Tečaj XL
narodskih
v r
reci

Odgovorni vrednik Dr« Janez Bleftwels.
Veljajo začelo leto po poèti 4 fl., scer 3 fl., za pol leta
,<4n., scer à fl., za pol leta V |[2fl. po pošti,scer 1 íl.30kr. j

saboto
15.
oktobra
1853.
List
83.
Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze
h) rastlíne, ki potrebujejo več časa za rast
5
IZ

Vzroki
?
po
(Dalje in konec.)
kterih rodovitnost zemlje uboža, so:
1. Preobilna m oca; preobilna voda po plaví vse tište rudninske obstojné dele zemljiša ki se v nji stopiti dajo; kar je pa rastlinskih inži valskih za živež rastlinam potrebnih, jih ski s a* Živa priča tega so nam vsaki dan močirne zemljiša.
pijejo zemljo bolj od tacih, ki hitreje z njive pnidejo, zato jo izmolzejo taki, ki na nji po polnoma dozoré, hitreje od taciK, ki se še ze lene kosijo;
rastlíne, od kterih malo korenin in perja na

ki ji
2.
Pomanjkanje m o krote.
v
Ce
zemljišu ostane, veliko pred od tacih popušajo več tacih ostanjkov. Iz naštetih teh vzrokov, po kterih se zemlja poprej zmolze in oslabí, bo vsak kmetovavec lahko
nasproti vode manjka
se tišti deli, ki so živež rast
linam, v
raz top i, ne da rastlinam živeža; tudi ostanjki rast linskih koreninic, ktere ostanejo po košnji ali žetvi
^ • *	i	m m A A
v MHMHHHMi
5
nji raztopiti ne morejo, in kar se ne
zemljišu presodil, kako ravnati, da se bo zemijiše njegovo,
naj bo njiva, senozet ali gojzd, rodovitniši obderžalo.
zemlji
?
se ne morejo zgnojiti, ampak se spre
, ki po
Natoroznanske reči
MočeIke.

mene v nerodovitno ogljuv enako resjo perst lagoma iz zemlje z gine
, Ziva, velicanska priča tega
so stepe in velike pešene planjave, kjer so nekdaj gojzdi bili, pa so vès les izsekali in niso skerbeíi z a nov zarod.
3. Če se na navadnih njivah, senožetih in goj
zdili zemlji z žetvijo, košnjo, sekanjem lesa in grabljenjem stelje več je mije, kakor po gnoju in zraku povrača.
Mo cel ke (česko: polévnici, nemškor Infasions-
rhierchen) so neizreceno male, sploh le s kukami ali zvekšavniini steklicami vidne živalice, kterih je posebno
iieizmerna množica po močah in stojećih vodah.
Nekdaj so ljudjé mislili, da se veliko gomázi iz-leže iz zgoli nesnage , ali iz vlažnosti. Tako so bili tudi za terdo prepričani, da močélke se same po sebi za-
re d JHHHH^I^I^^H^^^^^I
ako se vode vlije na živališino ali rastlinsino in toplota zraven pritisne; drugači pa, da se nikoli in ni-kakor ne vplodijo. Ta napaka je marsiktere in tudi na-ravoslovca Okna v velike zmote napeljala. Slavni na-
Die Infu-
1
l
Poglavni vzrok, da oslabé in obožaio obd
... V	7.	. .	,	,	.
mil

sti raztopijivi drobci fosforno k i si ino
je iskati v tem, da zginejo ti
e m 1 j
5
ki imajo g
in
v sebi. Od pogube teh drob
I	• I	i	■ • t V	v	•!
toroslovec Ehrenberg še le
sionsthierchen als vollkommene Organismen
je v svojem spisu: „
■	" 1833
do
kazal, da tudi te naj manjsi živalice se natorno m na-vadno plodijo, kakor druge živali. Skoz drobnogled, ki vsako reč miliónkrát zvékša, je Ehrenberg vidil, da na tistih krajih, kjer so se močélke po nalivanji vode po
cov posebno izvira nerodovitnost zemljis, včasih pa tudi od pogube pepélika, apnice ali lojnice, more biti tudi od pogube žveplene kisline.
Hpešajo in nerodovitne postanejo:	.........,	____________
a) revne, rahle in lahke zemljine veliko pred ka- kazale, so njih gnide ali neizrečeno majhne jajčika že
kor teške ilovnate;	poprej bile. Te močélcje gnide so namreč tako majhne
emljiša visokoležeče in suhe pred kakor niske in tako lahne, da jih zemeljski sopar prav lahko kviško in bolj vlažne
?
pred
imajo plitvo zemljo in se plitvo orjejo
9
kakor take, ki imajo globoko
i
po
dvigne ; z dezjem doli pađajo
V

