liifSdulitvo jo v Kopitarjevih ulicah štev. 2. 1
(vbod tez dvorišče nad tiskarno). S, urednikom je mogoče govoriti le od
ki,—12. ure dopoldne. iflaJtojisl se ne vračajo; nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo. Uredniškega telefona i ter. 74•
V Ujubijani, v četrtek, 21. julija 1904.
Izhaja vsak dan, livicmši nede'je in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: »a celo leto 26 K, ia polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up r avniš tv» prejeman: xa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
yr
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. t. Viprejema naročnino, Inserate in reklamacij*. —
I a i e r a 11 Be računajo enostopna petiivrsta (dolžini >3 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, za Irlkril
9 b, za več kol trikrat S b. V reklamnih noticah atane enostopna garmondvrita as b. — Pri večkratnem objavljenja primeren populi.
Uprarniškega telefona iter. 188.
Francija in Vatikan.
Francoske razmere se razvijajo dosledno dalje. Odkar je na čelu državni oblasti mož, ki se je zarotil, da bo storil katoliški cerkvi vse mogoče krivice, ki so v njegovi moči, ne preide noben dan brez nasilja in krivice.
Dan na dan se ponavljajo po oeli francoski državi pretresljivi prizori: Policija udira v mirne redovne šole in tira iz njih učitelje, učiteljice in otroke, ker tako zahteva nova framasonska .svoboda". Prebivalstvo se razburi, ugovarja, demonstrira; nato pride vojaštvo in s siio zatre nemire. Pred sodišči se potem morajo zagovarjati uboge žrtve Com bovega nasilja.
A dokler je šel boj edino le proti rodovom, še ni segel tako globoko. Zdaj pa gredo naravnost na to, da zatro cerkev samo, in sioer mislijo, da bodo to dosegli, ako raz rušijo konkordat.
Mi smo že pred meseci izjavili, da je za katoliško stvar v Franciji boljše, ako sirova sila francoskih iramasonov konkordat res razruši; vkljub ogromni štodi in težki krizi, v katero pride francoska cerkev vsled tega, se nam zdi, da je to potrebno; kajti sedanja konkordatna zveza ima le ta namen, da se po njej strup ic francoskega državnega življenja zliva tudi v cerkev. Razpor zaradi dveh škofov, ki je sedaj nastal, nas potrjuje v naših mislih.
Med Napoleonom in cerkvijo je bil sklenjen pred sto leti konkordat, ki je urejal razmere med cerkvijo in državo. A preden je stopil v veljavo, ga je že Napoleon prekršil, ker je samovoljno dostavil takozvane »organske člene", ki niso nič drugega, nego veriga, s katero je uklenil ta despot svobodo katoliške cerkve. Papež teh členov ni nikdar priznal.
Pozneje je postalo še hujše. Francoska vlada si je lastila imenovanje škofov in župnikov. Lahko si je misliti, da je imela pri
tem imenovanju cerkvi sovražoa vlada svoje nekatoliške namene. Istina je, da je na Fran C08kem zadnji čas mogel župnik ali škof postati samo duhovnik, ki je bil vladi všeč. U tega se da razlagali, zakaj je katoliška duhovščina na Francoskem, vkljub svojemu velikemu številu, bila popolnoma brez vpliva. Taki abbeji io moneignorji, ki so bili všeč Coinbu, pač niso imeli onega duha, ki je potreben, da se povrne takemu narodu, kskor je francoski, zopet katoliško življenje. Najbolj nadarjeni in energični duhovniki so š i v samostane in v misijone, prepustivši javno, najvažnejšo pastirsko službo srednjim ljudem.
Saj ie pri nas privatni patronati ne vplivajo najbolje na cerkveno življenje. Ali nismo doživeli tudi pri nas, da se ie duhovnik, ki je dobil od liberalnega patrona svojo službo, vedno klanjal liberalni stranki? In zdaj si mislimo tak jarem položen na celo državo, tiščeč k tlom cerkev in vsako njeno svobodno gibanje!
V takem vzduhu prospevajo izdajavci, in čuditi se moramo, da jih ni še več na Fraucoskem, kakor jih vidimo sedaj.
Kako tlači vlada posebno škofe, dokazuje to, da na Francoskem ne sme noben škof zapustiti svoje rezidence brez dovoljenja vlade. Vsako shajanje škofov pa je strogo prepovedano. Vsak državljan ima svobodo združevanja. A francoski škof se ne sme posvetovati s svojim sesedom! O kakih škofijskih posvetovanjih ali skupnem postopanju episkopata ni torej niti govora. Framasoni se zbirajo, socialisti imajo svoje shode, a katoličani jih ne amejo imeti!
Skof Le Nordez v Dijonu je šel posebno daleč v klečeplazenju pred framasonsko vlado. Govorilo se je, da je vstopil celojv framasonsko ložo. Odtlej ni njegova duhovščina hotela več ž njim govoriti, in kleriki njegovega Be-menišSa so izjavili, da iz njegovih rok ne sprejmejo mašniškega posvečenja. Med tem, ko je Combes ropal dehodke dobrim kato
liškim škofom, je nanj zlival svojo milost. Podobno je s škcfom Geayem v Livalu. Ta dva se tudi nista pridružila drugim francoskim škofjm, ko so se izjavili proti vladni carkveni politiki in zapiranju katoliških šol.
Dolgo so v Rimji molče potrpeli. A ko so ae pritožbe proti'tema dvema nevrednima dostojanstvenikoma množile, ju je poklicala apostolska stolica v Rim na odgovor. Mesto da bi ubogala, ets so zatekla h Combu. Ta jima je seveda rade volje prepovedal, da ne emeta v Rim. Sledil je drugi poziv, ki jima gror<i, da bosta izobčena, ako se ne prideta zagovarjat. Tožena sta tudi zaradi zanemar-jenja službe in škofijskemu dostojanstvu neprimernega življenja.
Combes se je razveselil: To je povod, da se konkordat odpove, ker ga jo baje papež prelomil, ko je francoska škofa poklical v Rim. A papež konkordata ni prelomil kajti določbe, ki brani škofom v Rim, ni nikdar sprejel v konkordat, ampak jo je francoska vlada samovlastno izdala, je torej ona prekršila konkordat.
Vrši'o se je jako razburjeno ministrsko posvetovanje. Vei ministrov obsoja C:m-bovo postopanje, zlasti minister 2unanjih zadev Dslcasse odsvetuje od skrajnih korakov. A Combes je teroriziral ministre, ki so sklenili, da se od Vatikana zahteva, naj prekliče izdani poziv.
Tega papež seveda ne more storiti. Njegova dolžnost je, da varuje pravice apostolske stolice proti nevrednim pastirjem in nasilnim sovražnikom.
Najbrže pride zdaj do odločitve. Vae gorje, ki je zadelo doslej francoske katoličane, izvira iz tega, ker je cerkev v sponah. Naj se razrušijo te spone ! Naj odkrito besne framasoni preti vsej cerkvi, samo da bo presta njihovega jerobstva: Svoboda v ime novanju škcfov je za cerkev več vredna, kakor ji morejo škodovati vsi sovražni udarci. Več je naredil sv. Peter v revščini
in trpljenju, nego bi bil storil za katoličan-stvo kak od Nerona imenovan dostojanstvenik v škrlatnem plašču ! Naj bi tudi to preganjanje izčistilo katoliške vrste ! Naj odpadejo oni, ki zdaj na tihem največ škodujejo s svojim brezdeljem ali skritim hlinjenjem ! Če Combes to doseže, da potegne nase vse nevredne elemente, potem je storil veliko delo v korUt katoliški stvari.
Rusko-japonska vojska.
Rusi zaplenili angleško ladjo.
London, 20. julija. Od ruskih ladij zaplenjeni angleški poštni parnik »Miltcca« je imel rep, kakor trdijo v verodostojnih krogih, dinamit na krovuterje bil namenjen v Jokohamo, toda dinamit je bil last angleške vlade (?), katerega bi izkrcali v Honkonu. »Daiiy Express« trdi, da bo odšel tekom prihodnjih 24 ur š p e c i j a 1 n i kurir z ostro noto angleškega kabineta v Peterburg,
Port S a i d , 20. julija. »Mal&cca« je došla danes zjutraj sem. Rszobešeno je imela rusko zantavo. Vodili «o jo ruski kapitan in 4 ruski častniki s 45 mornarji in kurjači. Njeno moštvo imajo Rusi zaprto kot vojne vjetnike, ki ne smejo na obrežje. Angleškemu kapitanu ladje, ki je proti takemu ravnanju protestiral, so Rusi grozili z zaporom.
