Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 3fl pol leta 2 fl. po posti 30 kr Tečaj XII. Ljubljani v saboto 21. oktobra 1854. List 84 Nasadba hitro rastečega gojzdnega drevja t Gospodarske novice 5. Javor. Javora je več plemen. Pri nas znani so po sebno: 1. navadni javor, 2. šiljati javor (Spitz-Ahorn) in 3. klen (Feldahorn, Massholder), kteremu tudi klenič ali konič pravijo.^ Te javorove plemena rastejo po naših gojzdih; mnogo drugih ptujih je o novejši dobi pa tudi vpe ljanih bilo v javne gaje in verte bogatinov. Ziboljsanje poljá po zagancah. (Konec.) in pepél spremenjenim temi v za gancami je potresel en kos njive za dva persta na debelo in v jeseni plitvo podoral. In kaj je opravil? Ze tistih krajih ni pomladi, ko je njivo spet izoral se na emlj v ju mii uu out-i jovial . ac na v tako debelih kepah vkup glo Javor je lepo veličansko drevó ? raste na- blj deržala, kakor pred, ampak je veliko bolj zd ? in koristi nam z lesom, cvetjem in list bila Ječmen in krompir, vsajena na ta prostor » v VVUAVAA j 11 JL^A Vili |/il J T OUJtllli UU 1/14 J7I UUI/UI y sta za več dní popřej kalila kakor na drugem j e m svojim ; zasluži tedaj liko sadili. ? da ga povsod in ve Navadni javor ljubi zemljo, kjer jebernji pri mešan pesek in prod; tudi nekako globoke in vlažne morajo biti tla. Seme javorovo dozori mesca ok tobra. Na en oral potřebuje se ga 40 funtov. Se jati ga je treba v brazdice, ktere so čevelj saksebi, četert ali pol palca globoko, kmalu ko je bil nabran. zemljišu, ki ni bilo tako obděláno Mokrota ni škodovala na tem prostoru nič; vse je hitreje ras tlo in krompir je za en teden pred cvetel Ječmen je zavoljo velike moče na druzih njivah polegel in rumen postal, na ti pa ne. Že iz začetka velicega serpana je začer Ko so sadike eno ali dve leti dorastle 5 se nelo perje krompirjevo v vsi ti okolici tako 5 da je presadè na prekopani svet en čevelj narazen; ogoni perve dní kimovca že popolnoma suho bilo, le na pa naj se plevéla pridno čistijo. do let so ti Je ostalo lepo zeleno drevesca ze do čevljev visoke. Posebno bi bilo želeti, da bi tako imenovani P° okusu 7 v » i Ječmen je bil lep v žernu in krompir dober cukreni javor (Zucker-Ahorn) pri nas bolj po znan in obrajtan bil, in da bi ga obilno sadili. Mi moramo sploh veliko več na nasadbo bolj korist »ega drevja misliti in za naše potomke, ki se Očiten , da sem zamogel z roko zagrabiti ga bil tedaj razloček med drugimi njivami 5 je vse to je storilo zemlj U1,, da 55 gojzdi « postavite sem zvedel; pomoč je lahka, če je le tudi tako gotova, kakor mi je vertnar pravil. Naj se poskusi in skušnje po tem naznanijo" doli 5 5 55 55 rude pa denete gori Vse tebi natura ponudi rcc 55 od nje se pre (Laska ali pape&eva repica dobra klaja za jemat ne mudi" — je krasna verstica! le to, da pravite „ne mudi" (zogere nicht) ni popolnoma resnično konje). OskerbniK velicega kmetijstva Nathusi na gledé na Gorence; bolje v tem oziru bi utegnilo biti „ne Nemškem je přetečeno zimo, ker je ovès predrag zamudi" (vereâume nicht). 