se globoko orjejo
emlj
in
d) ki se slabo ali s slabim gnojem gnojij
^^	UJI O OIUUUIJ ^UUJUill j^HUJIJir ^ P O—	JUJV/ y 14 f\ 17 DV Hi UllljU l/l 1 IUUIIU V 1 » V liV l/UlftEll I/Vpillll ^ AV
pred kakor take , ki se obilno gnojé z moćnim,	likoršna bi pod kokljo bila. Tako delajo po Egiptovskem,
dobro podelanim, zlasti dobro gnjilčnim in fos-	kjer se pišeta v gorkih pečéh ležejo, ter iz košare jaje
forokislim gnojem
nar manjsi sapica jih iz mesta na mesto prenaša; kar s samim dihanjem jih silno množico v sebe vlečemo. Ako tedaj k tém gnidam pride
primerna toplota , se
jaje
začno leči, kakor pišanci iz kokošjih
ako se hranijo tri tedne v ravno toliki toplini, ko
goli
?
popred kakor z rastlinami zarašene
o
? 5
zemlj zemïj
nimajo veliko perja, bolj košaté rastlíne gosto stoj
na kterih sadeži redko stojé in kteri jih iz ene živalice, ako ni
košaro pišančkov dobijo.
Sicer pa je plodenje in plemenjenje teh živalic razločno kakor pri večjih živalih, in pa tako obilno, da se
kacega prekazka
?
utegne do
veliko pred od tacih, ker
šestnajst milionov en dan razplemeniti.
Vse te zvérice imajo usta in znotranje preživne in
ce se ravno tišti sadezi zmiraj na enem zem- prebavivne orodke, so tedaj pravi organizmi ali život
pridelujejo , bo njiva veliko prej opešala, nice, ne pa brezrédne smerkolinke, ki bi skoz poverh
na kteri se pridelki večkrat pre- nino živež v sé jemale, kakor se je poprej mislilo. Marsi
ktere rudniue, kakor neki kremeni, likavniki fPolier
kako: minjaj
taka
5
kot
tobakarje, vendar Re je tudi ondi pisalo od njih:
»
da
schiefer), tripli, polopalniki itd. niso nic druzega zgolj oklepi nestevilnih močélk. Nektere močélke se pa nekteri se bolj pijaučevajo, si napravljajo celo v ustih vedno gibljejo po svoji močavi, druge na nekakem re- in v vratu ognjise, da kurijo hudiču na cast s tobakom".
celjnu mirno sede'. Živijo se nekaj od razpadajočih živa- Dohtar zdravnistva Trapp je tobak naravnost imenovat
Da se s prostimi pomoćnika hudičevega, kteri ljudi zapeljuje k vinu in olu.
lisin in zelišin, nekaj ena
drugo
zró.
oč mí
sploh ne morejo vidíti, je lahko spreviditi
»
ker
Takému preganjanju naaproti so se
pa vzdigovali
manjši zmed njih merijo komaj tri tusoci del ene tudi branitelji in prijatli tobaka. V letu 1622 je spisal ride ali linije.	Neander „tobakoslovje" (tobacologia) , in vletu 1628
Tako častěn
Zgodovina tobaka
(Konec.)
je tobak pod imenom „zel kraljice
višji go
matere" in „zel sveta" kmalo pot najdel do
je Rafael Thorius zlozii častno pesem na tobak (Hymnus tabaci).
Vkljub prekletstva in tabačnih sodnij so jeli proti koncu 17. stoletja že v mnozih deželah tobak sejati. K naj veči časti ga je na Nemškem povzdignil kralj Fri-
spôde. Naj veči slavo pa je dosegel po tem, ko se je gro- derik Vilhelm I., ki je osnoval celô tobakarsk zbor. finja Ruffč-ova po rabi tobakove vode znebila lišajev, ki so več let gerdili lice njeno. Od tistihmal ga ni bilo
rr »
otovšega zdravila
zoper terdovratne lisaje in garje
i
m
Le profesorja dr. L a y c o o k v Jorku in dr. W r i g h t v Dirminghamu sta dandanašnji skor edína ostala, ki se neprenehoma vojskujeta zoper tobak in mu pripisujeta
kakor blisk se je razširila slava srednji in južni Europi.
njegova
iz Pariza po mnogo škodljivih lastnost: topost uma , zdražljivost serca,
zgubo pogumnoati, vnetje gerla, jetiko in oterpnjenje
Tako je bil zares Jane z Niko t pervi. ki Je tobak mnozih druzih telesnih opravil. Gotovo je, da ta dva
v Europo prinosel, in sto let
potem ga
je slavni Linné moza resnico govorita , ako se ze sam po sebi slab čio
zato počaatil, da je tobakovo pleme kerstil po njegovem imenu „Nicotiana".
Na Angleškem je
ter Raleigh pervi
vek preveč vdá ti razvadi ; gotov strup pa je tobak mladim fantalinom , kterim bi se culica še gotovo bolj pobil znajdenik Virginie SirWal- dajala kot pipa ali cigara. Tobak ni nikakor nedolžna
%/	............ .	v	I	i« V	V . •	«	J •	. m
y
ki je
Angleže
učil tobak piti