London, 20. julija. Novejša poročila o ravnanju z »Malacco« so še bolj razburila angleške kroge. Tu bo mnenja, da bo vlada prisiljena vsled ljudske cevolje, resno nastopiti proti Rusiji. Dokazano je, da sta »Smolensk« in »St. Peterburg« ne le skozi Dardanele, ampak ^tudi skozi Suec plula a trgovsko zastavo. Moštvo »Malacce« je odšlo s parnikom »Osiris« v Brundizij, da tam razloži celo zadevo.
London, 20. julija. Peterburška vest, da bodo »Malacco« spravili v Savastopol, kaže, da noče Rusija priznati nevtralnosti Dardanel. »Standard« trdi, da narod upa, da bo urad za vnanje zadeve že ukrenil, da se to ne zgodi. Ako bi bilo dovoljeno, da »Ma-lacoa« v vojaškem spremstvu plove skozi
LISTEK.
Boji s Tatari.
Po Petruševskem poilovenil J. Steklasa.
(Dalje.)
Dobivši carsko pismo, ao začeli Stroga-novi razmišljati, odkod bi dobili vojakov: Bvojih ljudi ao imeli za to premalo. Zvedeli bo oni o Jermaku, o njegovi predrznosti in pogumnoBti, in odpravili so k njemu odposlance, povabit ga k sebi v službo. V tem 8aBU je Jermak bežal pred carskimi vojvodi navzgor po Volgi. Stroganovski poziv mu je prišel prav po srcu. L vso svojo četo (v nji je bilo 540 kazakov) je Jermak priplul po Kami in Čusovi k naselbini Stroganovih ter bil sprejet s častmi, priljudnostjo in mnogimi darovi.
Dve leti je preživel Jermak pri Stroganovih, branil zemljo napadov sosednih narodov ter hodil sam na vojaške pohode v njih zemlje. Ko je postalo okrog Stroga-novskih naselbin mirno in varno, so odpra vili Stroganovi Jermaka v Sibirijo. V pomoč njegovim kazakom so oborožili še 300 ljudi; Rusov, Tatarov, vjetih Nemcev in Litovcev;
dali so vsem plačo, hrane, lahkih topov, raznega strelnega orožja in vojaške robe. Jermak je vzel voditelje in tolmače, opravil molitev ter se 1. septembra leta 1582. odpravil na pot.
Štiri dni je plul J8rmak na strugah ') in plavih po reki Cusovi. Reka je bila bi stra, kamenita; kazaki so se ustavljali in pogoBtoma počivali. Enkrat so se približali veliki skali, ki je bila visoka 25, a široka 30 sežnjev1); v skali je bila odprtina, visoka kot človek. Kazaki so zlezli skozi odprtino: videli bo veliko jamo in v njej mnogo naravnih sob. Kazaki so se odpočili in šli dalje, V pesmi so poje, da so oni tukaj tudi zimo vali:
I našli oni nefčeru (jamo) kamer u
Na toj ti a Čusovoj rjeke, na visjačem (vi-seč) boljšom (večem) kamonju.
I zašli oni sverh (vrh) togo kamenju,
Opuščalisja (spustili se) v tu peščeru kazaki,
Mnogo ne malo divjesti čelovjek;
A kotorie ostalrsja ijudi pohužjeje (na slabem)
Na drugoj storono v takuju že peščeru _ubiralisja (so podali),
') Struga velika ladja.
') Ruski sažen 3-134.
I tut im bilo horošo (dobro) zimu zimovat.
Ta skala se od tega časa zove Jerma-kov kamen. Ko so prispeli kazaki do vira Čusove reke, je postalo na mestih tako plitko, da voda ni nosila strug. Jermak se je domislil: snel je jadra ter jih razpel počez reke; voda se je vzdignila, in struge bo druga za drugo plule čez plitvino. Iz Cu sove je poplul on v Serebrjano reko in tako prispel v reko Turo.
Tukaj se je začelo sibirsko caratvo. Do tega mesta ni nobeden v kazake zadiral, ljudi so prav malo srečevali, pa še ti so bili klateži, kečevniki — samo gledali so kazake ter odšli dalje. A od reke Ture dalje je ži vel narod naseljen, poljedelski, pa je bilo pričakovati od njega odpora. Tako se je tudi dogodilo, bibirski glavarji so začeli na padati Jermaka. Borili so se hrabro, toda čvrsto se niso mogli upreti, ker so se bili s pušicami, a ognjenega boja niso videli še nikdar.
"j £ Na reki Tobol so Tatari poskusili usta viti Jermaka, potegnivši poprek reke železne verige. Jermak jo izmislil ukano: on je za povedal navezati butar od šibja, te butare
ogrniti b kazaško obleko ter jih postaviti v ladje, a sam se je podal s kazaki na brtg ter napadel Tatare od zadej. Ko so Tatari videli kazake na ladjah in na bregu, bo zbežali, a Jermak je odstranil verige in poplul dalje.
V tem času je pribežal h Kučumu neki Tatarin, katerega je bil Jermak vjel, ali ga kaBneje izpustil, ko ga je bil vse izprašal, kar je bilo potrebno. Tatarin je začel pripo-vedati Kučumu o kazakih razne strahoto. On je govoril, da so Rusi silni, a vselej, kadar ustrele z loki, ogenj švigne, se dim vali in grom grmi, in dasi pušic ni videti, vendarle prebijejo vsak oklep skozi in skozi. Kučum se je jako r*7" in prestrašil, vendar pa ni hote* ••«••>Termaku svojega carstva brez boja; r»r _>./ JO glasnike ter zapovedal vsemu narodu, da se zbere na vojno. Ko se je zbral? ..jsli vojske, je poslal Kučum proti Jermaku svojega bratranca Mametkula z 10.000 konjiki, a sam se je utaboril na bregu reke Irtiša, pod gora. Ma-metkul jo napadel Jermaka pogumno ter se bfl ž njim dolgo, celih pet dni; toda vzdržati se ni mogel, nego je pobegnil, izgubivši mnogo svojega naroda. Kazaki ao odpluli
Dardanele«, bode mnogo Angležev vprašalo, zakaj imajo Angleži brodovje. — »Daily Te-legraph« je mnenja, da je Rusija vzbudila najtežje in najnevarnejše vprašanje o mednarodnem pravu.
London, 20 julija. Kakor poroča »Llcyd«, bodo oblatti v Port Saidu toliko časa zadrževale »Malacco«, dokler ne dobe nadaljnib pojasnil.
London, 20. julija. Angleško časopisje najostrejše piše o zadevi »Malacce«. Angleški krogi so raditega vedno bolj razburjeni.
London, 21. julija. Reuterjev urad poroča iz Peterburga: Angleški poslanik je izročil ruski vladi odločno protestno noto, v kateri zahteva, naj Rusi takoj izpuste »Malacco«.
Darovi sa rusko mornarico.
Peterburg, 20. julija. Neki vele tržeo je podaril en milijon rubljev za rusko mornarico in za ranjence.
Vladivostoško rusko brodovje.
Tokio, 20. julija. Vladivostoško bro dovje je danes zaplenjeni japonski trgovski parnik popoldne izpustilo ter odplulo zasledovano od japonskega torpednega brodovja proti vzhodu.
Položaj v Port Arturju.
Dopisnik „Rus. Invalida«,JAgafonov, poroča o položaju v Port Arturju sledeče: »Včeraj me je obiskal v bolnici prijatelj, ka terega nikakor nisem pričakoval, ker sem mislil, da je v Port Arturju. Seveda sem se začudi', ko sem videl prihajati stotnika generalnega štaba Odincova". —»Jeli mogoče, da Bte Vi ?" — »Jaz sem v svoji naravni velikosti.« — »Kako pa ste prišli sem ?« — ^Prihajam s poročili iz Port Arturja.« — Pripovedoval je nate, kako je prišel skozi blokado. „Kako je? A so v Port Arturju obupani ?" sem ga vprašal. „Nikakor ne. Mi živimo, kakor preje. Trikrat na teden kon •oertuje godba. L3 restavracije so zvečer zaprte. Nifcče prebivalcev ne verjame, da bo trdnjava kedaj padla. Japonci bodo vsak napad drago plačali. Sploh vlada v trdnjavi ve liko navdušenje. Meni se le čudno zdi velika skrb, ki jo imate Vi za nas. Mi še na predajo ne mislimo ne. Pomislite le, kako drago je kupil sovražnik Kinčov. Ia to je le malenkost v primeri s Port Arturjem. Ako so imeli Japonci že tam tolike izgube, kaj jih čaka šele pred Port Arturjem.« — „Kedaj ste odšli iz trdnjave?" — »Dne 15. junija zvečer." — »Ali niso napadli Japonci trdnjave tudi od merske strani ?« — „Ne. Bilo je vse mirno. Japonci so prepričani, da so 3. maja zabarikadirali vhod. Mikado je že poslal admiralu Togu pohvalo za to operacijo, toda vhod je prost, kakor pDpreje." — »Hvala lepa za dobro vest. Toda ste li druge obvestili, da zapustite Port Artur?«
.Se-
veda. Aio ste že tu tako vznemirjeni, kako so šele v Petsrburgu!« Okoli mojega ležišča se je zbiralo vedno več ranjencev in bolnikov, ki so pazljivo poslušali Odincovo pripovedovanje. Vsi smo bili veseli teh novic.