1 ti 1 #1 J * 1 « m ê I V _ _ • v 7___ _ JL _ - bil uu, poskusil namesto ovsa laško repico (Topinam- „^myi* bourj konjem klasti; zraven 10 funtov sená jim je pražen bokal", — te male besedice imajo prečudno moč pokladal na dan po 20 funtov te repice, ktero so v sebi in bojo morebiti več zdale, ko sto ogovorov iu Leniga caka stergan rokal, palca beraska J/VllAUVtlti JUt» UHU P W A tt IA IVJ f l/V A VJJ» VV ^ 11 konji prav radi jeli in se prav dobro redili 5 jim je jo pa celo, ne zrezane in zdrobljene dajal je mesal z rezanco. Boljsi je dajati 5 ni pravi celo da jo živina prepožrešno ne jé in se je na gloma preveč ne nabaše, ker jo sicer lahko napenja 5 in kolje. Vesel sem bil sklene omenjeni mož sto tisuč druzih pesem« To so besede v pravém narod nem duhu in kakor jih narod rad bere. Take verstice ostanejo večne ! Ker bo po tem takem le 5 verstic popraviti potreba, da bo pesmica popolnoma, senadjamo, dane bote opustili jih prenaredití. Ce bote vsim dragim pesmícam da sem zvedil, da laška repica je tudi dobra klaja toliko izvirnost, toliko dobrovoljnost in resuico vdahnili za konje. _______ kot ti, in če bote poterpežljivost imeli z nami pretreso- vavci, bote med krajnskimi pesniki pervi, ali prav za prav reci, Starodomače slovstvo Zois pa Vodnik. ( Konec.) Zoisovo pismo se dalje takole glasi: Prijasno Vas prosimo, da po tih nasvetih pomnožite in popravite nam v presodbo poslane rokopise; saj je to le malo« Potem bomo dali rokopis berž natisniti. željno pričakuje in še več druzih sostavkov za veliko pratiko. Za načelni list bo dal po-seben obrázek (vinjeto) rezati, in naj manj tisuč iztisov . da saj ste že ! Napis na Vašo novo cerkev je popolnoma dober iu prav po pravih starinskih vodilih. Da mi mili Bog to veselje dodelil, da bi še kadaj sam zamogel pri Vas ta napis brati! Á1 moji casi so ze dotekli! Iz celega serca vedno Vaš odkritoserčni prijatel Žiga Zois. Bukvar Korn ga v ze Ozir po svetu Kako si mnogoverstni narodi po svetu svoj »ivot pratike napraviti. Hvalevredna je dalje Vaša misel, namest neslanih uganjk želite vsacemu mescu, majhno pošteno pesmico pridjati. To je prav! lišpajo. Naj lepši lišp po naših zapopadkih je Ali taka ni po vsem svetu. Je še na miljone ljudi » t. ki Ker smo si o tem popolnoma edinih misel, da pre- se vse svoje žive dní ne enkrat ne umijejo, da bi si resetarimo do dobrega vsako stvar, preden jo posljemo na svetio, da ne pride nič nezrelega na dan, Vam po z do odpravili nesnago života. Vsi prebivavci , Lapi, merzliših dežel. kakor Eskimosi, Grenlandci naj Sa- dam tù še nektere opazke k sledeči pesmici, ki ste jo mojedi, Tungusi itd. se bojé vode, da bi se ne premra namenili za pratiko. žili in so leto za letom zaviti v kozuhovino m v svojo Krajne ! tvoja dežela je zdrava , Nje lega teb' k priđu ta prava, Lepa je trupla tvojiga rast, K vsakimu delu s' terden ko hrast. Na stilu je glava vsajena, Lastnost mu ne manka obena, Kako marlj Vodnik porajtal vsako Zoisovo opazko, nam • V r> velika pratika za lejtu 1795", v kteri nahajamo to pnea pesmico že takole popravlj f in nati s nj eno : Krajne! tvoja dežela je zdrava Za pridne nje lega ta prava, Pojle , kupćija. gojzdi, goré, Nogradi, rude tebe rede. Vse tebi natura ponudi. Od nje se prejemat ne mudi ! Leniga caka stergan rokal, Palca beraska, prazen bokal. Dovolite mi to pesmico pretresti od verste do verste ta ver- Pojle. kupćija ? Nogradi rude , gore gojzdi tebe rede. Imaš za vuk zbrisano glavo, Prov čedno in terdno postavo, Sreća te iše, vum ti je dan > Naj del jo bos , če nisi zaspan! 