JmuLsIziSu
aTprayica
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Leto VIII. - št, 260
Ljubljana; sreda, 5. novembra 194?
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Pred volitvami v ljudske odbore.'
Priznanje izdaje in poraza.
Kako so idrijski rudarji dosegli letni plan proizvodnje rude. Kultura. — Fizkultura. — Dopisi.
Izdajalec in ameriški vohun Maram pred sodiščem. — Šah.
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina Din 45.-
Cena Din 2«—
PRED VOLITVAMI V LJUDSKE ODBORE
Na Goriškem sprejemalo vol vti enoletne in petletne plane svojih KLO
Solkan, 4. novembra.
Volivci nekaterih krajevnih ljudskih odborov na Goriškem so sprejeli enoletne in petletne piane svojih KLO, ki so jih skrbno pripravili ter o njih razpravljali na masovnih zborovanjih. Tako so tudi volivci KLO Neblo v Brdih sprejeli petletni plan, v katerem eo 6i med drugim zadali naslednje naloge:
a) regulacija Reke v dolžini 8 km;
b) zgraditev betonskega mostu preko Reke, dolgega 18 m in širokega 5 m;
c) zgraditev ceste Fojana—-Neblo;
č) zgraditev 500 m podpornih cestnih zidov, visokih 3 m.
Dobre plane so si izdelali tudi dfu-gi KLO kot n. pr. Črniče, Bilje, Medana, Ustje itd. Poleg tega pa so si člani OF zadali še svoje obveze, ki jih bodo večinoma izvedli s prostovoljnim delom.
V	zvezi z razpisanimi volitvami v Ljudsko skupščino FLRJ in Ljudsko
skupščino LRS, ki bodo 30. novembra, so pristopili na Goriškem k pripravam za njihovo čim boljšo izvedbo, Goriški okraj je razdeljen na 2 volivna okraja, v vsakem bodo volili po enega poslanca in njegovega namestnika. Kandidati bodo vezani na zvezno listo, katere nosilec je maršal Tito.
Predstavniki OF in masovnih organizacij so sprejeli na sestankih aktivistov OF kandidate za Ljudsko skupščino FLRJ in LRS. V Zvezno skupščino 60 kandidirali dosledna borca proti fašizmu in reakciji tov. Kraigherja Borisa in tov. Borisa Ziherla. Goriško ljudstvo je ponosno, da bo imelo z njima take zastopnike v najvišjem organu naše oblasti. Predlagani kandidati za Ljudsko skupščino LRS so stari borci in aktivisti iz narodnoosvobodilne borbe, ki jih po njihovih sposobnostih, delavnosti in predanosti pozna vse ljudstvo.	M.	M.
1 listah pri Ljubljani so padli dobri
predlogi la delo KLO-jev in RLO-jev
Ljubljana, 4. novembra,
Ljubljana se je začela živahno pripravljati na volitve v ljudske odbore. Te dni se po terenih vrše konference aktivistov, v četrtek pa se bodo začela zborovanja volivcev. Včeraj zvečer so aktivisti OF na približno petdesetih sestankih širom Ljubljane razpravljali o bližajočih se volitvah v rajonske ljudske odbore.
Na sestanku aktivistov OF terena Moste - Selo je najprej član IO OF rajona Moste tov. Krejačič govoril o decentralizaciji oblasti in njenem prenosu na rajone ter o gospodarski osamosvojitvi ljudskih odborov. Opozoril je aktiviste, naj predlagajo v bodočo rajonsko skupščino ljudi, ki bodo predani, delavni in sposobni izvesti vse te naloge.
V	diskusiji so aktivisti prikazali uspehe in napake pri dosedanjem delu na terenu. S prostovoljnim delom so prebivalci tega rajona popravili Krekovo, Slapničar-jevo in Predovičevo uiico, pomagali pri zidanju stanovanjskih hiš itd. Diskutanti so kritizirali delo rajonskih in terenskih odbornikov le v splošnem. Konkretno se je govorilo le o menzi, o kateri razpravljajo že več mesecev, pa še sedaj ni odprta, ter o zadrugi, ki ni pripravila za svoje člane nobene rezervne hrane za zimo.
Padlo je tudi nekaj dobrih predlogov, ki naj jih rajon sprejme v svoje obveznosti, in to regulacija Pokopališke ulice pri tramvajski postaji, kanalizacija Pre-dovičeve ulice in zgraditev javnega kopališča, ki je v tem delovnem rajonu zelo potrebno. Tovarišica rajonskega od-
bora je predlagala, naj bi aktivisti razmišljali o ustanovitvi rentabilnih podjetij kot n. pr. kolesarski in mizarski delavnici, gradbenem podjetju itd.
Tudi pobiranju davkov bo moral rajon posvetiti več pažnje, saj bo z določenim procentom tega denarja sedaj razpolagal sam. Za leto 1945. dolgujejo davkoplačevalci iz vsega rajona še 800.000 dinarjev. Davke bo treba pravilno odmeriti in pri tem napake popraviti. Od tistih, ki nočejo plačati, kot n. pr. velik kmet in prevoznik Krušič iz Zelene jame, pa iztirjati brez usmiljenja.
Aktivisti so predlagali tudi, naj bodoča stanovanjska komisija stanovanja pravilno razdeli med ljudi, ki skupnosti dajejo, poleg tega naj pa tudi sami pri-čno z gradnjo stanovanj, zviša pa naj se najemnina tistim stanovalcem, ki v mestnih hišah še danes plačujejo le po 40 dinarjev mesečno.
Vsi so bili enotni v tem, da je treba mlačne in nedelavne ljudi odstraniti iz odborov, ker le na ta način se bo rajon gospodarsko osamosvojil in s tem svojemu prebivalstvu izboljšal življenje.
Nato so se aktivisti pogovorili o kandidatih, ki jih bodo predlagali za rajonsko skupščino.
Sestanek aktiva OF je bil med drugim tudi v Stepanji vasi. Na sestanku je govoril predsednik RLO Moste tovariš Majer. Po kratkem referatu se je razvila diskusija, ki je poleg ozkih krajevnih problemov zajela tudi probleme rajona. Nato so predlagali kandidate za volitve v rajonski odbor,	D.	V.