Ruski generalni štab o bitki ob pre lasu Motien.
Pariz, 20. julija. Iz Peterburga brzojavlja »Matinov« dopisnik o mnenju ru skega generalnega štaba o bitki generala K e 11 e r j a pri prelazu Motien in Kuro-patkinovem položaju: Vkljub Keller-jevim izgubam vlada v generalnem štabu največji optimizem. Baje se je zgodil Kellerjev napad popolnoma po Kuropatkinovem na črtu. Največ skrbi je delalo Kuropat-
kinu, ker ni vedel, b je stoje Kurokijeve glavne čete. Generalni štab je mnenja, da mu je sedaj ge neral K e 11 e r s svojim poizvedovanjem odkril dotično točko in 1000 padlih mož za to ni nikakor prevelika cena. Keller,. ki ščiti Ljaojan, je prodiral z dvema divizijama proti japonskim prednjim stražam, ki so stale v Sibelinu, Liakaohnu in Oufandovu. Namena ni imel drugega, kakor prisiliti sovražnika, da pokaže svojo moč v tej okolici. Keller sedaj miruje, ker je dobil pojasnilo. Umaknil se je v popolnem redu. Velike Kellerjeve izgube je pripisati japonskemu gorskemu topništvu. To poizvedovanje je pokazalo, da stoje Japonci z močnimi četami nasproti Ljaojanu. Generalni štab mirno pričakuje Kurokijevega napada na utrjeno Ijaojansko taborišče, kamor dohajajo vedno nove čete in topništvo najnovejše vrste. Kakor hitro bodo Japonci pričeli tu z ofenzivo, bo pri-hitel še Kuropatkin na pomoč. V peterbur-škem generalnem štabu ne pomislijo, da O k u v e čete pričakujejo trenotka, da napade Kuroki Ljaojan ali Mukden, one pa napadejo Dašičavo. Tedaj bi Kuropatkin ne mogel biti povsodi.
Brzojavke o položaju na bojišču^
London, 20. julija. Iz Ljaojana po ročajo. da so Japonci vzhodno od tega kraja zelo delavni. Kurokijevi ogleduhi so se splazili za ruske vnanje utrdbe 15 vrst vzhodno od Ljaojana. Dne 11, t. m. so vjeli Rusi dva ogleduha, dočim sta jim dva ušla. V Ljaojan prihajaio poročila, da se bije pri Dašičavu bitka. Proti severu vozijo mnogo ranjencev. Bržkone bodo povodnji vplivale na Japonce, da ne bodo mogli napadati z vsemi močmi.
London, 20. julija. Iz Tokia poro čajo : O bojih pri Dašičavu in Sanhajkvanu poročajo, da so Japonci zasedli 14 t: m Tapinšan pri Niučvanu. Ziutrai 15. t. m. je napadlo 10.000 Japoncev 500 Rusov pri Saj-sajkilinu, 20 milj od Dašičava. Boj je trajal od 4. ure zjutraj do opoludne. Rusi so dobili medtem pomoč iz Dašičava. Končno pa so se Rusi vendarle umaknili ter pustili na bojišču 200 mrtvecev. »Daily Mail« pa poroča iz Niučvana : V ponedeliek so se Ja ponci umaknili od Dašičava. Rusom pri Vu-tajci je došlo na pomoč 600 pešcev, na polu pa je še topništvo.
London, 20. julija. »Times« poročajo iz Tokia, da so trije japonski rušilci torpedovk zaprli z minami reko Liao, kjer je ruska topničarica in neki ruski rašilec torpedovk. Dalje še poročajo, da delajo Rusi v severnovzhodni Koreji pota in most čez reko Tuman. Tudi delajo priprave za dohod močnih čet.
Peterburg, 20. julija. General Kuropatkin poroča carju Nikolaju: Pri južnih prednjih četah Be od 17. do 19-. t. m. ni ni česar izpremenilo. Dne 18. t. m. smo opazili, da prodirajo močne japonske čete proti Sikojanu. Naše tamkajšnje čete so se po dvodnevnem boju umaknile proti Kuciji vzhodno od Avpina.
Dr. Fuclis za začasni absolutizem.
V „Wage" je objavil poslanec dr. Fuchs članek, v katerem razpravlja o mož nosti, kako napraviti red v Avstriji. Pravi, da bi šlo le s tem, ako se razpusti ljudsko zastopstvo in nekaj časa vlada absolutistično. Tak odkrit absolutizem bi bil boljši, kakor je sedanji prikriti absolutizem b § 14. V vsaki deželi naj bi bili dve narodni kuriji s pravico, reči .veto", kadar ne bi bili zadovoljni z narodnostjo politiko. Ta čas naj bi
se potem izdelal načrt za novo parlamentarno zastopstvo, ki bi se oktroiral-
Češki tabor.
Češki list v Opavi naznanja, da bodo Čehi v odgovor na shod Nemcev priredili tabor šleskih Čehov, in sicer se bode tabor vršil 18. avgusta pred poslopjem deželna vlade.
Razpustitev državnega zbora.
Poslanec S c h r a f f 1 je izjavil na nekem shodu, da vlada dela priprave za nove volitve, ako se pokaže jeseni, da drž. zbor zopet ne bode delal. Volitve se bodo izvršile na podlagi splošne in direktne volilne pravice. Nasproti tej izjavi naglašajo dunajski listi, da de ni ničesar določenega, da bodo volitve že jeseni. Neresnično je pa, da bi se volitve vršile po načelu splošne in direktne volilne pravice.
Mažarska pritožba.
Vsi Mažari so razburjeni in razjarjeni na avstrijsko vlado. Zgodilo se je pa res nekaj groznega. Vlahi (Ramuni) so namreč priredili v Kutni v Bukovini svojo narodno slavnost, in ta slavnost, ki se je vršila na avstrijskih tleh, razburja viteške Mažare. Brezdvojbeno pride ta zadeva v razgovor v ogrski zbornici in vršile »e bodo dolgotrajne razprave. Mažari imajo nemirno vest, ker zatirajo t-udi Vlahe, in zato trde, da je bila alavnost naperjena proti Ogrski in tudi proti Avstriji. Zlasti so Mažari razkačeni na bu-kovinskega deželnega predsednika kneza Hohenlohe, ker se je osebno udeležil slav nosti.
Ogrski državni zbor.
Ogrski državni zbor je včeraj nadaljeval razpravo o zvišanju civilne liste. Košutovec B a k o izjavi, da avstrijski dvorni upravi ne dovoli niti vinarja. Zaupanje med kral|em in narodom je zgolj le na papirju, akoravno bi moral upoštevati kralj, da mu bode z ozi-rom na zavožene razmere v Avstriji Ogrska še jako koristna. V istem smislu je govoril R a t b. Poslanec Kecskemethy čenča, naj se vsak vojvoda nauči kakega rokcdel-stva. ker bi se na ta način pospeševal obrt. Poslanec narodne stranke, Ivanka, izjavi, da se je že zs časa Szellove vlad« od ločil., akoravno je bil član liberalne stranke, glasovati proti zvišanju civilne liste. Od ta krat so se pa gospodarske razmere poslabšale in tudi sedanja vlada ne zaslugi zaupa nja. Govornik končno izjavi, da bode glaso val za Apponyjev predlog. Ko je še govoril prvič v zbornici mladi pristaš Ugronove stranke, Gyorgypal, in vložil poslanec P o z s g a y neko interpelacijo, so sejo za kljufiili.
Angleži v Tibetu.
Angleži b n 14. t. m. pričeli iz Gyangt-seja prodirati proti glavnemu mestu Lhassi. Is Gyangtae<a do Lhasse, kjer prebiva Dalay Lama, je 200 km dolga pot. Angleški poveljnik general Macdonald upa, da bode 5. avgusta že v Lhassi.
Kakor poroča „Dail Msil", imajo An gleži 4 bataljone pešcev, dva oddelka pehote na konjih, 7. in 30. gorsko baterijo, inženirski cddelek, kakor tudi t/eliko pri-prego. Tibetanci, 2000 do 3000 mož, se zbirajo na Karokanskem prelazu. Angleži so mnenja, da Tibetanci angleškim četam ne bodo mogli več delati velikih težkoč in bode vsak nadaljni odpor povzročil le težje mirovne pogoje.