55 Krajne! tvoja de&ela je zdrava stica je izverstna na vsako stran Vse tebi natura ponudi, Le vzeti od nje ne zamudi; Leniga caka stergan rokal, Palca beraska, prazen bokal F 335 lastno mast. Mongoli v stepah srednje Azije, pa tuđi Beduini v arabskih in severno-afrikanskih kamnitih pu- èavah vejo od vode komaj toliko, da je pijaca za živino , ki jim mléko dajè, in zasmehovali bi vsacega svojih ljudi, ki bi hotel obraz ali roke z vodo si umiti. Oni ne večidel le umivajo s sirovim maslom. Le v vročih krajih sveta in v tistih krajih zmerne ioplote, kjer stanojejo bolj omikani narodi, se umivajo a vodo, in da se se bolj očedijo, rabijo tudi mjilo Me- . oto- roparjev pod vodstvom glasovitega razbojnika Todica napadlo. Od spřed in zad so na voz s puškami streljati začeli; vse 4 konje in enega žandarja so vstřelili, dva pa ranili; kondukterja so puškami potolkli in okoli 17.000fl. odnesli* Le sreča je se bila, da še drugih 70.000 fl. (zajfo). Botokudi in druge brazilijanske plemena ksikanci in Peruanci, zamorci zahodnega primorja čani juznega in indiskega morja se koplejo vsaki dan in še večkrat na dan, da se ohladijo in okrepčajo. Posebno snažni so Kitajci (Kinezi) in Japanezi, pa tudi Hindu-i Perzijani in Turki in še več druzih narodov. Postavo dajavci tih narodov so z na žn ost života postávám vére niso zasledili, ki so bili na drugem mestu v kočii spravljeni, ker je kondukter berž, ko je razbojnike zagledal, ključ tište tružice od sebe vergel in roparjem rekel, da v tišti tružici ničesa ni, zato je ključ v Petrinji pustil. lz Cela 18. okt. Lepe in milotople dneve smo imeli do srednjega oktobra; nastopilo potem je hladno in deževno vreme. Poprejšne leta so ob tej dobi celjske gorice donele glasnega pokanja možnarjev, ker je bila j vesela tergatev; letos pa je vse tiho. Tertje ni skorej Iz- nio obrodilo, tedaj ni ne grojzdja, ne tergatve. > vverstili in tako čednost ljudstva ustanovili. Mnogo druzega pa so si izmislile nektere ljudstva da bi barvo svoje kože ohranili ali še olepšali. Stanov-niki v zahodnih afrikanskih deželah in otočani južnega morja laki raj o svojo černo kožo kakor mi marsiktero hišno orodje. Is pešek različnih palm si napravljajo med raznih koristnih naprav, ki se v Celi vpeljujejo, daje ? olje > in s tim oljem si mažejo kožo, da je leposvetla in voljna, in da jih mergolinci tako radi ne pikajo. Hotentoti, Kafri in druge ljudstva južne Afrike namesti vode in olja rabijo loj in mast, s ktero se mazejo in cez to potresajo neko rumeno ali rudečo zemljo in v prah zdrobljene posušene zeliša. Naj večji mojstri v tem so Hotentoti 9 oni se s sajami, ovčjim lojem in z mnogo