ko
rec, ampak zelise se steje k oštrim omoticam,
je že v letu 1586 Sir Ralph Lane tobakovo seme iz ocitno je tedaj
i
da mladim in zavoljo tega še zlo ob
Amerike pritovoril.
Na Francoskem so vpervič pod kraljem Lude vikom XIII. (1610—1643) tobak nosljati začeli.
Na Holandskem je neki zdravnik Korneli Bon- hovniku je bil pripomočik za pridobitev nadavetne slave, tekov, ki je s tobakom kupčeval, njegovo zdravilnomoč zamurcu bramba zoper nadležne merčese, zdravnikom
cutljivim fantom škodovati mora.
Ako se obernemo še enkrat na zgodovino tobaka, vidimo mnogoverstno osodo njegovo. Indiánskému du-
tako priporočal, da je ljudém, ki se lotijo ga piti ali čudodelno zdravilo, kupcu in kmetovavcu nov prido
i
Metuzalemovo starost obetal. Se vé, da je ze
nosljati lel vsakdo Metuzalem biti.
Pa kakor vse, kar se presilno hvali, svoje na
sprotnike najde, tako se je godilo tudi s tobakom. Ne
ga
klicali „sveto zel",
drugi
bitek premozenja. Eni so	WÊ^^Ê^^^f^^
so ga preklinjali „hudičevo zeliše". Vse to je přestavil.
tobak in se vedno bolj prikupil človeštvu, — zakaj
tega nam ne more nenoaljačne pivec tobaka
kdaj „sveta zel" je
postala kmalo „hudičeva zel".
Ze
pa: razodeti.
Elizabeta, kraljica Angleška, je oštro prepovedala tobak nosljati v cerkvi, in kdor se je
pregresel zoper
to prepoved, so mu vzeli tobačnico. Kralj Jakob I.
Starozgodovinski pomenki

je v letu 1619 sam spisal knjižico, v kteri na vso moč Kaksno božanstvo je Hercules Saxamus?
graja tobak, ki je zacel celo ženstvo okuževati. ivci	„ . vn . _ t . .
® J	Razlozil Davorili Terstenjak.
Iz rokopisa: »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
Ker
je leta 1604 velik
dávek naložil na tobak, in kmetovavcem Virginskim je
vse to svarjenje ni nič pomagalo
nobeden ga ne
smé več kakor 100
oštro prepovedal, da funtov pridelovati.
Ravno tako oster zoper tobak je bil následník Ja-kralj Karl I. Po tem izgledu se je ravnal papež Urban VIII., ki je v letu 1624 preklei tobak. To pre-kletstvo je terpelo do papeža I no ce n c ia XII. (1691
koba
>
1700)