Francosko.
Kardinal Vanutelli je izjavil nekemu.
ni kršila nikakih konkordatnib določil. Vsakdo mora pricnati papežu pravico, ako po« zove brez posredovanja svojega poslanika pri francoski vladi kakega Škof« k sebi v rtim in zahteva od njega pojasnila o njegovem delovanju." Mnogim francoskim škofom e vlada ustavila plače, ne da bi bila Bto-)ila v dogovor z apostolsko stolico. Neresnično je, da sedanji papež ne liubi Francoske. Tudi Pij X ljubi veliko Francosko. V ministrskem svetu je včeraj D e 1 e a s s e naznanil tovarišem besedilo vloge, katero je vposlal apostolski stolioi glede škofov v Di-onu in Laval». Francoska vlada je naznanila apostolski stolioi, da pretrga diploma-tiško občevanje, ako ne bosta preklieana poziva.
Papeževemu nunciju v Parizu bode rane. vlada vročila potni list, a francoski zastopnik pri Vatikanu bode vlo3>l protest.
K Balkana.
Upravo sobe, v kateri sta bikt umorjena srbski kralj Aleksander in Draga, kakorludi Dragino obleko so včeraj zažgali, V soboto lodo pričeli d podiranjem starega komaka. Ko se kralj povrne iz toplic v Bslgrad, bode na mestu starega konak« že nov park.
V	Sofiji so zaprli dva železniška uradnika in vrtnega čuvaja princa Borisa. Izdajali so turškemu komisarijatu, kam je bolgarsko v o no ministrstvo razpošiljalo orožje,
V	Kragujevcu še vedno ni mirno in se boje novih spopadov med vojaki in soc„ dem. delavci. Gostitve morajo biti z»to zatvorjene že ob 10. uri zvečer, tudi policijo so pomnožili.
h Sofije poročajo, da se javljajo turške roparske Čete in da begunce, ki so ae povrnili v domovino, zasledujejo Uurki, Vsled tega je prebivalstvo v Makedoniji razburjeno in se je bati nove ustaje.
Soc. dem iraška (lemenstradjja -v Varšavi.
Socialni demokratje v Varšavi bo dne t. m r opravili demonstracijo. Po mestu
je
sotrudniku „Gauloisa", da apostolska stolica
dalje. Tatari vendar niso popustili; šli so po bregu ter streljali s puncami. Na nekem mestu ee je zbralo toliko število Tatarov, da ni bilo mogoče dalje radi njih pušic. Jermak se je približal J bregu, udaril na Ta tare ter jih pobil jako, ali zato so bili tudi VBi kazaki ranjeni.
Tako je prispel Jermak do gore na Ir-tišu, pod katero se je utaboril Kučum. Solnce je zahajalo, in biti se s Kučumom, je bilo že prepozno, a tudi kazaki so bili trudni, pa je bilo treba se oddahniti. A počiniti na odprtem mestu se ni dalo, kajti Kučumova vojska je mogla nahrupiti sredi noči. Jermak je zapazil na bregu mestece, ga osvojil z bojem ter se nastanil Bain s svojimi kazaki. Nastala je noč, jesenska, temna; pod goro so goreli ognji; Tatari so se vrteli, pripravljajo se za jutršnji boj; šum in hrup se je razlegal cd njihovega stanišča po reki. Ka zakom ni bilo do spanja: težko jim je bilo pri Brcu od strahu. Zbrali so se na poBVet Eni so kričali, da se je treba vrniti domov, ker se je nabralo že dovolj raznega dobra, a udariti na Kučuma ne pomeni nič drugega, nego iti v gotovo smrt; od težavnega pohoda in pogostih bojev ni ostalo od njih ni 500 mož živih, a Kučum ima vojske na ti-
soče. Drugi, ki bo bili pogumnejši. so držali Jermakom ter hoteli iti naprej. Oni so govorili : »Vrniti se, je prepozno, reke so že zamrznile ; a če je mnogo Tatarov, to nič ne de, bili smo jih doslej, a zakaj jih ne bi še nadalje ? ue pobegnemo, bomo zaslužili slabo slavo; mi niBmo tako delo obljubili poštenim ljudem, Stroganovim. Pojdimo naprej. Gospod nam bo pomagal in spomin naš bode večno živel." Le ta razumna in poštena beseda je obodrila vse, celo najbolj plašljive, in kazaki so se enoglasno odločili za boj s Kučumom.
Zjutraj, 23. oktobra, ko se je komaj zdanilo, je bil Jermak s tovariši že na nogah. Kazaki so pobožno opravili svojo molitev in smelo odšli k gori, kjer se je utaborila Kučumova vojska in zagradila z saseko. Pu-šice Sibirijakov so se usipale kakor gOBta toča, in čim bolj so se približevali kazaki, temveč je popadalo njih ubitih in ranjenih. Ko so Sibirijaki opazili, da je kazakov malo, so prevdarili, da bi se jim na odprtem polju lažje ustavili, zato bo prodrli na treh mestih bvojo zaseko ter se spopali s kazaki s pestmi Začelo se je klanje: sekalo se je s sabljami, klalo s sulicami, bilo, grabilo z rokami. Kazaki so se držali dobro, ali tudi Sibirijaki se
niso udali. Z velikim trudom so se kazaki stisnili v čvrsto steno, naperili puške in zičeli streljati v trumo. Sibirijaki so skočili nazaji v zsseko, ali semkaj so vlomili za njirai' ka> zaki, a pred vsemi Jermak in ataman Koljco.
Ne jasevv to sokol po nebu razletivaet, Mlad Ermak na dobrom konje raaježivaet
(sem ter tje jaha) Po tija po sili po tatarskija; Huda mahnet palioej — tuda ulica, Peremahntt — pereuloček (popnečna ulica).
Slednjič so kazaki ranili Mamekula Sibirijaki so ga izvlekli iz boja ter se raz-bežali na vse strani. Kučum je do tega čaBa stal na goii ter je z mulami (mohamedan skimi duhovniki) molil Boga. Opazivši, da je njegova vojska pobita, se je žalostno ajo kal in pobegnil z drugimi.
Kazaki so počivali tri dni po tej hudi bitki in pokopali svoje mrtve; bilo jih je čez sto mož. Slednjič so se vzdignili 26. ok tobra proti moBtu Sibiru. Tukaj nioo našli niti žive dušo, vse mesto je bilo pusto; takorekoč izmito: prebivalci so razbežali neznano kam. Mnogo zlata, srebra, krzna in raznih drugih dragocenih stvari so našli tukaj kazaki ter so vse po bratovsko podelili med seboj.
19.
so priredili obhod, na čelu sprevoda so nosili rdeče zastave in peli prekucijake pesmi. Socialne demokrate so razgnali bazaki Zaprli so 15 5>eeb.
Maroko*
»Times« priobčujejo objavo, da se med Francijo in Španijo vkljub naraslim težko-čam nadaljujejo pogajanja glede Maroka.
Štajerske novice.
š »Šaleška čitalnica* v SoSftanji,
priredi v nedeljo 2.4, julija t. 1. v veliki dvorani hotela »Avstoi|a« gledališko predstavo in koncert s. sodelovanjem d r u ž b.e slovenskih igralcev iz Ljubljane. Spored t: 1. Nodved: »Pogled v nbdalžno oko«, poje Vida Kočevar. 2. «R;d<e č i t al ar«, igro-kaz v dveh dejanjih &.»Vdovica sem mala«,, poje Vida Kočevar. 1. Noviteta: „PoljubKi gluma v enem dejanju, b. „Pstl Pst!", ku-plet, poje Vida Kočevar. 6. „P r i v r a -tiar ju", izvirna burka. Začetek točno o b L uri popoldne,. Cene sedežev: Od II do III. vrste 2 K, nadalnje vrste lt K 40 v., stojišča G0' v. — Začetek ob 4» uri popoldne določil se je radi tega, da bode lahko vsakemu možno udeležiti se tega koncerta, ki bode gotovo nudil vsakomur krasen umetniški, vžibak. Od celjske strani pridejo č. gostje ob en četrt na 4 uro pop. in s& vrnejo lahko že ob pol 8^ uri zvečer, ravno tako ^udi 8. gost,e od slovenjegraške strani. Naj toraj nihče ne zamudi uporabiti te lepe prilike, kajti čitalnični odbor računa ravno z ozirom na jako ugodne železnične zvez« na mnogobroino udeležbo.