KLO Poljčane je ščitil špekulanta
Bližajo se volitve v KLO, ki bodo utrdile našo ljudsko oblast, Zato je potrebno, da se volivci seznanijo z dosedanjim delom svojih odbornikov in njihovo delo dobro pretresejo. Marsikje so namreč sedaj v odborih ljudje, ki eo izrabljali zaupanje ljudstva ter ga na razne načine goljufali, K temu navajamo konkretno delo odbornikov KLO Poljčane v okraju Slovenska Bistrica.
Davčni zavezanec Anton Debeljak,
Eosestnik in avtoprevoznik v Poljčanah, ovnik 13, je o svojih dohodkih napravil lažno prijavo. V prijavi je navedel, da je imel v letu 1946 čistega dohodka od avtoprevozništva, žganjekuhe in posestva skupno 7.744 din Toda davčna komisija je preverila vse njegove dohodke dn imenovanemu ocenila davčno osnovo z 222.000 din. Posestnik in avtoprevoznik Anton Debeljak je torej skušal zatajiti
214.356 din svojih dohodkov. Zaradi tega je bil predan javnemu tožilcu.
Najbolj zanimivo pri tem pa je to, da je omenjenega Debeljaka pri njegovi lažni prijavi ščitil tudi KLO Poljčane, oziroma njegovi odborniki. KLO Poljčane je moral pregledati in tudi potrditi pravilnost in resničnost vsake davčne prijave prodno jo je odposlal na finančni odsek okraja Slovenska Bistrica. KLO Poljčane je s podpisi odbornikov potrdil, da je davčna prijava Antona Debeljaka popolnoma pravilna!
To je primer neljudskega delovanja, koit se je dogajalo v nekaterih ljudskih odborih zaradi malomarnosti odbornikov, ali pa zaradi odkrite zaščite svojih špe-kulantskih prijateljev. Popolnoma jasno je, da takšni ljudje ne morejo biti predstavniki naše ljudske oblasti in da takšnih ljudi ne bomo več volili,	B. V.
Mako smo odmerjali davke
Te dni končujejo po svojih davčnih komisijah še zadnji okraji v Ljudski republiki Sloveniji odmero dohodnine za leto 1946 in delno tudi za 1947.
Zaradi gospodarske in politične važnosti pravilne odmere dohodnine je treba ob zaključku ugotoviti, kako je bilo to delo po okrajih dovršeno, zlasti pa ugotoviti napake in pomanjkljivosti, ki so se še ponavljale.
Na splošno lahko rečemo, da je bila odmera dohodnine za 1946 izvedena boljše, kakor je bila izvedena odmera za 1945. Vendar pa bi lahko privedla do še večjih uspehov, če bi ji bila posvečena tista pažnja, katero dejansko zasluži in če bi pri tem sodeloval ves aktiv vseli naših organizacij, da bi se tako za to delo zainteresiralo vse ljud-stvo.
To velja zlasti za davčne komisije, ki v mnogih primerih še niso bile sestavljene tako, kot je to veleval interes skupnosti in s tem tudi interes davkoplačevalcev. Bili so nasprotno primeri, da so davčne komisije često Poslovale tako, kakor je bilo v neposrednem sebičnem interesu posameznikov. Drugje smo opazili, da so se člani komisij odtegnili svoji nalogi, tako da so sklepale o davčni osnovi le davč-
ne komisije, ki so jih sestavljali samo člani krajevnih LO, v katerih se je vršila odmera. To se je n. pr. dogajalo ▼ okrajih Kočevje in Slovenske Konjice. To je vsekakor groba napaka, saj je zaradi nje podana možnost, da so te komisije, ki so poznale samo svoje ožje, krajevne razmere, izgubile širšo perspektivo v okrajnem merilu in zato odmerjale davek tako, da je nastalo nesorazmerje med posameznimi kraji. Naravna posledica premajhne skrbi za medsebojno povezavo je bilo tudi nesorazmerno obdavčenje enega okraja napram drugemu. Vse drugače bi bilo, če bi okrajni ljudski odbori oziroma njihovi finančni odseki zadostno in podrobno seznanili člane komisij z njihovimi nalogami. Iz napačnega ravnanja komisij se ustvarja napačen odnos zavezancev do davčnih komisij, na drugi strani pa se ustvarja videz, da so še vedno finančni odseki tisti, ki odmerjajo in predpisujejo davke. Danes pa je jasno, da vrše odmero davkov davčne komisije ob .sodelovanju vsega ljudstva, finančni odseki so pa tu le tehnični izvrševalci odmernega dela in kontrolni organ nad izvajanjem finančne zakonodaje v praksi.
Eden važnih vzrokov lokalnih ne-
Primorsko Ifudsfvo se z dviganjem komunalnega gospodarstva pripravila m volitve
Ajdovščina, 4. novembra. Na priključenem ozemlju na Primorskem je med prebivalstvom veliko zanimanje za volitve v osnovne organe ljudske oblasti in za izvolitev poslancev v republiško in zvezno Ljudsko skupščino. Po vseh vaseh se vršijo množična zborovanja in zborovanja aktivistov OF. S teh zborovanj so bila poslana pozdravna pisma maršalu Titu z izrazi veselja, da bodo sprejeti v skupščino tudi poslanci s Primorske-
Za prve svobodne volitve ob najza-padnejši meji LR Slovenije se ljudstvo pripravlja z načrtnim delom za dvig gospodarskega stanja in utrditev temeljev socializma. V Kobaridu je v polnem teku obnova opekarne. Tolminski okraj je poskrbel za moderne stroje v opekarni, ki bodo dvignili produkcijo za 100%. Opekarna bo pričela obratovati v zgodnji pomladi.
Apnenico v Kal-Koritnici je po osvoboditvi prevzel KLO. Apnenica je v tem času dvignila produkcijo za 50% in krije delno potrebe za obnovo vsega tolminskega okraja.
Na Zagu in v Robedišču ljudstvo gradi moderne osnovne šole. Robedišče, zadnja slovenska vas na Primorskem, ki je visoko v hribih, bo dobila električno razsvetljavo in cesto. Vaščani so obljubili, da bodo pri teh delih prispevali s prostovoljnim delom.