ki je
tobaku spet milost skazal ; le v cerkvi sv. Petra je bilo še prepovedano ga nosljati. Benedikt XIII. pa (1724—1730), ki je tobak sam kaj rad no-
sljal, je pa tudi to prepoved preklicati dal.
Tudi v druzih deželah je imel tobak bude so-
vražnike. Sultan Am u rath IV. je v letu 1610 na
ulicah v Carigradu zapazil nekega člověka, ki je dobro-
Noa
voljno iz pipice tobak puhal

kaj storí sultan ?
mu ukaze prebosti, pipico skoz vtakniti in ga gnati po mestu v svarjenje druzim , ki se prederznejo tobak piti.
Tudi Rusovska vlada je preganjala tobakarje, jim je žugala nose odrezati in je posebno sodnijo
odlocila, kteri so zapadali tobakarji. Ravno tako je storila ljudovlada v Bernu v Svajcu, kjer je enaka sod-nija bila od leta 1661 do srede preteklega stoletja. Kdor je tobak pil ali nosljal, je globi ali dnarni kazni zapadel, na oder postavljen, v ječo veržen — pregreha tobak piti
je bila šteta v versto prešestva !
Na Nemškem, kjer so se s tobakom soznanili po Konrádu Gesnerju, niso bili scer tako hudi zoper
(Dalje in konec.)
Tudi Egipćani so imeli svojega Herkula, govorita
Od
Herodot in Diodor Qflej: Kreu*er Symbolik
njega
i. 336. nota) in njegovo ime je bilo Som, tudi Hon
Qcor).
Če ti besedi po jezikoalovji presodimo
?
sopet
vidimo , da nekaj
s vetlega
lučne ga pomenite. Soma se veli v sanskritu mesec in Hon — On pomeni v semitiškem jeziku luč. Tudi pozitivne dokaze ima-
da je egipčanski Herkul Som ali Hon bil symbol
nam za poroštvo M akr obi
mo

solnca,
m
sicer
sta
(Satur. I. 20.) in Plutarh (de Iside et Osiride str. 367
Ravno tako je feniski Herkul z imenom Mei-
karth bil symbol jarnega solnca 1ej: Movers die Phonizier strt 400, 415, 431, 444 in na drugih mest ih. Herodot II. 44), Še za rimskimi cesarji je bil v veliki
kar dnarji z ujegovim obrazom in napisom Herc.
Cadix je bila

časti
Gad et. (Hercules Gadetanus ; Gades kartagiška naselbina) pričajo. (Vollmer
4
99.)
Ker smo se prepričali, da so stari Rim 1 j ani H e r-kula častili kot solnčno božanstvo, bomo lehko razumeli, kakošno božanstvo da je Hercules Saxamus.
Spominki v cast božanatva H e r c ul e s S a x a m u s, Hercules Saxonua, Hercules Saxanus se najdejo v Itálii in v Noriku pogostoma, vendar nam še ni dozda;
P. Api anus CLXXXVII.

nobeden basnoslovec povedal, kakošin da je to Herkules
O er s k
ni

tudi
m s k
y
ne
y
ker
taksn eg
P
Nauk slovenskega jezika Nemcom zlajšati in slaj éati je iz raznih slovenskih časnikov nabral gosp. Jane
nima ne gerski ne latinski. Mi ga tedaj imamo žič venee krajših in daljših zgodovinskih in natoroznan
m
za přestávek Par vati
v
Z
doslavenskega božanstva Ž
O	V
montium dominus
Zi
y
der Fel
skill
boj
reci
y
pesrnic, povest, pre
itd
y
ktere naj
eengeborne —
— Živa Horvat
Živa Pe co vnik
ucencu in učitelju v pripomoć pri nauku slovenskega
v	^	i *	r	o
Pečnik, Živa Karant jezika; zato je tudi mali besednjak pridjal manj zoanih
v
Da je castje Z
t
Pa rvati v Noriku in v
Panonii obicajn
PECCIVS
bil
i
y
to pričajo lastna imena PECCIA CARANTIA 2) in polatinčena SAXA
y
l^m m
besed. Iz serca želimo „berilu za Nemce" veliko brav-cov; kolikor več jih je, toliko bolj se, razsirja znanost našega jezika.
MVS 3) vse od s tar o si o venskih besed p
P
cera
P