drugo svinjarijo pridno mažejo, da se svetijo kakor bron. Ko so se Holandci med Hotentote naselili, so dale čedne Holandkinje hotentotske dekleta, ki so jih v službo vzele, do čistega umiti; ali kmalu so se prepričale, da koža Hotentotk je g-erda in nečedna, če ni namazana, kakor naše škornjice mazane. , ce niso ocejene m na Večidel vse bolj divje ljudstva pa se popolnoma malajo. Vsi zamorci vroče zahodne Afrike se malajo z rudečo in belo zemljo, nektere pa po obrazu še z jo kupujejo od Europejcov. modro berolinsko barvo Malajo si z lesenim klinčkom tri- in štirivoglate figure po čelu in licu. Amerikanci v pervotnih gojzdih, ki hodijo nagi zavolj vročine, si malajo lajbiče in hlače po svoji koži, Arovaki pa z rudečo barvo ceió rokovice in nogovice; ce grejo v boj, si pomalajo truplo černo lasé pa rudeče. Ce bolj umetno znajo to malarijo, > na bolj visoki stopnji omike stojé. Nekteri si pomalajo eno stegno rudece, drugo pa černo, eno mečo belo > drugo pa modro, eno nogo černo, drugo pa rumeno; nos si naredé moder, lica zelene, brado belo, okoli oći pa čem kolobár. Pri amerikanskih divjakih pa možki veliko več časa potratijo na take malarije, kakor ženske. Kitajci pa Europejci posebno naše šemaste gospé, ki bi bile sade bele kot mléko in rudece kot rože 2a jo se tudi ma- ? pa rabijo le dvojno barvo: belo in rudečo. Še nekega druzega lišpanja moramo omeniti ki > se pravi tatovirati, to je, nekteri narodi v Austrálii Afrikî in Ameriki, si nabodejo ali narezlajo truplo na mnozih krajih, da se potem brazgotine različnih figur poznajo — to je pri njih lepo. Nekteri si zavlečejo černo nit pod kožo na čélu, licih, rokah in nogah, da se kot 5 modra žila skozi sveti. Med Indijanci je navada junaki, ki so v boji kakošno slavno lične figure dajo na kožo tatovirati, ki so oćitna spričba »jih za slug. _ da si delo dopernesli, raz- Novičar iz austrianskih krajev zasluzi tudi novo vravnana okrozna tiskarija z nekoliko besedami omenimo. To tiskarijo je nje se-danji posestnik, gosp. Juli Jeretin ne davno po svojem očetu prevzel in po potrebah novejega časa osnoval. On se je poprej nekoliko po svetu bil ozerl, nekaj let v ces. kralj, dvorni tiskarnici na Dunaji se učil in služil, ter si pridobil ondi potrebnih lastnost in znanstev za napravo lastno tiskarije. Ta je zdaj prav lično in umetno napravljena. Razun železnih ročnih tiskavnic stoji ondi tudi berzotiskavnica, po nar novejšem načinu napravljena (kakoršne zavolj dragega nakupljenja nobena okrožna tiskarna na Štajarskem nima). Tiskajo se tukej bukve in vse kniževne in tergoviške delà, ktere spadajo v tiskarsko okrožje. Ne davno je bila tudi kamnotiskavnica postavljena, po kteri se dajo posebno take tiskarske delà dogotoviti, kterih zavolj premalo natisov na navadni tiskavnici včasih ni mogoče iz-peljati. Vse naročila tiskarske se v tej okrožni tiskarni lepo in skerbno izpeljujejo; pri tem je cena teh izdelkov tako zmerna, kakor ne lahko drugej. Priporočamo tedaj gosp. Jeretinovo tiskarijo v Celi vsim pisateljem, posebno pa pisateljem slovenskim bo tukaj po njih