Krajevni ljudski odbor v Liveku je letos moderniziral z lastnimi sredstvi dva obrata za izdelavo mlečnih izdelkov, tako da v teh obratih porabijo za 10% manj delovnih sil.
V Peratih so vaščani iz starega materiala izdelali velik zadružni kotel za žganjekuho. Mladina vasi se je 100% udeležila prostovoljnega dela za melioracijo in pripravila drva za edinice Jugoslovanske armade.
V Kobaridu in Bovcu sta krajevna ljudska odbora nabavila kino-apara-turb za predvajanje filmov ter organizirala gostinske obrate za poživitev turizma na vseh izletniških točkah. Vaščani v Kobaridu so ljudskemu odboru priskočili na pomoč in zbrali 100.000 dinarjev za nabavo kino-aparature. Po vseh planinskih pašnikih potekajo dela za melioracijo zelo uspešno. Mnogo vasi je že prekoračilo svoj letni plan. (Tanjug)
Dne 6. novembra ob 20. uri p ri r e d i
Predsedstvo vlade LRS in I00F
PROSLAVO
30 letnice Velike oktobrske revolucije
v veliki dvorani Uniona,
1, Govor dr. Potrča Jožeta, ministra prosvete vlade LRS: O Veliki oktobrski socialistični revoluciji,
2. VIII, simfonija Dmitrija Šostakoviča (izvaja veliki orkester Radia Ljubljane).
Dnevni red:
Ustanovitev Ifudske uprave sa notranje zadeve na osvobojenem ezemiiu
Atene, 4. nov. (Tanjug). Radijska postaja grške demokratične Armade je objavila odlok vrhovnega štaba o ustanovitvi uprave za notranje zadeve na osvobojenem ozemlju Grčije.
V	odloku je rečeno, da je vrhovni štab glede na to, da je s prejšnjimi zakonodajnimi akti začasno prevzel vlogo izvršne državne oblasti na ozemlju svobodne Grčije do sestave demokratične vlade ter glede na potrebe in probleme, ki se vsak dan pojavljajo v zvezi z razvojem ljudske oblasti, izdal odlok, da se pri vrhovnem štabu ustanovi uprava za notranje zadeve kot uprava ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju.
Da bi uprava za notranje zadeve lahko uspešnejše reševala vse probleme, za katere je pristojna, se v njenem okviru ustanavljajo: upravni oddelek, oddelek za narodno gospodarstvo (industrijo, kmetijstvo, gozdarstvo, živinorejo, delo itd.), oddelek za gradnjo, odelek za ljudsko prosveto, oddelek za ljudsko zdravje in socialno skrbstvo in oddelek za sindikalne zadružne organizacije.
Ustrezne službe in odseki se ustanove tudi pri štabih oblasti, kakor tudi pri velikih vojaških enotah, kakor so brigade, ki imajo pod svojim nadzorstvom določeno področje.
Američani grade vejaške baze v Grčiji
Atene, 4. nov. (Tanjug). Radijska postaje grške demokratične armade poroča:	Ameriški	inženirji, tehniki in
podjetniki, ki so prišli v Grčijo, da bi baje prevzeli dela glede graditve države, so dejansko začeli graditi vojaške baze in utrdbe na otokih Tasosu, Kreti, Krfu in na Peloponeza. To še jasneje odkriva prave cilje ameriške »pomoči« Grčiji, ki se dejansko omejuje na zaščito imperialističnih interesov na Vzhodu.
Z državljansko vojno, ki so jo skupno z Angleži zanetili in ki jo podpirajo, uničujejo Grčijo in jo spreminjajo v ruševine, ker vidijo v njej proti-balkansko in protisovjetsko mostišče za novo vojno, ki jo pripravljajo.
ZVU prepovedala v Trstu proslavo 30 letnice Oktobrske revolucije
Trst, 4. nov. (Tanjug). Angloameri-ška vojaška uprava v Trstu je zavrnila prošnjo Odbora za proslavo 7. novembra, da bi se dne 7. novembra po- ' poldne na trgu Unita vršil javni shod 1 v proslavo Oktobrske socialistične re- ; volucije. V komunikeju, ki ga je včeraj izdal AIS, razlaga prepoved s tem, da ni zavezniška vojaška uprava v
mestu Trstu nikoli dovolila nobenega političnega shoda na prostem, razen 1. maja 1946 in 1947.
Maršal Tito je sprejel goriškega nadškofa
Beograd, 4. nor. Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je včeraj v navzočnosti pomočnika ministra zunanjih zadev dr. Vladimirja Velebita sprejel yorškega nadškofa dr. Shirella Gorbetta.
uspehov je tudi nepravočasno izvedena odmera pri posameznih okrajnih ljudskih odborih. Tako n. pr. še ni dovršena odmera v okrajih: Trbovlje, Krško, Šmarje, Celje-okolica, Jesenice, Ljubljana-mesto, Ljutomer in Murska Sobota. Na drugi strani pa imamo tudi okrajne ljudske odbore, ki so odmero izvedli pravočasno. Taki so okraji: Ljubljana-okolica, Kranj, Maribor-mesto, Celje in Kamnik. Tu je bila odmera organizirana razmeroma dobro in se vidi tudi uspeh tega dela. Tudi finančni odsek Trebnje je v tekmovalnem poletu organiziral pravočasno izvedbo odmere.
Nadaljnja slaba stran je bila pri okrajnih in krajevnih ljudskih odborih tudi v tem, da odmera ni bila organizirana povsod množično, nadalje da posamezni ljudski odbori davčnih zavezancev niso obveščali o zasedanju davčne komisije. Zato je bila odmera v takih primerih neživljenjska in delno birokratična, n. pr. v okrajih Mozirje, Rakek, Škofja Loka in Kočevje.