k
k

cer
saxum
P
Ozir
po svetu

van, parvatas, pomeni v sanskrit«: Vorsprung
y
Her
vorragung, Felsen
Berg
y
primeri slovensko
b
y
po
V
Čertice iz življenja, Omer-pašata, višjega vojsko
M	vodj a turske g a.	•
manjšavno barelj
b
do
y
b
do
4
Grad Barelj
Velikrat imenovani 0
P
sedanji višji
(Borelj), kteri nad Dravo moleći pečini (bardu, bčrdu)
povednik turške armade, se po imenu svoje rodovine ime
leži
y
so Nemci přestavili v Ankenst
y
to je, H
genst
Ž
smo rekli, da je Herkul bilo solnčno bo
nuje Mi h a 1806 v O
dnarstveni
Lat
y
rodil se je 27. novembra leta
»
v vojni granici. Nje
oče je bil
strážník v Gračacu
je mladi Mihael
šolo
žanstvo, to tudi Ž kor je Herkul im
(9leJ
Paulin System
99.) ka- hodil. Poznej postane oče nadlajtnaat v Ogulinu, in tudi
svoj buzd
vlastitost, tako tam Je Mihael, pozneje pa v Otočacu
šolo
obiskoval
tudi Z
Da so Rimlj
dent
božanstva dru- Posebno lepo je pisal in risal. V Gospiću postane kadet
gih narodov v terduje rims
oj
m ska prestavljali, to nam po
poterduj
ako-mek
©
ski A p
k i A p o 1
B
G
y
is, to to nam
priča feniški Melkarth, kteri se je mogel preker
etiti dati v H
D
H
Gadit S a X a m
ni dru
kakor
v
doslovenski Ziva Parvati
v
božanstvo
y
V
Ziva Karant
Horvat. vidi
tudi iz sledečega napisa, kteri se
Ziva
najde na neki pećini Korske planine (Koralpe) imenovani
Spitzofen", in se tako glasi:
in kakor kadet je podpiral stotnika Knežiča pri stavbi ceste čez Velebit; po tem pride v Zader. Njegov oče v igri nesrečen zgubi 100 goldinarjev deržavnega de-narja in zato tudi službo. Zdaj je mogel Mihael s svojim prislužkom starše in sestro preživiti.
Zmiraj v mislih na zboljsanje svoje leta 1828 iz Zadra v Bosnio*), in sic Leta 1829 se podá odtod v Vidin
sta nj
beži
in sicer v Banjaluko , kjer ga vezir Hu-
sem
v
uci
paša gostoljubno sprejme. Pet let tukej ostane in
arab-
S. SAXANO AVG. SAC. Adjutor et Secundinus
vezirove otroke laški jezik, sam pa se nauči sko in turško govoriti. Leta 1834 gré v Carigrad
y
to je 571.)
na s
Si
v
Zi
eb
Saxano augusto sacrum. (Ankershofen F. je imel svoj sedež po indiškem basuoslovju
ala in
g
slovasko kaj
Kalaja (primeri
slov.
k
ter postane pisar pri ministerstvu vojske. Leta 1838 je zrisal Latas načertje Carigrada in ga posvětil nadveziru, ki ga zato za polkovnika (obersta) izvoli. Sledeče leto
in je bil gospodar gor
nomen bovis, na kterem je Živa jezdil)
V «	.	_	».
Ibrahima, ter
po
pecm
kar
kèr
cer
hor
bard
bèrd
ÙleJ
167
Ide en
zato se je velel Par vat
einer allgemeinen Mythologie von Wagner
Lastna imena narodov slavenskih Krancev
Ko
maršira z armado v Sirijo nad pasata etane general-major; poslavljen je bil verh tega še 8 častnim redom. Potem se podá nad Druže in jih zma zato dobi od sultana sabljo okovano z brilanti 1845 premaga Arnaute. To
y
Leta
junaštvo zbudí nevošljivost
roscev
y
Horvatov pomeniio tedaj ene in ravno tište pre- v eercu seraskiera Rused-pašata
Zatoži ga
bivavce gor in castitelje Z
ta
» «
pecm
kar
kčr
v *
cer
gospodarj hor.
gora
da je kerv
s Turki ravnal. Sultan
pri sultanu verjame tegi
y
Obširnejši článek o indoslavenskem božanstvu Ž
pošlje Latasu castno sabljo z brilanti. Ker pa se je na
djal
da bo
junaštvo svojo za mušira izvoljen in se mu
in njegovem častju na rimsko-slovenskih kamnih bo po njegovi nadi ni steklo, prosi sultana, da naj ga pusti
t
prinesel „Glasnik
slovenskega slovstva
kam
gosp, A. Janeziča, jatelje mojih starinoslovskih spisov sporočujem
vredovan od
precastite čitatelje in pri
iz službe
To se zgodi
Zdej je živel 8 mescov po
kojno v Carigradu
Ko se pa Kurdi spuntajo , ga sul
pot pokliče in nad Kurde pošlj
Te podverz
v
V
Slovensko Jane kič. Leon 1854.
tan
enem mescu sultanu, kteri mu zopet milost skaže. Stori ga mušira in podělí mu Nišanov red. Ko so Rusi leta 1848 v Moldavo in Vlahijo marširali, je bil tudi Orner
Slovensko slovstvo.
berilo za Nemce". Sostavil Anton paša z armado v Bukarest poslan. Tam se je tako ob
Celovcu natisnil in založil Janez
našal, da je bila rueovska vlada ž njim
dovolj
Car
mu je podělil red sv. Ane perve verste, sultan pa zlati
Marljivi gospod Janežič je na svetio dal to knjig
ki so se lotili slovenski je
N
f • V
red
z namenom, da bi Nem zik učiti, berilo v rokah imeli
ki jih djansko vadi
ce
Omer-paša govori ilirsko, turško, arabsko, nemško taliansko in francosko. Pisarne opravke sam oskerbuje
y
y
gre na
lov.
Zeno
sar jih je slovnica učila. Zares je mučno se pri učenju dopoldne delà v pisavnici, popoldne kakega jezika edino lese vkvarjati s suhimi pravili slov- je imel turkinjo, potem grekinjo. V Bukarestu se je
*	«	•	^	mm	^	____. «/	-	____	— - «	a
niskimi
y
vsak rad kmalo poskuša: ali že kaj zna
, in je
oženil z Nemko Simonič-evo iz Erdeljskega. Tudi se
vesel, ce kakosno besedo dobro zadene, še bolj pa če stranca ima pri sebi, ki se sedaj Tefik-be
cr ©
kliče
y
in za
mu cei stavek gladko steče
višjega oficirja pri turski armadi služi.
i
i 3
Ankershofen V. 568
Trie s t. Z.
Ap
CXL1II
Ankershofen V. 624.
Dozdeva se nam, da so stari Slovenci besedo bèrd
Kratkočasnice