želji na vsako stran vstrezeno. J. S. lz Kamenj na lpavskem 14. okt. Proti koncu pomladi so se Ipavci in Krašovci, kakor menda tudi drugi predobre letine nadjali; al silna suša, ki je skoz celo poletje terpela in tudi v jeseni ni nehala, je pozne pridelka nam zlo pomanjšala. To vendar je dobro, da po ipavskih bregovih in višinah, kodar je turšico in druge rastline suša najbolj pritiskala, so nam žlahne tertice še precej prelepega grojzdja donesle, iz kterega dobra ka v ^ ^ ná • m « . «v 1 plica se že nad 17 kvinc prodaja. Po nizavah pa in po vsem polji prek reke Ipave, kakor tudi okoli go-riškega mesta je grojzdna trohnoba in slaca vinski pridelk skor uničila; žita pa se je ondot obilo dobilo. Ce bo še dalje tako, bojo Ipavci prisiljeni našega rajnega očeta Vertovca ubogati, ter polja le za žita obraćati 9 terte pa v bregove saditi. Lansko jesen sem predra gim ljudoljubom v „Novícah" radosten naznanil > da po hvalovrednem prizadetji deželske in duhovne oblastnije je tukej v Kamnjah prezala šolska hiša postavljena bila. Zdaj pa še z večim veseljem povém, da nam pre-častita nadškofija je gosp. Fr. Bunca za učitelja dala, veliko ukaželjne mladine vidivši, je že 21. dan > kteri preteklega mesca javno šolati začel. Tudi odrašena mla dina vsako nedeljo dvakrat v šolo hiti, da si bo, kar bo moč, potrebnih vednost pridobila. Hvala Bogu! Janez Vodopivec. Iz Št. Jerneja nu Dolenskem 28. augusta. Št. Jernejska fara je obhajala včeraj tri spomina vredne elovesnosti, namreč cerkveno žegnanje, god presv. ce- Iz Zagreba 13. okt. Včeraj ponoći se je grozna prigodba pripetila. Iz Zagreba v Vukovar namenjeni poštni voz je med Petrinjo in Biednikom okoli 20 Ker nam je ta dopis zlo zakasnjen v roke přišel inje potem takem ob zanimivost novosti, ga moremo dati le okrajša- nega, toliko, da je Št. Jernejski fari v spomin. Vred. 336 gar ja in pa novo sv. maso čast. P. Jan. Nep. Metelko-ta frančiskanskega reda, rojaka te fare. Slovesnost to po- polji > kjer je imela rusovska armada veliko živeža shra njenega Spet gré iz Marseila već bark s franeoskimi viksati je prostovoljno prišla z muziko novomeška mestna vojaki na Turško. 16. t. m. so pripeljali truplo mar straža, 80 po vojaško napravljenih mož, kteri se je pri- šala St. Arnaud-a z veliko slovestnostjo v Pariz. Tadi dražilo se okoli 40 kostanjeviške mestne straže. Topovi v Carigrada so bile bilje po-njem; pervikrat kar so pokali, da je bilo kaj! Po opravljenim sv. cerkvenim Turčija stoji, so bili tarški paši pri sv. maši pričijoči in Francoske barke sa angle* većina obhajilu so g. fajmošter Jož. Grablovic duhovšini in dru- s černim florom okoli rame. gim povabljenim gospodom kosilo dali. Na občnim opaš- večidel že zapustile izhodno morje; niku pa je bilo krasno omizje za nekakih 150 oseb lično ška pa ostane tako dolgo tam, dokler rusovske lake napravljeno, ker prišla je velika množica iz Novega me- ne zamerznejo v ledu. sta na to slovesnost, ki bo tištim 10.000 ljudém, ki so iz bližnjih in daljnih fará přivřeli, še dolgo dolgo v spo J. 0. Lepstansk?. minu ostala. Prodani sin