Pri odmeri davka za kmetijska gospodarstva so okraji na splošno opustili stari način odmerjanja na osnovi katastrskega čistega donosa (razen okrajnega ljudskega odbora Mozirje). Zato pa so skušali zajeti v obdavčljivo podlago stvarne dohodke, ki so jih dosegli kmetje v letu 1946. V to delo pa bi moralo biti vloženega mnogo truda in naporov, saj bi bilo potrebno ugotavljati dohodek na samem terenu. Pri tem delu bi bilo potrebno ugotoviti donosnost v posameznih predelih okrajev, nato donosnost posameznih zemljiških kultur, tako da bi bila ustvarjena osnova za odmerno delo. Nadalje bi bilo treba primerjati posamezna gospodarstva med seboj ter tako individualno presojati posameznike, kar vse bi pomenilo realizacijo načela obdavčenja po gospodarski moči. Seveda so bili nekateri okraji pri dem delu ne-prožni in so ugotavljali le dohodke po površinah zemljišč, ne glede na dejanske dohodke in gospodarsko zmogljivost posameznikov (n. pr. Kočevje in Dolnja Lendava). Nekateri okraji pa so padli v drug ekstrem in so popolnoma opustili ugotavljanje dejanskih dohodkov 6o gledali le na gospodarsko zmogljivost posameznikov, koliko zmorejo plačati davkov v denarju (n. pr. Šmarje, Krško, Kamnik). Pri ‘ slednjem načinu porabe enostranskega načela obdavčitve po zmogljivosti, pa pridemo lahko do nerealne obdav-
čitve, ker se osnova določa enostransko in nerealno.
Obenem z odmero za leto 1946 oziroma po tej odmeri, so nekateri okraji pristopili tudi že k odmeri dohodnine kmečkim gospodarstvom za leto 1947. Namen tega je zajeti in obdavčiti dohodke že v letu, v katerem so bili ostvarjeni. Ob tej priliki bi morali okraji odpraviti napake in pomanjkljivosti odmere za leto 1946. Razumljivo pa je, da tudi še odmera za 1947 ne bo izvedena povsod tako kot to zahteva naša davčna politika in je nujno, da vsaj osnovne hibe nemudoma odpravimo.
Glavna težava pri odmeri dohodnine od zasebnih poklicev in premoženja je ta, da davčni zavezanci v svojih prijavah ne navajajo realnih podatkov. Lahko cenimo, da je še vedno 90% prijav netočnih, da ne dajo prave slike
o	dejansko ostvarjenih dohodkih. To se vidi tudi iz naslednjih številk o povprečnih prijavljenih dohodkih nekaterih vrst davkoplačevalcev. Pov- j prečni prijavljeni dohodek v vsej ljudski republiki Sloveniji znaša na čevljarja, ki dela sam, 12.800 din, čevljarja, ki dela z enim pomočnikom 17.500, z dvema pomočnikoma 24.000 din; za mizarja, ki dela sam, 14.800 din, z enim pomočnikom 20.000 in z dvema pomočnikoma 29.000 din. Da so ti podatki ne-
točni, je jasno vidno vsakomur, kdor le količkaj pozna te vrste obrti. Posledica tega je bila, da so se morali okrajni ljudski odbori naslanjati na druge zbrane podatke, na mnenja strokovnih izvedencev, na sestavljene kalkulacije in slično. Tako je bilo delo zopet odvisno od vestnosti in strokovne sposobnosti ter razumevanja posameznih okrajnih oziroma krajevnih ljudskih odborov in davčnih komisij.
Ugotoviti pa moramo, da je le malo davčnih komisij nalogo dobro izvršilo in pokazalo tudi dobre rezultate. To ie bilo v primerih, ko so imele davčne komisije pravilen odnos do svojega dela in ko so pokazale razumevanje za potrebe naše ljudske skupnosti. Tako so bile dobre komisije v Krajevnih ljudskih odborih št. Vid pri Planini, Št. IIj pri Velenju, Blagovna, Oslivni-ca, Št. Peter pri Novem mestu itd.
Za uspešno delo je potrebno, da se finančni odseki še nadalje poglobe v svoje delo, v študij finančne zakonodaje in izvajanje naših zakonov v praksi, na terenu.
Odmera za 1946 je pokazala dobre strani dela, pokazala pa nam je tudi velike napake in pomanjkljivosti, katere je treba odpraviti, da bo naša davčna praksa ustrezala vsem onim zahtevam, ki jih nanjo postavlja naša finančna politika.	2, M.
Okrajni LO Celje-okolica je ustanovil podjetje za odkup mesa
Da bi zajeli vse obvezne in proste zaloge mesa v okraju in da bi kontingente pravilno razdelili, je okrajni LO Celje okolica ustanovil lastno podjetje za odkup živine.
Podjetje bo vzpostavilo v vseh večjih krajih okraja svoje mesnice, preko katerih bo možna pravilna distribucija mesa in izključena možnost, da bi se okoriščali nepošteni mesarji na račun delovnih ljudi, ki so doslej' že večkrat ostali brez mesa. Delavci tekstilne tovarne Sv. Peter v Savinjski dolini .so na primer ostali 1 mesec brez mesa.
Podjetje bo sklepalo pogodbo za nabavo mesa z vsemi podjetji in ustanovami okraja. Razen z nakupom živine za zakol, se Im bavilo tudi z nakupom in zamenjavo plemenske živine.
že v prvih tednih aktivnosti podjetja za odkup je bila v okraju Celje-okolica in v Celju izboljšana preskrba z mesom.	(Tanjug)
KLO Makole v slovenjebistriškem okraju je najbolje organiziral svoja lokalna gospodarska podjetja
V	okraju Slovenska Bistrica se je za-| čela živahna predvolivna kampanja za [ volitve v KLO. Po vseh okrajih so se-j stanki, na katerih razpravljajo o lokalnih j gospodarskih problemih in o kandidatih za nove ljudske odbore. Nekateri dosedanji ljudski odbori niso popolnoma odgovarjali lokalnim potrebam. Tako je tajnica KLO Sp. Polskava skušala razdeliti plan oddaje živine skrajno nesocialno na račun malega kmeta, V /večini primerov BO bistriškega okraja ustanavljali neproduktivna podjetja, kakor gostilne in trgovine, ne da bi se pravilno lotili vprašanj lokalnega gospodarstva.