abili
P
,	ok> oiau KJIUVCIIUI MCSCUO U C I'll 0 tildi
pomenu „Vorsprung", kakor se je rabilo sanskritsko
so lastna imena vasi in drugih krajev
ker
přestavili v Eck; primeri: Bèrd na Kranskem.
îv Nemci nemški Eck ob Podpetsch
Pis.
V neki majhni derzavi so nabirah novince za soldate. Neki sivarski udovi so vzeli edinega sina. Mati
in prosi , naj bi ji izpustil njenega sina.
gré h knezu
*) Vzrok béga na Turško se drugač pripoveduje.
Knez jo je pregovarjal, da ne more, in ker vse nič ne godi, se 43 fl. ffotovíne v mestni kasi ostalo.
V
po
pomaga, ji reče: „ljuoa žena, jez vam ne morem po- slednji seji je mestni odbor sklenil podobo slavnega marsala
od gosp. Vithalma kupiti in jo postaviti na
£a
moji sinovi morajo tudi služiti". „To je tudi Radecki-pravu — odgovori vdova, Vasi sinovi se niso nič učili; kak posebno očiten kraj v mestu. Ta podoba, v fabriki moj sin se je pa kaj učil, je sivár in mora prerediti kneza Salma v Blansku iz brona vlita, je bila v Lon-
magati ;
tt
svojo ubogo mater". Knez se na vès glas smejati začné	donski razstavi z veliko pohvalo ogledovana in bo kin
in ukaže, da naj se vdovi spolne prošnja.	čala vprihodnje naše mesto. Od več strani se je nam
En jud je šel po deželi kupčevat. Žena nje-	reč magistratu želja razodevala : naj mesto od gosp. Vit
gova mu reče: „Baruh, časi so nevarni, vzemi sabljo	halma prevzame ti krasni spominek, ker si smé svest sabo, da se braniš, ako te kdo napade.
ne", ji
■■■■ ' ■ VIPH
odgovori Baruh.
„Sara,
tega
55
yy
y
biti, da vsak prebivavec Ljubljane bo rad po Zakaj ne?" ga vpraša svoji moči podařil donesek, da se kupi sporni-Bodi pametna!" ji rêce, če me kak ropar na- nek prešla vn ega moža, ki je tudi mestnjanLjubljanski.
Veljá podoba 840 fl., podnožje pa s stroški postave je prerajtano na 490 fl. Po nasvetu gosp. Ambroža bo za to
vse, kar
j
in
mi vzame se sabljo Skoda je po tem še veči
me oklesti ž njo še po-
tr
En mestnik je bil zlo zadolžen. Neki dan ga izvoljeni odbor preskerbel nabéro doneskov in
sreća sosed in
ga
spet terja za dol*-