š W Cirkovcih pri Pra&arskem je v torek popoludne nastala u u d a nevihta, ki je prinesla malo dežja, a mnogo škode. V Spodnjih Jablanih so g o B,p o d a r s k a poslopja pogorela peterim posestnikom. Po« žar je povzročila strela, ki je v istem čara udarila tudi na polju v voz, ki je zgorel B snop jem vred. Konjo je posestnik iz-psegel, a bo kmalu poginili. Hlapec, ki je bil na vozu, je na roki opečen.
š Utonil je v Muri pri kopanju 21-letni rudar Franc Šenčur. Doma je bil iz Gorenjega Logatca.
š Velik ogenj. V Cirkovcih pri Ptuju je 18. t. m. pnoelo goreti gospodarsko poslopje Štefana Sramel. V kratkem ie bilo 10 poslopij v ognju. Škode je 15000 K.
š V Celju je umrl sodnijski sluga Alojzij K o v a č i č.
Koroške novice.
k Duhovske zadeve Župnijo P e -ravo pri Beljaku je dobil č. g. Jurij T r u n k , župnik v Kazazah v Podjun-dolini, župnijo G o z d a n j e pa č. g.
aki
Janko Meierhofer, tamošnji pro-vizor.
k Matura na oelovški gimnaziji.
Izmed 29 abiturijentov, ki so bn pripušJeni k ustnemu zrelostnemu izpitu, je dobilo U
bo pripu-1 pa je
prvi red z odliko, 13 prvi red, ščeni k po navija Inem izpitu jeseni reprobiran ma eno leto.
k Slovenski učitelji na Koroškem. Kakor se nam poroča, zapustita zopet dva ■lo venska učitelja Korotan in se preselita na Štajersko. — G. Pall«, mogoče veste zakaj ?
k Slovenski klub v Pliberku Poročajo nam: Dne 12. t. m. na dan sv. Mo bora in Fortunata smo imeli veliko čast, da nas je posetd celovški slov. klub in slovensko tamburaško društvo »B sernica«. — Dne 5. julija so pri Pliberčanih celovški Nemci »moavo« kupovali; a ker so ga predrago plačali, so Pliberčanom sedaj poslali račun, da bi imeli radi baje 300 kron nazaj, in scer zato — ker so jim malo zagodli.
k Prevalje. V nedeljo, dne 17. julija je imelo naše sloven. kat. delavsko društvo svoje letno zborovanje, katerega si je ude ležilo precej ljudi. G. E n g 1 e r, predsednik društva, otvori zborovanje ter pozdravi vse navzoče. Za tem govori g. R T o j n k o , bogoslovec v Celovcu, ki je iz zgodovine dokazal, da cerkve noben sovražnik ne more uničiti. — Mladenič Abraham je poročal kot udelefcnik vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah o shodu in dfklamiral prav lepo »Pozdrav mladeničem«, ki ga je zložil Iv. Balob. Omeniti meram, da je to, prvo krat nastopil domač mladenič kot govornik in je svojo nalogo res častno izvršil. Le tako naprej! G Ivan Serajnikje poročal o shodu zveze katol. delavskih društev na Koroškem, ki se je višil pretekli mesec v Celovcu. Kar se tiče udov, je bilo naše društvo na petem mestu, kar se tiče govorov in delavnosti pa na prvem mestu. Društvo ostane iz tehtnih razlogov še naprej pri kršč. socialni zvezi v Ljubljani. Povdar-jal je tudi, da so na tem shodu nastopili navadni delavci kot govorniki in so dobro govorili. Tudi mi moramo delati na to, da bodo posebno mladeniči začeli nastopat kot govorniki. G. cand prof. Ivan Grafe n a u e r je osvetil glavne misli socialnodemo-kraškega programa in zavrnil napade raznih časopisov na vseslovenski mladenišri shod na Brezjah. Vzpodbuial je mladino k zdru ževanju. P h i 1. F r. K o t n i k je govoril o vrednosti dela in povdarja', da je posebno nalega delavskih društev, da povzdignejo vrednost dela. Razvijal je program, katerega si je postavilo slov. fer. akademično društvo »Gorotan", govoril o veliki vrednosti mladeniškega združevanja in vabil mladeniče na slov. koroški mladenišhi shod, ki se bo vršil, kakor je poročal »Naš Dom«, že letošnje leto na Koroškem, da se razširi navdušenje po celem Korotanu. Končno je prodal na dražbi lop, pristen slovenski koroški »pu šele«. Čisti dobiček pripade fondu za spomenik rajnemu g. Rupniku, dolgoletnemu vr lemu predsedniku našega društva. Spomenik že stoji na njegovem grobu, le majhna svota še ni poravnana. Zapeli smo tudi nekaj slo venskih narodnih pesmij.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. julija
Spomin na Leona XIII. V Rimu je v cerkvi sv. Petra imel za ranjkega papeža Leona XIII. kardinal Agliardi slovesno za-duSnico. — Papež Pij X. je molil na grobu svojega slavnega prednika. Zadušnici so prisostvovali nečaki ranjkega papeža in poslaniki pri apostolski stolici.
VsesOkolsko slavnost bi »Slov. Nar « silno rad zlorabljal v svoje strankarske na mene. Pri tem tako nerodno postopa, kakor nekateri gg. slavnostni aranžerji in vzbuja le pomilovalni posmeh. »Narod« je tako neumen, da se s strankarskim postopanjem ljubljanskega „Sokola" celo b a h a. Ker vkljub strankarstvujljubljanskega »Sokola« slavnosti nismo nasprotovali in smo celo notica prinašali, gospode jezi, kajti »Narod« sam pravi, da so gospodje pričakovali, da bodo mogli upiti, ,da so klerikalci sovražniki narodne misli." Tega pa po znanih dogodkih ne mo rejo in le zahvalijo se naj nam, da jih slo vansko sokolstvo ni videlo v senci — grabelj I Mi smo povodom sokolske slavnosti pokazali, da stojimo mnogo višje nego gg. pri »Slov. Narodu«, kateri povsod dajo duška le svojim strastem, a Be nikdar ne morejo postaviti na kako višje stališče. Ker se »Narod« tako očitno baha s strankarBtvom ljubljanskega „ S o k o 1 a ", potem naj se ne čudi, ako časih naši somišljeniki na deželi s tem računajo in se ljubljanskim »Sokolom«, posebno če svoje oglase pošiljajo samo »Na rodu«, prigodi kaj tako neprijetnega, kakor v Cerkljah. „Sokol", ki pusti, da ga »Narod« proglaša za strankarskega, ima potem najmanj povoda do kakih pritožb. »Narod« je storil vsa, da bi našim somišljenikom otež-
kočil stališče pri vsesokolski slavnosti, vkljub temu je večini naših somišljenikov razobesila zastave. Zadoščal bi le en migljaj v »Slo vencu« in razvnela bi se agitacija, ki bi povzročila, da bi mnogo ul c ne imelo nobene zastave in bi slovansk: »Sokoli« videli, kak je resnični položaj v L ubliani. Sedaj pase »Narod" laže. Tako piše: »Tudi na nekdaj Ovijazhevi hiši, kjer se sveti napis »Lj u d ska posojilnica« in na Medij a-t o v i hiši ni bilo zastav, in prav je«. Proti t«mu le kratko kenstatiramo, da je dr. Susteršič zapovedal razobesiti na O vijačevo hiSo slovensko trobojnico in je
zastara ves čas vihrala s poslopja ravno tako, kakor so vihrale zastave z Mediiatove hiše. Če je pa p r a v , da naši somišljeniki ne bi obešali zastav, se bomo pa drugič vedeli ravnati. Z oiirom na surovi »Narodov« napad v soboto bo nekateri kanoniki umaknili zastave ; kdor jih pa še ni izobesil, se je z ozirom na »Narodovo« surovost premislil jih izobtšati. Če je prav, kakor »Narod« pravi, da »klerikalci« ne iz-obešaio zastav, zakaj bi bilo potem to sra mota? Le malo doslednejše, liberalna gospoda, saj ni treba tudi na papirju kazati svojih kolosalnih mačkov, katere so slovanski gostje na vas najbolj občudovali. I«jfa mija liberalcev ob sokelski slavnosti je šla le dalje. Neki ljubljanski »ookol« je pcs'al Čehcm za »Vyletne liste« opis naših razmer, ki je popolna mistifuacija. V tem opisu podstavlja Tavčarjevo Btranko za »svobodomiselno« in ne črhne niti besedice o nemško - slovensk i zvezi. Seveda smo o tem mnogo Cehov poučili mi, mnogi so pa že itak vedeli za slavo Tavčarjevo ter so prav prezirljivo občevali ž njim, Odhajaje so mnogi Cehi in Hrvatje izražali nam svoje ogorčenje nad nerodnostjo prirediteljev in dejali, naj se drugič pridejo ti gospodje k njim učit. Izražali so nam, da so se prepričali, da so jih prireditelji v
marsičem nafarbali in da Bedaj popolnoma razumevajo, da se noben pameten človek ne pusti od takih ljudi voditi ter da popolnoma razumevajo naš boj proti Bamoljub-noBti nekaterih domišljavcev, ki imajo tako neupogljivo narodno eneržijo, da ližejo škornje baronu Schvveglju. Priznavamo, da mi nismo v stanu prirediti take slavnosti, pri kateri bi bilo toliko — nereda in k o n -fuznosti. Ljubljanski „bokoli" so se pač postavljali, namestu da bi bil vsak pri delu na svojem mestu, tujce so pa pustili, naj se obrnejo, kamor ho&ejo. Sedaj pravijo, da so le trije hoteli „žeti vso slavo", a piti morejo „žajf)*. Ali hočete podrobnosti o tej „žajfi"? „Sokoli" bi se lahko oblizali vseh deset prstov, ako bi imeli na razpo lago kaj naših aranžerjev, ki razumejo delo. Vsak, kdor je slavnost opazoval, ve, koliko so vredne „Narodovb" neslanosti.