.1 . ^c.m !e Ined maloštevilnimi krajevnimi ljudskimi odbori izvzet KI.O Makole, ki si je letos postavil lastno žago, ustanovil bo še opekarno in zadružno čevljarno. Njegovo delo je finančno podprl tudi okrajni ljudski odbor. (Tanjug)
saa&aRiBragž
Priznanje tzdaie m poraza
RAZSTAVA TISKA V TRSTU
Trst, 4. nov. (Tanjug). Dne 1. no-.....	_ . .	,	vembra dopoldne je bila slovesno od-
poiitiko.c Taksnih primerov je	več, zla-	i ta razfitava demokratičnega tiska v
*ti v zvezi s procesi Proti elanom tero-	j	dv-0rani krožka >PoligrafiCi< v Trstu,
ristične organizacije WIN.	j	Na razstavi je zastopan dnevni tisk z
Primeri te vnete m vsa_Auk«]*czjrko- , dnevBiki >Primorski dnevnik« in »II va politika so ga izločili iz poljskega ; 'iavoratore«, tisk o ženskih vprašanjih ljudstva, potem od članstva njegove : z rftvij ,Dom]e<> mIadJnski <isk s ted-stranke in končno od večine strankinega . nikom >Glas mkdiht in »Gioventu« ter voc&tva, Strankine organizacije so bile piomrskim glasllom »Mihec in Jakec*, ze dolgo nezadovo jne s poaticnim vod- ; ftaz>tavijen* s0 tudi p:asi1a SIAU-a in stvom, k. mu ,e bd na celu MikoU,czyk, j Enotnih Jsindikatov. Zanimiv je del raz-
Bivši šef Poljske kmečke stranke Stanislav Mikoiajczyk je nedavno zapustil agenturo, ki so mu jo zaupaii tuji ukazo-valci, ter pobegnil iz Poljske. Vest o njegovem begu so najprej objavili skoraj vsi poljski listi, pozneje jo je pa potrdil s 6 voj o izjavo predsednik poljske vlade Cyrankiewicz pred člani Sejma in ni nikogar presenetila. Pot, po kateri stopa že dolgo poljski narod, razvoj resnične demokracije na Poljskem in popolna ker so sprevidele, da so Mikolajcssykove j ^a^7!^«^rrazstavjjen demokra‘t“č-lzolacija vseh izdajalcev so prisilili Mi- prave namere neposredno vključiti stran- . satiri'gni jfLek k; ga je zvu y Tntu betfu. Untfacne noti Miko- > ko tudi v razbijaske aiteije. rioces raz- i ______________ __.,_i_	r.	j ■ iz-
padanja Mdkolajczykove stranke je s tem zavzel širši obseg, iz teh razlogov je Mikolajczyk proglasil tudi nekatere strankine organzacije (n. pr, v WrocIawu in v Varšavi) kot nezanesljive. Nesoglasje
se je	poglobilo tudi	v samem	vodstvu	,	parli^nsko	lasi1o. Z!asti zanimiv je
stranke. Dobra tretjina glavnega odbora ^ti d , Ktavft kjer je razgtavljen
EC lS	t	r’	^	demokratični	tisk izpred fašistične do- «
proti	Mdcolajozrkovi	poutiki.	Ta	cel	,	be R^avljenih je nekaj številk lista
strankinega vodstva ,e sprevidel, da	Mi-	>Edhl0st<j j.|	^ eJdini j^odi, ki So še
»¥zgtedten« primer denacifikasije v avstrijske« policijskem in sodne« aparati
Oesiapovee je vodja kriminalne poSieije. Javno tožilstva
ne yp©š!sva dskrasntaega gradiva
kolajczyk spreminja stranko
v vohunsko
intere-
kolajczyka k begu. Drugačne poti Miko lajczyk ni mogel izbrati in to njegovo dejanje ga kaže, kakršen je v resnici in kakrini so njemu podobni: general brez vojske, mešetar z usodo lastnega naroda in klavrni hlapec tujcev.
Kot agent tujih sovražnikov Poljske je prišel Mikolajczyk na Poljsko jeseni leta 1945. To so bili dnevi, ko je poljsko ljudstvo napravilo prve korake ter posvečalo največje napore obnovi svoje domovine, Naloge, ki so bile pred poljskim
narodom, so zahtevale popolno dejansko ! organizacijo, v stranko, ki služi enotnost vseh patriotičnih sil v deželi.
Poljska reakcija se je pa takoj vrgla na delo, da izkoristi prav tedaj ustanov-yeno Mikolajczykovo stranko — Poljsko Storonictvvo Ludowe (PSL) ter jo spremeni v bazo za protipoljsko, fašistično delavnost. Teroristična organizacija »Na-rodowe sili zbrojne« je postala takoj organizacija za uresničevanje nakan voditelja stranice Mikolajczyka in drugih protiljudskih elementov, ki se jim je posrečilo vriniti se v odgovorne položaje v stranki. Ti elementi so po navodilih tujih poljskih sovražnikov in samega Miko- j z veliko vnemo utrjuje svojo demokracijo lajczyka napeli vse sile, da bi oblatili j v dobrobit svoje domovine in zgraditev demokratično vlado, češ da je kriva te- j nove Poljske.
žav, ki 60 nastopile pri preskrbi; dalje, | Obnova in graditev demokratične Polj-da bi preprečili dovoz živeža v mesta, j 6ke sta trn v peti Mikolajczyku in nje-
prepovedala. Razstavljena sta oba italijanska satirična lista »II Cunguro« in »L’Inocenfe«. Razstavljen je tudi tisk iž na ro dno-o s vobo d i 1 n e borbe s »Partizanskim dnevnikom« n« čelu, ki je dve leti izhajal skoraj vsak dan kot
ohranjeni, in voraidre«.
razni izvodi lista »Ls-
Velike komemoracije sa padlimi borci
sabotirali razvoj industrije ter prikazali kot nemogočo obnovo zahodnih poljskih pokrajin, preprečili nastanek enotnega demokratičnega bloka in končno da bi pobijali voditelje poljskega ljudstva. Pri tem so sitalno naiglašali gesla, da sta Mi-
som sovražnikov poljskega naroda ter tla jo je s tem privedel do popolne izolacije.