On pa
ga pisano
bo scer treba.
Kam pa se bo spominek postavil, še
n
pogleda in zavpije nad njim: „Punti me enkrat pri miru! določeno. V sredi drevoreda „Sternallee" bi bil gotovo
Kaj misliš, da sim samo tebi dolžán?"
Neki kmet se ni mogel prečuditi, ko je tista dva dohtarja , ki sta se malo popred o njegovi pravdi v kancelii tako serdito pričkala, po dokončani pravdi na mostovžu pred kanclijo kot naj veči prijatia se spreha-
na naj očitnišim in lepšem kraji.
Novičar iz mnogih krajev

jati vidil. „Prijatel"
mu reče kanclijsk sluzabnik
k
V pondeljk se je presvitli cesar podal v M
na Parskem
bo nek 8 dni ostal
y
y>
to ni nič čudnega. Pravdarski dohtarji so kakor š kar je ktere same sebi nič žalega ne store; one režejo le to kar med nje pride".
y y
višjem cesarskem sklepu so cerkvene razmere
©
Po naj
rških
»
Serčno me veseli"
pozdravlja nek jud svo
duhovnov da se plača
300
v Đ al m
t #
v red djane in je doloceno
tr »
fajmoštrov ima od 250
na
y
jega prijatia, z d r a v e g a".
ki je bil strašen vohernik
Mene' pa ne
a
55
55
mu
odgovori
te viditi skopúh
d
je
kaplanov naprava
od 150 fl. na 200
povišati
Z
Gerke določena
kofjega konsistorja za nezjedinjene Vsak dan se v našem cesarstvu več
sne
55
y
a
zdravje je draga stvar; zdrav clovek polovico vec in živež je dandanašnji drag
Někdo je oponašal svojemu znancu velike uš esa.
pišem piše ; mesca
gust
je bilo letos 3 milione
in 690.800 pišem na pošto danih, lani tisti mesec
Teržaški časnik" naznanja
yy
y
3
da