Bled obhaja letos devetstoletni spomin, kar ga je daroval cesar Henrik II. briksen škemu škofu Albuinu. Dotično listino je cesar izdal 10. aprila 1004 lati Henrik II. je pomnožil to daritev 22. maja 1011. s 30 zem ljišči med Korensko in Bjhinjsko Savo.
Umeščen je bil danes na župnijo Pla nino pri Vipavi č. g. Nikolaj S t a z i n s k i doslej ondi župni upravitelj.
Kanonično umeščen je bil danes na župn j j Dražgoše dosedanji ondotni župni upravitelj Fiančišek B o n c e 1 j.
—	Ogenj na vlaku. Iz Žrovnice se nam poroča : Včeraj je med Žirovnice in Javornikom začelo goreti na vrhu voza osebnega vlaka štev. 1714. K sreči so bili blizu železniški delavci, ki so ogenj poga sili. Poškodovan je le en voz. Ljudje so so tako prestrašili, da so se bali iti nazaj v vo zove. Pravijo, da se je vžgalo od vročine, ki je že neznosna.
—	Utonil je včeraj v Savi pri Zagorju Martin M a r k i č. Ko so imeli opeludne odmor, šel Be je kopat v Savo, kjer ga je dohitela smrt. Truplo so okoli ljt2. ure po poludne našli v Hrastniku.
—	Požar. Minoli ponedeljek popoludne je strela udarila v hlev poaestnice Jaštin v Stuienčicah pri Sori. Ogenj je uničil hlev in vseh šest lepih živinčet, 4 hiše, 3 hleve, 2 skednja, 4 svinjaka, s šestimi prašiči, več koštrunov in mnogo raznovrstnega orodja, vso spravljeno krmo i a obleko. Rešiti ni bilo mogoče ničesar, iker je treščilo v seno, da se je ogenj bliskoma razširil, in ker so bili ljudje na polju. Skoda, ki jo cenijo na 30.000 kron, je tem večja, ker so pogorelci še od zadnjega požara pred šestimi leti za-
dolženi in se sami nikakor ne bodo mogli opomoči. Dobrohotne darove za pogorelce sprejema tudi nase upravništvo.
—	Promovlran je bil na grafiki univerzi za doktoria filozofije gospod Anton M a j ž e r, prof ssor v Istri.
—	btrašno maščevanje radi nezvestobe. V Ziemunu se je javil oblasti zi dar Jevrem Sefkerinac, da je v Bažaniji po« noči odsekal glavo svojemu nezvestemu dekletu. Oolast je skoro dognala, da je dekle le težko ranjeno. Sefkerinac ja mahal v temi in je mislil, da je dekle umoril.
—	Deklica zgorela. V St Andražu prebiva dcutina Totušičeva. 05e je delavec v tovarni. Te dni je šla mati z doma v Gorico. Menda je ukazala zakuriti etirejši desetletni hčerki. Ker ni hotelo goreti, je šla po petrolej ter si ž njim pomagala. Tako početje je strašno neTarno, in res se je zgodila nesreča. Mlajša šeatletna hčerka Fran cika je bila poleg pri cgnju, kar je švignil plamen po njej, deklica je gorela. Vsled opeklin ie deklica umrla.
—	Italijanski neodrešenci v Trstu so priredili vCeraj zopet demonstracijo. Policija je večkrat skušala razpoditi demon strar tj. Aretiiala j h je 14 Demonstraciji so se skušali pridružiti tudi socialni demokratje z rdečo zastavo, kar jim je pa policija pre prečila.
—	Velika tatvina v Trstu. V Trstu
so vlomili tatovi v zalego vina gosp. Ivana L~ni*vica. Vlomili so v blagajno in odnesli 33 659 kron. Včeraj je policija aretirala brata Lonjevica, ker sta s pomočjo Antona Stanko sama vkmila, da bi osleparila zavarovalno d'ožbo.
—	Smrt na poročnem potovanju Is Lvova poročajo o novoporočencih. ki sta utonila pri Reki. Smrt zakonskih German spominja na amerikanski dvoboj. Štiri me dicinci so se zagledali v svojo koleginjo, poanejšo gospo German. Odločili so, da naj amerikanski dvoboj določi, kdo bo njen mož Trije so potegnili črne kroglje in se umorili Četrti, German, ki je deklico poročil, je i; njo sedaj na ženitovRnjskem potovanju pri Reki utonil.
—	V Šiški so prijeli zelo nevarno ta tico Marij o Burgar , oženjeno posest-nico, doma iz Bfcda pri Ljubljani. Burgar je kradla, kot bi imela „od štuka". Najraje je imela perutnino. Plazila se je od hiše do hiše in pri \siki je ugrabila po jed 10 ali dve kokoši. Da bi jo pa kokoši ne izdale, jim je najpreje zavila vrat. Niso se zastonj čudili njeni sosedje, da je Marija Burgar tako debela in še celo norčevali so
Zidanem Janez
—	Povozil ie posestnik Janez Kavfiič z Stare Vrhnike 5!etnega Ignaoija Rodetz, li je dobil take poškodbe, da je umrl.
—	Otrok se je zadušil. Apolonija Profi v Gorenji Šiški je 16. t. mes. položila svojega 51etnega sinčka v posteljo ter nato šla v Ljubljano. — Ko se je vrnila domov, našla je mrtvega otroka. Otrok se je v postelji zadušil.
—	V Savo je skočil pri mostu bivfii gostilničar v Savniai Pešec in utonil.
—	V Savi Je utonil 131etni posestnikov sin Štefan Osepek iz Podkraja.
—	Iz Litije poročajo, da bo stavba novega sodnijskega poslopja skoro pod streho.
—	S koso po glavi. V Lazah prt Planini je napadel Anton Mrzlik delavca Antona Sublja, ker mu ni hotel dati za pijačo. Mrzlik je Sublja udaril b koso po glavi in mu prizadel nevarno rano. Odsekal mu je tudi ubo. Sublja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Mrzlika so pa prijeli v Logatcu orožniki.
—	Podbreški dlletanti bo, kakor se
nam poroča iz Boh. B.strice, priredili prete-čeno nedeljo predstavo »Bogata teta«. Ude ležba je bila precejšnja. L;ul|e so bili jako zadovoljni. Posebno pozornost bo vzbudili »D mnikarji«, ki so neli kuplet. Prihodnjo nedeljo igrajo »Sv. Elizabeto«. Z vili!
Ljubljanske novice.
Umrl ie dne 12. t. m. v Gorniem Ko-sinju na Hrvaštem črkoatavec g. F a d 1 j e v i č
s a, da
gledajo kure iz nje. Burgar je bila vže 10 krat kaznovana in vedno radi majhnih ta tvin. Pri zadnji tatvini je pokradla s kurami vred tudi dragocene stvari nekemu posestniku v Šiški, kateri jo je ovadil orožnikom.
—	Velika nesreča v Sinju. Iz Sinja v Dalmaciji nam piše rojak: Po dalmatinskih mestih in trgih imajo staro navado, da na predvečer župnijskih patronov prirejajo umetne ognje. V ponedeljek zjutraj je v Sinju pirotehnik Ornik s svojimi pomočniki delal priprave za umetni ogenj na predvečer Velike Gospojnice. Tvarina pa se uname in razleti b strašnim pokom. Ornik in en pomočnik sta bila takoj mrtva, dva nevarno opečena. Dva kmeta sta šla ravno mimo delavnice, eden je bil mrtev, drugi nevarno ranjen.