Poljski narod zdaj gradi naglo svojo domovino ter z mnogo večjo vnemo, kakor so to mogli pričakovati Miko!ajczyk j in drogi agenti tujih imperialistov. Polj- * Trst, 4. nov. (Tanjug). Dne 2. t- m. •ki narod, ki se opira na Sovjetsko zve- g0 bj]e po raznih Okrajih STO-ja kozo in druge slovanske in demokratične metnOracije za padlimi partizani in države, veruje v svojo veliko prihodnost* ' talci. Na Kontovelju pri Trstu so ob v svojo varnosti ter hitro zgraditev na i tej priliki odkrili spomenik padlim razvalinah, ki mu jih je zapustila vojna, j partizanom. Žalne svečanosti So bile Milijonske množice Poljakov se zdaj po- j tudi v BoljunCu ter v Trstu pri Sv. Iva- ; svečajo obnovi dežele. Poljsko ljudstvo ‘ nu in v Rižarni, kjer So Nemci v kre-, ■,	t	matoriju zažigali antifašiste. Največ
ljudi je prisostvovalo komemoraciji v tržaški Rižarni.
V Istrskem okrožju STO-ja so žene preko odborov ASIZZ v akciji za pomoč Sirotam partizanov in padlih antifašistov v narodno-ojvobcdilni borbi. Žene zbirajo prispevke v denarju in blagu ter izdelujejo oblačila za sirote.
govim tujim gospodarjem. Hoteli bi, da bi Poljaki zopet pokleknili pred zahodnimi demokrati ter izpustili svojo usodo iz lastnih rok. Mikolajczyk je sprevidel, da se je povsem izjalovila njegova izdajalska delavnost. Ta izrodek je odšel, da
kolajozyk in njegova stranka predvsem j deli usodo z izrodki drugih narodov. Od' poklicana rešiti osnovna vprašanja de- i šel je kot izdajalec ter kriči iz tujine
žele ob podpori Zapada, Ko je Miko l;ajczyk tako sabotiral graditev Poljske, je odklonil udeležbo na volitvah v vo-livnem bloku z drugimi štirimi strankami. Andersov fašistični list »Beli orel« je tedaj proslavljal to Mikolajczykovo ravnanje kot veliko dejanje. V resnici je bilo to veliko dejanje — Mikolajczykove izdaje ter je s tem odkrito pokazal, da je hlapec tujine. Na sam dan volitev, letos januarja, je Mikolajczyk to dokazal sam, ko je protestiral pri nekaterih zastopnikih tujih sil v Varšavi proti načinu volitev, še preden 60 bili znani volivni izidi, ter zahteval zaščito, čeprav je lahko na stotine tujih novinarjev videlo ter dokazalo, da so bile volitve povsem svobodne in demokratične, Njegovo stališče je bilo stališče sovražnikov nove Poljske, ki so že dolgo pred volitvami širili klevete, češ da volitve ne bodo svobodne.
Na številnih procesih proti sovražnikom poljskega ljudstva zadnje mesece na Poljskem je bilo večkrat imenovano Mi-kolajczykovo ime in imena njegovih glavnih sodelavcev. Med številnimi banditi poljskega podtalnega gibanja, ki so jih ujeti organi javne varnosti, 60 tudi Miko-lajczykovi pristali. V nedavnem procesu proti vohunski skupini je eden obtožencev na primer izjavil tudi naslednje: ""»Poljsko podtalno gibanje se je opiralo na zahodne 6ile in v Mikolajczyku gledalo človeka, ki vzdržuje stalne stike z Anglosasi, Odločili smo 6e za njegovo
proiti junaškemu poljskemu narodu m drugim narodom, ki jim ni žal naporov, da bi demokracija in mir popolnoma zmagala.
Nič drugega mu tudi ni kazalo. Mi-kolajczyk je hotel biti leader poljskih kmetov. Krenili so ga po nosu in mu množično obrnili hrbet. V vodstvu svoje stranke se je skušal obdržati z nasiljem. Tudi to mu je spodletelo, Njegovi ttfji gospodarji so si hoteli z njegovo pomočjo spet podrediti Poljsko. Skušal je mobilizirati vse škodljivce proti novi Poljski, da bi tako ustvaril oporo sovražnikov
Ob obisku Louisa Saillanta v Sofiji
Bolgarski delavci se bodo borili proti imperialista ki vojnim hujskačem
Sofija, 4. nov. _ (Tanjug). Semkaj je prispel generalni sekretar Svetovne sindikalne federacije Louis Saillant, Na letališču Vraždebna so Louisa Sail-lania sprejeli predsednik splošne delavske sindikalne zveze Rajko Damjanov, generalni sekretar glavnega odbora splošne delavske sindikalne zve-
demokracije v tem delu Evrope. Imperia- j Georgij Cankov, glavni urednik li-listi so hoteli z Mikolajczykom ustvariti “ J ‘ * D	!l~	~
na Poljskem žarišče spopadov kakor v Grčiji in Poljsko spremeniti v objekt 6vojega brezvestnega ropanja. Poljsko ljudstvo jim je to preprečilo ter odločno udarilo po Mikolajczyku, njegovi politiki in nakanah njegovih delodajalcev,
Mikolajczyk je premagan in poteptan zahteval zaščito pri sovražnikih nova Poljske, da bi se mu vsaj tako oddolžili za usluge, ki jim jih je 6toril s tem, da je škodoval lastni domovini. Osamljen je končno, ko je bankrotiral, našel svoje mesto. To je mesto zaničevanih, premaganih, do tal potolčenih izdajalcev in samozvanih voditeljev, kakršen je bil on.
Nova Poljska bo imela od njegovega bega samo korist ter se bo nadalje razvijala v močno veliko in demokratično deželo. Pavle Aleksič (»Borba«),
PrHateljstvo s Sovjetsko zrno je živSenšfeeea oomena za rutnunski narod
piše predsednik rumunske vlade dr. Groza
BukareSta, 4. nov. (Tanjug.) V okviru tedna rumunsko-sovjotskoga prijateljstva objavlja list »Grajul Nou< članek predsednika rumunske vlade dir. Petru Groze, v katere® je med drugim rečeno:
»Ruonunski narod ne bo nikdar pozabil, da se mora zahvaliti za to, da je postal narod, ki odLofino brani svojo svobodo, neodvisnost, suverenost in narodno čaat, v prvi vrsti pomoči Sovjetske zveze in prijateljskim čustvom to velike države — braniteljice miru iu suverenih pravic narodov.