in spokorjeni razbojnik Spisal Josip Novak. Novičar iz mnogih krajev Ko se bliža mladi Sliši se i da nova postava za ž u pani je (_občine), in sićer većidel na podlagi sedanje, je že dodeiana; le soseskino (občinsko) premoženje bo prihodnje bolj obcu-vanju dotični cesarski gosposki podverženo; za poglavne mesta vsake dežele bo posebna postava, kakor zdej; v soseskah po deželi bojo pa posestniki žlahnega stanu iz zaveze s sosesko izvzeti in pridejo v samostalen vkupek, ki bo neposredno kresijski gosposki podveržen. — 15. t. m. so bile v pričo gosp. kupčijskega ministra na Du- Kaj dviguje se nad belim gra- Omolčijo, vsi se razkropij dom ■■■■■■■■■■taHlÉ Al razpeto viteško bandero, Ki oznanja praznika veselje? Ni razpeto viteško bandero , Ki oznanja praznika veselje : Vzdiže kviško talna se metlica Janko Ukazuje Plešcu svomu slugu „Verni sluga, osedlaj mi Odeni ga Iz ki jih gospa preliva Ze preliva jih šestnajsto leto, In zdihuje noc in dan takole: Since since! moje oko desno Levši solnca, milši zvezde jasne r belca, z naj lepšim šker- ljatom, Oberzdaj ga zlatimi berzdami In zapleti u grivo bisere. Ker junak čem biti med junaci, Da z mano ne šalijo se deve: Krasan junak na gerdem ko 7 • V nají pri telegrafu skusnje: kako bi sedalo le po eni struni ob enem časa na dve nasprotne strani (na priliko iz Ljubljane na Dunaj in iz Dunaja v Lju-bljano) telegr»firati ; skušnja se je tako dobro obnesla, da ne bo še treba dveh strun napravljati, ker se po Pregresilo kaj si moje dete. Spalo k' si pod sercem mi sladko, Da prodal te jo nevedni oče, Lastni oče Da nikdar ne bilo bi Veš njicu. oženil se je černi Paule In midva u svate greva k njemu Skoči Plešic in pripelje belca y u je izdal te vragu. Odene ga z naj lepšim škerljatom Oberzda ga zlatimi berzdami f novi znajdbi telegrafnega vodja dr. Vilh. Gintl-a dá Z eno Oblači se vedno v černo svilo In zapleta v grivo mi bisere ? m Sprehaj struno dobro izhajati. — Kolera, ki je na Dunaji 16. t. m. se pohujšala (156 ljudi je zbolelo), je 17. t. spet odjenjala in le 94 oseb napadla. V vsem skupej jih je dosihmal zbolelo 1489, umerlo 601. — Ze «e nekteri Ino hodi molit u kapelo, škofje napravljajo na pot v Rim k posvetovanju, ki je Na ušesa posli si šeptaj Vedno sama, vedno nevesela. Sveti konj se ko nebo pol rN i • v * *i • i « t . » _ * apuscenih izbah. Janko Kakor duša, išče ki pomoci 0 pol na ? In na orla, ko ogenj živi konj • V y spavnico zapusca ? zavkazan po sv. očetu papežu. Danes pridejo na poti v Rim v Ljubljano: o gerski primas, nadškof in kardinal Vidil kaj kdo je ponoći v gradu. Vidili od daleč Skoči Plešic kakor sivi sokol Jezdit a čez zelene planine. Proti gradu v zeleni planini. žl. gosp. J. Scitovski, praški nadškof in kardinal knez piešic Na obrazili jim je strah in gr Govoriti kadar Plešic jame priti Paule caka Jankota u gradu Fr. Schwarzenberg, in Rauscher. dunajski nadškof vitez Joz. Ot. Na cesarskem Laškem soskienili, 70 štir- naj stařeji sluga: Svatj Pet £ zbrani junakov dev in sedemdeset mnihov 0 polnoči, kakor je navada, Zajašili vsi so dobre konj