljiv napadalec določen v ožji izbor državne reprezentance.
Igor Filipančič je ponovno v mladinski državni odbojkarski reprezentanci.
Na prvenstvenem turnirju prijateljstva v Beogradu je bil za najboljšega igralca proglašen mladinec Fužinarja Igor Filipančič in s tem že tretje leto zapored določen v državno reprezentanco.
Š. F.
IZ ČESA JE ČLOVEK?
Znanost je na to vprašanje odgovorila popolnoma trezno:	iz
vode. Natančneje pa so sestavine 70 kg težkega človeka takšne:
46 1 vode	= 65,9 %
12 kg beljakovin	=16,8%
7,5 kg maščob	= 10,5 %
3,8 kg soli	= 5,6 %
0,7 kg sladkorja	= 1,2 %
Po sledovih Robina Hooda
Nove knjige v strokovni
|	• • w •	•
knjižnici
5679 Heumann K., Grundlagen der Leistungselektronik 1975.
5680 Millman J., Integrated elec-tronics: Analog and digital Circuits and systems 1972.
5681 Richardson F. D., Physical Chemistry of Melts in Me-tallurgy 1, 2. 1974.
5683 Richter A., Einphasenmoto-ren 1972.
5684 Žaja M., Ekonomika proizvodnje 1975.
5685 Hochstrasser A., Kosten und Investitionsrechnung fiir Be-trieb und Marketing 1974.
5686 Hrovat M., Psihologija v sodobni trgovini 1975.
5687 Hauc A., Upravljanje pro-jektima 1975.
5688 Rant M., Operativna priprava proizvodnje 1976.
5689 Košmelj B., Statistične metode pri poslovnih odločitvah 1975.
5690 Grothus H., Preventivno odr-žavanje 1976.
5691 Grothus H., Pronalaženje i otklanjanje slabih tačaka na sredstvima za rad 1974.
5692 Bergstein A., Prim j ena mikrofilma kao sredstva organizacije komunikacije i dokumentacije 1971.
5693 Karlheinz W., Arbeitsstahle der Welt 1973.
5694 Berthold H., Programmge-steuerte Werkzeugmaschinen
1975.
5695 Lah T., Ekonomika in ekonomska politika Jugoslavije
1976.
5696 Zubov V. L., Worked examp-les in physics 1962.
5697 Bartlma F., Gasdynamik der Verbrennung 1975.
5698 Ehlers I., Lecture Notes in Physics 1975.
5699 Antič A., Priručnik o investicijama 1976.
5700 Cigoj S., Mednarodno zasebno pravo 1976.
5701 Bartoš M., Menično i čekovno pravo 1974.
5702 Elementi Strojeva — zupča-nici.
5703 Ekonomski leksikon 1975.
3587/373 Koroušič B., Obdelava
podatkov in sestavljanje tehnoloških predpisov za proizvodnjo visoko legira-nih jekel za potrebe EPZ obrata 1975.
5671 Slavin W., Atomic Absorp-tion Spectroscopy 1968.
5672 Handbook of tables for Applied Engineering Science 1973.
5673 Rebec B., Rezni alati 1973.
5674 Avner S. H., Introduction to physical Metallurgy 1974.
5675 Schommartz G., Induktive Stromungsmessung 1974.
5676 Muštovič F., Tečni naftni plin 1974.
5677 Schulze G.E., Metallphysik. Ein Lehrbuch 1974.
5678 Produktivitat in der Hut-tenindustrie.
3587/379 Prešern V., Študij možnosti vpihavanja dodatkov za tvorbo žlindre in za preddezoksidacijo taline 1975.
3587/374 Markušič T., Razmjena analiza i usavršavanje ana-litičkih metoda 1974.
3587/375 Kovačič V., Fizikalne metode ponašanja zasipnih materij ala u visoikm pe-čima 1974.
3587/376 Lavrič T., Študij izolacije karbidov in orodnih jekel 1975.
3587/377 Prešern A., Študij tehnoloških in ekonomskih či-niteljev pri uporabi meta-lizitenega vložka za izdelavo kvalitetnega jekla 1976.
V okviru izobraževanja članov civilne zaščite v železarni je štab Pn' redil za vse svoje enote tečaje, ki so trajali od februarja do konti aprila. V tem času je tečaje obiskovalo prek 300 članov CZ. Se P°' sebno je razveseljivo, da se je precej izpopolnila gasilska tehnik enota, saj je samo tečaje te enote obiskovalo prek 60 ljudi
3587/378 Gnidovec D., Vlečenje specialnih jekel pri povišanih temperaturah 1975. Turk I., Stroškovno računovodstvo 1974.