če pazljive opazujemo, ka.i se dogaja na svetu, če si ogledamo namene imperialističnih Sil, da bi gospodarsko in politično zasužnjili male narode, bomo uvideji, kakšna sreča je, da imamo takega soseda, kakor je Zveza sovjetskih
socialističnih republik, ki je po svoji naravi sovražnica imperiali»ma in vsakega prizadevanja, ki stremi za zasuž-njevanjem narodov ter kratenju enakih pravic narodov. Prijateljstvo s to državo je ključ našega svobodnega razvoja in naže nacionalne neodvisnosti. Ekonomska, politična, diplomatska in moralna pomoč, ki nam jih nudi Sovjetska &ve-zu. ‘.-t najboljši izraz novega umevanja v odi. >sih med narodi, ki ga izvaja veliki sovjotski narod in njegov hrabri voditelj generalisim Stalin.
Zaradi tega,« je zaključil predsednik Groza, »mora naša država ftrvaiti pruja-tljstvo s Sovjetsko zve&o kot največjo bogastvo, napraviti mora vse, da se v zavesti vsakega Rumuna porodi spoznanje, da je rumuBsko-sovjetsfko prijateljstvo življenjskega pomena za rumunski narod.«
BOLGARSKA DELAVSKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA VE PRVA PREKINILA Z DESNIMI SOCIALISTI
Sofija, 4. nov. (Tanjug). V zvezi s stališčem bolgarske delavske social-demokratske stranke glede deklaracije informacijskega posvetovanja- devetih komunističnih partij je glavni sekretar stranke Dimiiar Nejkov podal izjavo redakciji lista »Novink, organu zveze bolgarskih novinarjev. V svoji izjavi je Nejkov poudaril, da je mesto bolgarske delavske socialdemokratske Stranke samo v taboru protiim-perialističnih in demokratičnih sil.
Nejkov je nadalje poudaril, da je bolgarska delavska socialdemokratska stranka za najožje sodelovanje in enotnost z Bolgarsko delavsko partijo (komunistov) ter da je z veseljem sprejela predlog njenega generalnega sekretarja Vika Cervenkova. za še tesnejšo združitev demokratičnih sil.
Ko se je dotaknil stališča bolgar- | ske delavske socialdemokratske stran- . ke do desnih socialistov, je Dimitar |
sta »Trud« Acev Rojadžijev in mnogi voditelji bolgarskega socialnega gibanja.
V imenu predsedstva vlade je bil »a sprejemu -navzoč načelnik Petalr Grifonov.
Po razgovoru z novinarji je Louis Saillant poudaril, da je prekinil svoje bivanje, v Bukarešti, da bi 48 ur posvetil obisku Bolgarije.
Organ glavnega odbora splošne delavske sindikalne zveze »Trud< poudarja v uvodniku 6voje zadovoljstvo ob priliki Saillantovega obiska in piše, da delavski razred in vsi delavci še enkrat izražajo svoja globoka čustva mednarodne solidarnosti in svojo trd; no odločenost, da se bodo borili proti imperialistom in podpihovalcem nove vojne, za mir, bratstvo in enotnost z vsemi slovanskimi in drugimi miroljubnimi narodi.
Ko pozdravljajo v osebi Louisa Saillania predstavnika Svetovnega sindikalnega delavskega gibanja, dvigajo bolgarski delavci svoj glas proti podpihovalcem novih vOjn in vzklikajo bratstvu ter enotnosti vseh delavcev vsega sveta. ___________
Množična udeležba na volitvah v LR Srbiji
Beograd, 4. nov. Udeležba pri volitvah v krajevne ljudske odbore v LR Srbiji je bila zek> velika. Na področjih posameznih volivnih komisij so nepopolni rezultati volitev naslednji: Mileševski okraj, skupno volilo 96,23%, za listo Ljudske fronte je glasovalo 07,98%, v skrinjico brez liste 2,02%; niški okraj 98,15%, LF 94,15%, Skr. brez liste 5,85%; podgorski okraj 97,06%, 97,96%, 2,04%; leskova ški okraj 96,80%, 97,93%, 2,07%; belopalanški okraj 98,89%, 97,04%, 2,96%; bosilgraj-eki okraj 97,55%, 99,51%, 0,49%; Iju-bičkotrvanski okraj 96,45%, 99,56%, 0,44%; deževski okraj 97,68%, 94,13%, 5,87%; pčinjski okraj 95,80%, 98,65%,
1,35%; valjevskl okraj 95,55%, 96,229
Nejkov poudaril, da ti v praktičnem življenju v popolnem sodelovanju z buržoazijo vodijo ostro borbo proti komunističnim partijam in Sovjetski zvezi. V tem pogledu je stališče bolgarske delavske socialdemokratske Stranke istovetno s stališčem varšavske deklaracije. Bolgarska delavska social-
trk«S?..s^,i:k7cU™e2 i «•£*'■ «?*= ***. <*■< «?*•
prekinila z desnimi socialisti in šla 07fi7	«»^nrski	olm	os
3,78%; črnogorski okraj 95,21%, 97,37%, 2,63%; kosmajski okraj 99,01%, 96,98%, 3,02%; južnomoravski okraj 96,80%, 95,28%, 4,72%; kolubarski okraj 98,09%, 94,17%, 5,83%; močvanski okraj 98,31%, 94,41%, 5,59%; alibunarski okraj 96,32%,
trdno po poti najožjega sodelovanja z Bolgarsko delavsko partijo (komunistov) in drugimi naprednimi silami ▼ državi.
97,87%, 2,13%; sečanjski okraj 98,31%, 93.49%, 6,51%; novokneževaški okraj 98,54%, 92,13%, 7,87%; rumski okraj 98,88%, 95.11%, 4.89%.
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR
priredi danes, 5. novembra, ob 8. zvečer predavanje predsednika društva tovariša Frana Albrehta z naslovom »VLADIMIR MAJAKOVSKI«< Predavanje bo v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica).