Nočem ravno reci"
mu ti odgovori
da niso moje
milione in 226.500.
je iz Vlahije 300.000 vaganov žita na poti, ktero je
usesa za cloveka prevelike; al tudi vi mi ne bote tajili: da so vaše za osla premajhne".
večidel za beneško deželo namenjeno
1200 pres
v • v
iz Ogerskega v Harnb
Ivandi v Banatu so našli zd
d
Spet je slo
V
ktera žuira
Novičar iz slavenskih krajev

dosihmal znane grenjke vode prekositi; tako bogata je
Iz Kopra u Istrii 10. okt. En odsek financialne
eplenokislega solika (natrona)
(kalia) in apna
Spet je ena
plenokislega pepélika la laška družina stra-
straze u Rabcu (Albona) na iztočnem brezji Istrie, ob- gU0 emert storila po stru pen ih gob ah, ki jih je go
stoječ iz štirih mož, se je bil podal u vgodnem vremenu
spodar sam nabiral
Iz K
« V
se pise
y
da
18. dan septembra u navadno službo na morje (u Kvar- misionarji pod vodstvom dr. Knobleherja 5. dan t. m. v
neru
to je
y
pozrelcu mesa, ce je res, daQuar
naro, kakor terdijo nekteri, se ima izvoditi iz latinskih
Cez dva dni je imel nazaj
Kart u m podal
Turk jeR
poved
jsk
r
k
n e
besed: „carnem vor o").
pust
b
bsedenih turških knežij
Al 21. dan recenega mesca so našli ladjo neo- znanilo iz
priti.
šk,odováno blizo brežja proti južni Istrii, polno vode
Dunajska vradna časnika
sledeče
sraťno
Carigrada
od 5. oktobra: „Turski jadernik
(kurir) prinese sultanov
pismo , ktero je Omer
rusov
in brez opomenjenih straznikov , od kterih se tudi do- paga imei poslati knezu Gorčakovu (vojskovodj sihmal sledu ni. Vse preiskovanje je bilo dozdaj za- gkemu), da naj zapustí z rusovsko armado turške de
stonj !
Verjetno je . da jih je bilo silovito nevřeme na
zele
ne p
palo, kterega si niso upali premagati, čeravno je vod nik ladja bil zveden in vèrli mornar Ostrogovič Kčrčn. Nesrečniki so berž ko ne planili u morske va- rusovskim
ako se v 15 dneh po sprejem
teg
p i s m
praznovanj
teh d
bo vojsk
y
černo morje bo kupčijskim barkam odperto ostalo, sauio
ne; rusovski vradniki in poročniki morajo Tur
love, nadjajoci se, da se bodo s plavanjem srecno izbavili (rešili). Al u borbi z valovi oslabljeni so u njih našli strašno smert !
lz Celovca. Družtvo sv. Mohora
ško
čiku Gori
pustiti ; turske vojne barke se boj
Bal
y
divan klice angleško
francosko vlado
pomoc
ka
povedani čas bo iztekel 24. dan
tega mesca
je knjigi
y>
Stari Urban" in
je naznanilo, da zgodovino st. zakona s po
Popravek. V „novičarji iz mnog. kr." poslednjega lista na
kakošno itd.u
dobami" že razposlalo. Družbeniki jih dobé pri dotičnih nies* prav/®e kakošno mejile, beri: „pravíce mejile
bukvarjih , kteri omenjeni knjigi tudi na prodaj imajo Urbana" po 30 kr., „zgodovino" pa po 1
55
lz Ljubljane. Iz poslednjih sej Ljubljanskega
mestnega odbora omenimo nekterih važniših reci. Mestni stroški in dohodki za prihodnje leto so bili vsled občinske postave prevdarjani; iz
Vsim prijatlom petja se vesela novica naznanja, da je ti teden v EgerjeVi kamnotiskarnici na svitlo přišel:
Venec ćveteroglasnih slovenskih pesem.
Zložil in izdal Gr. Rihar.
tega prevdarka so
do
hod ki mesta za leto 1854 prerajtani na 63.064, stro
ški pa na 63.021
y
po tem takem bo konec leta, brez
nove naklade mestnikom, kakor se to v druzih mestih
Ti venec obseže 17 sprelepih čveterospevov, ki se pritukajsnem bukvo vez u g. Ilremžarju, ali pa pri g. Riharju samem za 48 kraj-carjev prihodnjo sredo dobivajo. V eliko bi se lahko o njih govorilo in pisalo, ali dovolj je, da so od dobro znanega mojstra, kterega že poprejsnje njegove delà slehernemu in vsim več ko
zadosti priporočajo.