—	Vodovod na Stari Vrhniki je
večinoma že dograjen. Kakor nam poroča Vrhničan, so ljudje jakc veBeli potrebnega vodovoda in se zahvalju;ejo vsem, ki so pospešili to delo, osobito g poslancu Povšetu. Dan slo«">sne otvoritve ni še določen.
—	Nesreče. Alojzija Kralj v Mengšu je padla na d«orišču in si zlomila roko. Fran Seme v Domžalah si je zlomil nogo
—	Po toči poškodovanim v novomeškem okraju je deželna vlada naročila 2 želez, voza ajde. Dobile so občine : Brusnice 3612 kg, Prečina 5025 kg, Smihel Siopiče 4979 kg, Rudo'fovo 405, Mirnaoeč 2268 Trebn.e 540, Vel. Loka 540 in Do-berniče 4320 kg.
—	Visoka starost. Dne 18. t. m. je umrla najstarejša oseba v župniji na Vrhu pri Vinici Margareta Kobe z Vrha, stav. 4. Drvela je 91 let. Rojena je bila 11. iulija 1813, vdova pa od 14. februarja 1. 1844
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je
zopot izročil g. Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, dobiček od prodaje Ciril in Metodovo kave v znesku 2 0 0 kron. Slovenski trgovci in gospo dinje, kunujte le ta domači izdelek!
—	Smrtna kosa. Umrl je v Gorici v Židovski ulici v svoji hiši gosp. Ivan W a g n e r , ki je bil svoj čas inženir v ameriških Zadinjenih državah. V Gorici se je nastanil pred kakimi desetimi leti. Posestvo je imel v Dirnbergu in menda tudi na Gradišču nad Uenčami
—	Premeščenja. Premeščen jo sodni pristav Fran Mavar iz Podgrada v Pazin. — Premeščen je okrajni komisar E. grof D a n d i n i iz GradišSa v Sežano. Kakor vemo, Dandini ne zna slovensko. Kaj bo delal v Sežani ?
m.
črkoatavec g. Marko Bil je mnogoletni sotrudnik »Katoliške Tiskarne«. Vsled bolezni ae je podal v svoj rojstni kraj, kjer ga je dohitela smrt. Rainki je bil znan in priljubljen v vseh slojih. Bodi mu blag spomin!
Mestni vodovod in vročina Stroji mest nega vodovoda ne morejo pridobiti toliko vode, kolikor jo sedaj L,ubljana v silni vročini potrebuje. Danes so morali škropljenje po mestu deloma mtaviti. Škropili so le s štirimi vozmi. V rezervoirju mestnega vodovoda je bila danes voda le še 140 m visoko. Po mestu hodita dva uslužbenca opominjat stranke, naj ne ravnajo prepotratno z vodo, da ie ne zmanjka.
Ljubljanski turnarji pljuvali na češke dame. Z Jesenic nam poročajo, da so Ijub-lianski turnarji na jeseniškem kolodvoru pljuvali ondi češkim damam v obraz. Kaj takega zmore le kuka baraba!
Mohamedanca pripeljali v Ljubljano. Na Brdu so te dni aratirali Dreip iselnega mohamodanca William Morgan iz Of Maor-ling v Severni Ameriki, za katerega se ne ve, kako je prišel na Kranjsko. Govori samo angleški in španski. Orožnik ga je zasačil pri beračenju. Ker pa na Brdu ne govorč in ne razumejo angleški ali pa španski, so ga prepeljali v Ljubljano. Kako in pa kam ga bodo spravili po prestani kazni, se še ne ve ker obdolženeo trdi, da je brez roditeljev.
Psovanje vojakov je pri nekaterih častnikih na dnevnem redu. Sadaj so pričeli vojake že po costah psovati. Neki posestnik nam piše: Te dni sem šel po Aonbroževem trgu. Opazil sem stotnika Coierusa p I. Geldern visoko na konju. Mož je menda čutil, da sedi zelo »visoko«, ker na-krat čujem iz njegovih ust psovke: »Mistvieh«! Marš"! Začuden pogledam, komu velja ta stotnikova nemška duhovitost in pred njim opazim — računskega podčaBt-n i k a. Računski podčastnik je v očeh tega stotnika »Mistvieh«! Ali res ni pota, da bi se taki surovosti pristrigel jezik? Ako se računske podčastnike tako psuje, kako psujejo šele moštvo! Gg. poslanci, zapomnite si vse take slučaje, katere poroča »Slovenec«.
Ljubljana se jima dopade. Marija Virant z Iga pri Ljubljani in pa Jara Sparovic iz Cerknica bili sta že večkrat kaznovani radi brezposelnega vlačugarstva in radi tatvine. Obedve bili sta tudi že v prisilni dslavnici v Lankovicu, ker jima delo smrdi. Pri zadnji kazni, katero Bta imeli prestati, jima je bila tudi Ljubljana prepovedana. Ker se pa le ne ozirata na prepoved, ju je včeraj policija zasledila pri vlačugarstvu in ju aretirala. Baje pojdeta zopet na daljši dopust v Lan-kovic
Umrl je c. kr. živinozdravnik g. Rudolf Salokar v 36 letu svoje dobe. Pogreb bo jutri. — Umrla je Marija Hart^ man. gostilničarjeva hči, stara 7 mesecev.
Nevaren prisiljenec ušel. Včeraj je pobegnil od dela nevaren prisiljenec KoroSec Brandstaetter, ki je zloglasen tat.
Letoviščarji se vračajo. Domo v se je vrnilo mnogo Ljubljančanov, ki so se podali na poč taice na jug. Pravijo, da je na juga neznosna vročina.
Hotela „Union« je na onem delu, ki je obrnjen proti frančiškanski cerkvi, dograjeno že drugo nadstropje. Ko podero staro Ma-yerjevo hišo, se bojzgradba krasno videla od nasprotnega brega Ljubljanice.
Najdena je bila zlata damska ura in bankov< c za 20 kron.
Vročina. Danes je bilo toploto nad 31 stopinj C
Oblačiti se je pričelo danes popoludne.
Bazne stvari.
Najnovejio od rasnih strani.
Nevesta z 200 milijoni. Ena najbc gatejš h gespodičen na svetu gcč. Pav lina A s t o r se bo poročila s kapitanom H. Spender Cl»y,em. Sedaj ži\i Pavlina Astor s evojim očetom v Londonu. — Stavka v Borjrslavu. Del stavkujočih delavcev f Borysiavu jo rezrušil delavsko slogo in pričel delati. Delavce, ki delajo, stražijo vo laki. — Potovanje okolu sveta bo naBtopil leseni nemSki prestolonaslednik. — Zboljšanje plač ogrskih železničarjev je gotova stvar. Dobili bodo boljše plače tudi že za pretekle me-leče t. 1. — Radi silne vročine uedoBti je vodovodoma vode oa Dunaju in v Berolinu. — Nemire so povzročili jetnikiv Przenoyslu, ker so izvedli, da se je zanje kuhala jed v kotlih, v katerih eo nekateri pazniki umivali noge. — Sedemdeset letni morilec. Včeraj je 70 etni ame-rikanski polkovnik Wilson ? Parizu streljal ia guvernanto Murmam, a jo le lahko ranil. Napadel jo je, ker ni marala zanj. Nato je streljal ns s ; težko ranjenega so prepeljali v oolnico.
Darovi.
Za pogoreloe v Retjah pri Loškem potoku : Župni urad Sodražica 80 K, Fr. Jaklič, dež. poslanec 20 K, posojilnica v Dcbrepoljth 100 K, župni urad Ovsiše 10 K, topni urad Vel. Poljane 20 K, župni urad Dobrova 8 K, župni urad Sora 34 K Fort. Stikelj, gostilničar 4-50 K, Helena Vesel v Sodražici 20 K.
Vsem blagim dobrotnikom povrni Bog!
Loški potok, 18. julija.
I. R i h t a r š i č župnik.
k a pogorelcevSmiheluso te darovali: zaupni urad Trnovo. Notranjsko 35 K, Janez Gerčar, župnik v Dobu 20 K ;upni urad v Čemšeniku 15 K, župni ur*d Trnovo, v Ljubljani 6 K, Jožef Kn;fic, kurat, Tomištlj 10 K, Ant. Lovšin, župnik ns Do >ravi 18 K, uredništvo »Slovenca« 32 K, župni ur* d St. Jurij pri Kranju 25 K, Ant. .^ukelj, župnik v St. Jurju pri Kramu 5 K, '.upni urad sv. Jakob v Ljubljani K 20, Aha jija Sabec zavoj obleke.
Hrenovice, 18. julija.