Lambeck M., Berkhausen Effekt und Nachwirkung in Ferromagnetika 1971.
5669
5670
|	Obvestilo	sodelavcem	S
5 Vse	sodelavce obveščamo,	naj si pred odhodom na	dopust	J
S	priskrbijo pooblastilo za dvig	svojih osebnih dohodkov.	Lahko	0
•	pa to uredite tudi z	vpisom	v	ustrezno	knjigo	na	oddelku	za	•
J	obračun osebnih dohodkov.	•
0 Pooblaščene osebe	se morajo	pri	blagajni	izkazati	z	osebni-	S
•	mi legitimacijami.	•
0 Ker	mora naša blagajna v	treh dneh vrniti vse nedvignjene	8
0	OD na	SDK, vas prosimo, da	to upoštevate!	0
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••S
FILATELIJA FILATELIJA FILA
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
NAŠE NOVE ZNAMKE Znamka za progo Beograd — Bar
Ob začetku obratovanja proge Beograd — Bar je sikupnost jugoslovanskih PTT dala 15. maja v prodajo dve priložnostni znamki za 3,20 dinarjev v nakladi mi-
lijon oziroma 8,00 dinarjev v nakladi 300 tisoč znamk.
Likovna in grafična obdelava teh znamk je delo slikarja Andreja Milenkoviča, tiskanje pa je bilo zaupano zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu. Znamke so izdelane v tehniki enobarvne linijske gravure v polah po 9 znamk.
Priložnostna znamka »100-letnice rojstva Vladimira Nazorja«
Ob proslavi 100-letnice rojstva hrvaškega pesnika Vladimira Nazorja izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 1,20 din v nakladi milijon znamk.
Likovna realizacija znamke je delo Andreja Milenkoviča, akademskega slikarja iz Beograda.
Natisnjene so bile v tiskarni »VEB Deutsche Wertpapier Druckerei«, Leipzig, DDR, v tehniki dvobarvnega ofseta v polah po 9. znamk.
U. F.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem končne kontrole mehanske obdelave za izkazano pozornost in lepo darilo.
Vsem še enkrat iskrena hvala in mnogo delovnih uspehov.
ZAHVALA
Ob hudi izgubi ljubega sin® Branka Repnika se naj iskren# zahvaljujemo vsem, ki so Sa tako velikem številu spremili n® njegovi zadnji poti v preran grob, ga zasuli z venci in cvet jem ter vsem, ki so nam Porni' gali v dneh globoke žalosti, naP izrazili sožalje in z nami so#' stvovali.
Lepo se zahvaljujemo vs# vaščanom in sosedom v Dobji v*'
si, posebej še Žerdonerjev#
Strmčnikovim, Pirtovškovim 1 Erjavčevim. Zahvala tudi Šols# mu centru Ravne, vsem Bran' kovim sošolcem in prijatelj# posebej še Marjanu Lečniku, G' Železarne Ravne in drugim & Mežiške doline, mladinske# aktivu Dobja vas, godbi na P1' Prevalj ter vsem govof'
hala s nikom.
Družina Rep:
ZAHVALA
boleči izgubi
naše draže sestre in tete Marj# se zahvaljujemo vse1*
Ob hčerke,
Paradiž
ki ste jo obdarovali s cvetjem jo pospremili na njeni zacW’ poti. Posebna hvala tudi s°s^ dom za nesebično pomoč ^ g. župniku za ganljive poslovi# besede.
Žalujoči: oče Miha, mama ka, sestre in bratje, nečakinje nečaki
i»
in
KAKO STARI SO BILI NA§* PREDNIKI
Življenjska krivulja ljudi sej® začela strmo dvigati šele sr# 19. stol. Približno 50 let pred n3^ šim štetjem je bila poprečna st® rost moškega le nekaj nad 20 1® Leta 1000 je znašala 30 let, 1-50 let, 1. 1950 70 let. — Za to imamo zahvaliti izboljšanim & ljenjskim pogojem in medicini'
Za pet let naj bi menda bilo tu prostora, pa ga že po enem zmanjkuje
Fotografije za to številko prispevali: TKR, Franc RotaT
Marija Celec informacijska služba.