y jaških milj veliko m o čir je, kije popolnoma nerodovitno in zrak južnih krajev dveh pokrajin (Veroneške in Mantovske) okužuje, na suho djati in v rodovitno polje za rajž in koruzo premeniti. — Prihodnje leto 7. in 8. dan svečana borno vidili na nebu s prostimi očmi neko prikazen, ki se v sto in sto letih ne bo već vidila y y Rezgetati kadar belec Sem ustal in hranil ga s pšenico, Napojil ga dobro s hladno vodo. Ogledavat šel sem zvezde, mesec : Al bo dobro, ali slabo vreme. f In nasprot so Jankotu jahali Na klobucih pera jim vihrajc Svetijo se zlati pl v y Bliskaj se svitle sablj v solncu, V belo svilo deve zavij ene Vidili so med cernimi mnihi, Kakor zvezde zmed černih obla kov. namreč tri velike zvezde premičnice (planeti): Mart Venera (danica, večernica) in pa Merk ur bojo prišle prav blizo vkup in na nebu kot blišeč trivogel- Te dni je poslala pruska Z nami Bog! še stresa zdaj Segajo si prijateljsko v roke, me groza! Ljubijo si prijateljsko lica. dolga kakor Povernili kadar se v gradove senca Černa žena ? 9 nik skozi dva dni| svitile. vlada odgovor naši vladi na Punaj zastran zedinjenja o turško-rusovski vojski. Za gotovo se sliši, da zapo-padek tega odgovora je, da se pruska vlada ne zaveže na no beno stran, dokler nebo vidila, da je N em čija v nevarnosti. Dosihmal ima Ruse še zmiraj za dobre prijatle ne m s kih deržav.— Goto* o je, da do lit. m. se v Sevastopolji še ni nič važnega zgodilo. Časnik Fremdenbl." je (nasproti drugim novicam) zvedil, da Luč u desni ? križ > u leví roči ? Proť kapeli tihoma veršela, Ko megla po travnicih jeseni. Splazil sem se ritensko v posteljo , Pa zatisnil ne oči do dneva. Ljubi mlado lice Janko Paulu, Lice mlado ljubi Paule Janku. Progovarja mladi ženin Paule: „Dobro došel krasan junak Janko, Dobro došel u mojih građovih; Praznovati čemo zdaj poroko"! (Dalje sledi.) Stan kursa na Dunaji 19. oktobra 1854 rusovska armada, ki ima v Krimu na pomoć priti Menšíkova, je že večidel čez Perekop in že maršira proti Obligacije deržavnega dolga Sevastopolju, in Osten 51 Sakenovo kardelo z 40.000 Oblig. 5% od leta 1851B 97 5 4 3 2 7 0 / 0 fl 2 rt 73 r> » 2 » 8 4 1 » Y) r> y> 2 Y> možmi se ie nek že sklenio z Menšíkovo armado. Ce je to res in če pogledamo na terdnjave okoli Sevasto Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 75 / . . 225 4 » polja y se bo teško spolnila obljuba francoskega vojsko vodja Canroberta, ki je 3. t. m. cesarju Napoleonu pisal, da do 14. ali 15. dneva t. ro. misli Sevastopolj imeti. — Te dni je pogorel velik magacin v Sevasto- Zajemi od leta 1834 1839 1854 » Y) r> w 136 y n 97 4 n r> Esterhaz. srećke po 40 fl Windišgrac. W aldštein. r> » 20 » n v » 20* « 10, # # 86 y2 a. 29% » 29 „ ioy8„ 5 fl. 41 Kegleviceve Cesarski cekini Napoleondor (20 frankov) 9A.30 . . . 16fl.30 ... 9 fl.59 • # Suveren dor Pruski Fridrihsdor . , Nadavk (agio) srebra 100 fl. 22 i 4 fl Loterijne srećke: V Terstu 18. oktobra 1854:, 64. 24. 26. 6 Prihodnje srečkanje v 43 Terstu bo 28. oktobra Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in zalužnik : Jozef Blaznik