A. Ž g u r župnik.
Poslani našemu uredništvu:
Za pogoreloe v Smihelu pri Hrenovicah: Župni urad Trata 32 kron.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so naštmu uredništvu poslali gg. rjogcslovci v Mariboru 200 krcn.
Telefonska In bnolmm poročila.
Biskup Strossmayr nevarno obolel.
Zagreb, 21. julija. Biskup S tr o b s -na a y r je v Rogatcu obolel ter bil previden a svetimi zakramenti.
Japonsko-rnska vojska.
Berolin, 21. julija. Iz Tokia prihaja poročilo, da je bilo v bitki pri Motienskem. crelazn 40.000 Rusov in 80.000 Japoncev. Od japonskih prednjih straž so bili vsi častniki in skoro vse moštvo uničeni ali pa ra-: jeni. Ranjenci so be borili dalje, da je prišla pcmoč in da so se Rusi morali umakniti proti Ljaojanu in Mukdenu. Japonsko onjeništvo je zasledovalo Ruse do jiukden-ekih zidov (?).
London, 21. julija. (Kor. urad.) Reu-f irjev urad poroča o novem ruskem napadu a j Japonce pri Motienskem prelazu. Prvi mapad bo Japonci odbili. Potem so se Rusi 19. t. m. navalili na desno japonsko krilo, bo se morali umakniti. Nato so Rusi do-->ili ojačenja. Ko je bila oddana ta vest, je ooj še vedno trajal. Izid boja še ni snan.
London, 21. julija. Konflikt z Rusijo < adi ladje »Malacca« postaja vedno resnejši. Angleška vlada je sklenila c v semi sredstvi, ki bo ji na razpolago, preprečiti, da RuBi s e odpeljejo »Malacce« t kako .rusko luko. »Times« pravi, da bo Ru-s ja tem lažje odnehala, ker nima prav. No-nena angleška vlada bi ne ravnala v tem uiiru drugače, nego sedanja.
London, 21. julija. (Kor. urad.) Iz Port •Uida poroča Reuterjev urad, da je „Ma-tscca" neznano kcm odplula. skoro gotovo n jo peljali v Liha*.______
Peterburg, 21. julija. I: Dašičava poročajo: Vreme je lepo. Japonci bo nede-lavni, ker S) Rusi prijeli nekega stotnika japonskega generalnega "'tabu, ko se je pri bližal ruski črti J p jnci se boje, da so Rusi bili od tega stotnika obveščeni o iadn>ih japonskih gibam h.
Tienc n, 21. joli a. Ii Tokia prihaja vest, da so radi zakasnelih vojnih operacij in radi odgodenega napad« na Port Artur po Japonskem nemiri. V Kobo so baje izgredniki iažb'ali hišo fcanccskega poslanika.
Carigrad, 21. julija. Angleški poslanik je protestiral pfi turški vladi, ker je zopet ena ruoka ladia hotels skozi Dardanele.
London 21. julija. Iz Jckchame pero čajo, da je rusko vladivostofko brodovje za plenilo več japonskih trgovskih pomikov. V Tokiu se boje, da pride v par dn h vladi-vestoško brodovje na višino prtd tekiško luko, ako vozi s hitrostjo 15 vozijev.
London 21. julija. Čuje se, da jo Francoska v Argontiaiji kupila xa Rusijo dve oklopni križane;.
Bndimpešta, 21. julija. Včeraj so marali vsi železničarii, ki so sodelovali pri zad njem štraiku nanovo priseči.
Belgrad, 21. julija. Matropolit Iao-eencij sa Oo šel zdravit v Kiriove vare. — Občina je darova'a 100.000 dinarov za spomenik K*ragiorsrju.
MeteofologiSn® poira&llo,,
fiSins nad morjem 306-2 a, srednji iračai tlak 736-0
St»»j(.	j Tomj*- j	i 3 "t E
g Cm op»- i Iitro-	I rstniM „__, |	„ . iTr;
<5 »»& »»tr*. po !	!	Nobt NU1
j t un,	j OoMj* j	j I £7
2o| ttzvefi. | /30 2 | Ž22 \ si. s/ah. | jasno. | 9,:7. ijutr. | 736 1T 17 9 j si. sever I del. obl. I 0'0 |2. popol.j 734-4 I 31-9 | sr. jzah. | „ I
Srednja včerajšnja temperatura 22-3*. norm. 19 9*
Dunajska borza
dne 20. julija.
Skapni državni dolg v notah.....100 —
Skupni državni dolg v srebru	. . .	100-—
Avstrijska zlata renta 4%......118 65
Avstrijska kronska renta 4%.....99'35
Avstrijska inv. renta 3'/,% ...... 91-20
Ogrska zlata renta 4%.......118 60
Ogrska kronska renta i% ... • . 97 15
Ogrska inv. renta 3*/,% ...... 88 95
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 08
Kreditne delnice..................636- —
London vista...........239 75
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-27 \9
20 mark............23 46
20 frankov...........19 02
Italijanski bankovci........95 O.i
C. kr. cekini...........ll"30
Društvo tiskarjev na Kranjskem javija žalostno vest da je prominul n;ega večletni vrli član, gesped
fl\arko fadljevič
dne 12 julija t. 1. v Gtrnjem Kosinju na Hrvaškem po daljšem bolthanju.
Dragi pckfjnik bodi priporočen blagemu spominu.
Ljubljana, 21. julija 1904 Mesto posebnega obvestila.
Odda se
vec sot) za letoviščarje
z vso opravo v lepem kraju ra Gorenjskem, pol ure nad,Kranjem. Električna razsvetljava in pripravno za kopanje.
Ve« se p izve pri Blažu Zabretu v Bri-tofu, pošta Kranj.	1230 4-2
Iliia
v flovem mestu na prodaj.
Ista se nahaja na najodličnejem prostoru glavnega trga, ravno nasproti mestne hiše, je enonadstropna, ima lepo stanovanje in dvoje prodajalnic. Proda sn ood ugodnimi pogoji. Več pove lastnik Ferdinand To-maži6, c. kr. v šji poštni kontrolor v Ljubljani, ali pa g. J. Krajec v Novem mestu.
1169 6-3
i
Osobje »Katoliške tiskalne" in nje
imejitelji obveščajo gospode stanovske tovariše, gospode lastnike tiskarn, znanee in prijatelje, da je umrl gospod
|Warko padljevie
mnogoletni sot^udnik „Katol. tiskalne"
v torek, dne 12. julija t. 1., po dolgotrajni, zelo mučni bolezni v Gornjem ^osinju, svojem rojstnem kraju na HP^aškem.
Blag mu spomini V Ljubljani, dne 21. julija 1904.

1 S ¥ t
3	^ o
T —
cn< "S d< D.
5"
oi g . ro
r-K
cz
B
2- w •c o
13
o
a
o
»3
o<
N
a.
F o
B
< p
cr
o
in
■ er
• o <
U)
pr
a
B o_
to'
Pf	T3
O	O
-	O-
CL	«
P	rt-
„	>n
S m
»3 o ^ <
3 S
«—I. M«
O B
T3 h3 O CS
II
o < ^
CL ^ O
o tr o 0
<	H"
TO	3
B S"	&
1___ po
N
O.
TO
O* <
1U
M B
TO i
C
»j a. ^ S.
ui cn
!U O
p a
E O' ^
^	M
S*	w
p	C
B	tn«
T	TO

o
co
n O
d
ui< C D Pu
TO' g
B l
C »
o3 »
C p
o S.
00 p
§ B
«3
P cu p
OJ
o
e»s<
B
ts
p
I K

D
Ca cu
tsi<

r vešča slovenskega in - nemškega jezika
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
ANTON TREVEN, Jesenice.

llllll........Illl I lllll I lili 11 lili 11IIIIII llill IIII lllll II.....MM.....II.....I.........Milil
H Grenčica 1|
11 Florian" II
II i)
II
in liker
Florian66
H najboljša kapljica || 11 za želodec. 1238 2 11
iillHIlllllllllllllllllllllIllIllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllliillii
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani.
Občni zbor je dne 18. julija 1904 odobril računski zaključek V. odseka.
Člani tega odseka dobivajo od 22. julija do 1. decembra 1904 svoje terjafve, V kolikor niso obremenjene s pred-ujemi, izplačane pri blagajni društva vsak delavnik
od 9. do 12. ure dopoldne.
V Ljubljani, dne 21. julija 1904.
1237 1—1
Ravnatelj sivo.
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
»Obrtnega pomožnega društva"
registrovane zadruge z omejenim poroštv
v LJUBLJANI, Židovske ulice h.
i. „ o
u)..,. . U
1176 17—2
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s pokimi po
41 od sto
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
___ ■ t«...... . ..
Intejatelj in at|OT*rai anteiki Vr. !|"»l|
Žitnik.