Koroška je bila najbolj prepojena z nacistično ideologijo. Vzlic temu se denacifikacija uprave in gospodarstva ne premakne z mrtve točke ter odločujejo na vodilnih mestih večinoma še vedno bivši nacisti. Nevzdržne razmere na Koroškem ilustrira primer vojnega zločinca Karla Malle-ja, ki je še danes vodja kriminalne policije v Celovcu in važen činitelj v političnem odfpku celovške policije. Omenjeni je bil več let gestapovec in med vojno vodja oddelka Za dodelitev preventivno zaprtih oseb v koncentracijska taborišča. Poslal je na stotine in stotine nedolžnih žrtev v uničevalna taborišča, istočasno pa je vodil tudi takozvano akcijo zoper cigane.
Po zlomu r.acifašizma je ta nacistič^ ni klavec ©stal na vodilnem mestu pri kriminalni in politični policiji v Celovcu. Čeprav je bil skozi 22 mesecev gestapovec, se ni niti registriral, da je bil član nacistične stranke. Nasprotno je poskrbel, da je bilo registriranih prav neznatno število bivših nacističnih policijskih uslužbencev v Celovcu in Beljaku, ki jih je Avstrija prevzela ali obdržala v službi. Kot odločilna osebnost v političnem oddelku policije, ki ima nalogo pobijati nacifašiz.em, je tem policijskim uslužbencem izstavil priporočila za njihovo politično neoporečnost med vojno. Na podlagi teh priporočil gestapovca Mal!e-ja je komisija notranjega ministrstva v Celovcu
izdala rešitve, da so isti vredni in oo svoji preteklosti zanesljivi za policijsko službo na Koroškem.
V znak protesta zoper te škandalozne razmere je deželno vodstvo Komunistične partije na Koroškem odpoklicalo svojega zastopnika deželnega poslanca Kazianko iz denacifikacijske-ga sveta za policijo in odklonilo nadaljnje sodelovanje v tem svetu, dokler se pri' policiji v Celovcu in Beljaku ne izvrši registiacija vseh bivših nacistov in dokler vrši tako težko obremenjeni uradnik, kakor je Karl Malte, še vedno 6lužbo. Poleg tega^ pa je deželno vodstvo vložilo pri državnemu tožilstvu v Celovcu ovadbo zoper Malle-ja zaradi zločinov po paragrafu 3 in 5 zakona o vojnih zločinih in po paragr. 8 in 10 zakona o prepovedih.
Čeravno je bil predložen obsežen dokumentarni material in navedene priče, ki dokazujejo krivdo bivšega gestapovca Malle-ja, javno tožilstvo v Celovcu po preteku več kot enega meseca po poročilu lista »Volkswille« od 24. 10. 1947 še ničesar ni ukrenilo zoper Karla Malle-ja in je isti še vedno vodja kriminalne policije v Celovcn.
V takih razmerah morajo živeti koroški Slovenci, ki dan za dnem po dveh letih nacifašizma doživljajo vedno nova preganjanja od strani iste policije, ki jo je nekdaj vodil gestapovec — danes pa vodja avstrijske policije.
Predlogi Enotne secialistlfne partije Nemčije
iosfsrenci zonaniib n nstrov v Londonu
Berlin, 4. nov. (Tanjug). United Press poroča, da je Enotna socialistična partija Nemčije poslala zavezniškemu kontrolnemu svetu v Berlinu vrsto predlogov, da jih kontrolni svet predloži bližnji konferenci Sveta zunanjih ministrov v Londonu, nn kateri bodo proučevali nemško vprašanje. Predloge sta podpisala predsednika Enotne socialistična partije Nemčije Wilhelm Pick in Otto Grottewohl.
Enotna socialistična partija Nemčije predlaga med drugim:
da se čimprej izvede splošni nemški plebiscit zaradi bodoče nemške ustave na osnovi določb atlantske listine glede pravic narodov do samoodločbe;
da se takoj ustanovi osrednje ministrstvo zaradi pripravljanja ekonomske enotnosti Nemčije v skladu z določbami potsdamskega sporazuma;
da se sestavi osrednja nemška vlada;
da se ukinejo vsi angloameriški sporazumi glede spojitve britanske in ameriške okupacijske cone Nemčije, ker nasprotujejo potsdamskemu sporazumu;
da se brez odlašanja izključijo vsi aktivni nacisti in vojni zločinci iz gospodarskih in administrativnih ustanov;;
da se izvede agrarna reforma v vseh okupacijskih conah Nemčije;
da se brez odlašanja izvrši zaplemba vseh podjetij, ki so last vojnih zločincev;
da se izvede podržavljenje vseh velikih bank in tras tov;
da se uvede kontrola industrijske proizvodnje ob udeležbi delavskih sindikatov, in
da se napravi gospodarski načrt za vso Nemčijo.
Na Madžarskem so odkrili
novo vohunsko organizacno
Organi za zaščito države aretirali glavne člane
Budimpešta, 4. nov. (Tanjug.) Ministrstvo zunanjih zadev madžarske republike je izdalo poročilo, v katerem je rečeno, da so organi za zaščito države odkrili vohunsko organizacijo.
V zvezi s tem sporoča ministrstvo, da so aretirani: inž. kem. Tomas Kttr-ti, član bivše Sullyokove stranke, za tem Uradnik oddelka za tisk pri ministrstvu prosvete Gyoergy Stirlini, prej član Sul-lyokove sedaj pa Pfeiferjeve stranke, žena dr. Piski Smidt Frigyesa, osebni tajnik dr. Zoltana Pfeiferja dir. Josef Varga, bivši podeželski organizator Sul-lyokove stranke svobode Zoltan Nagy, uradnik sindikata državnih uradnikov Josef Vajda, tajnica dopisnika Associated Pressa in žena Tiboirja Urbana. Navedene osebe so v preiskovalnem zaporu.
Po poročilu ‘ zunanjega ministrstva 6ta voditelja vohunske organizacije novinar dr. Piski Smidt Frigyes in policijski poročnik Robert Gabor, katerima
Delo zakonodajnih odborov Ljudsko skupščine FLRJ
Beograd, 4. nov. (Tanjug). Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ sta včeraj obravnavala in sprejela predloge zakona o državljanstvu oseb na področju priključenem k FLRJ po mirovni pogodbi z Italijo, predlog zakona o overovitvi podpisov, rokopisov in prepisov, predlog zakona o ukinitvi 3. odstavka 14 čl. zakona o pobijanju nedopustne trgovine, nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže in predlog zakona o ureditvi bremen vknjiženih na nepremičninah, ki so prešle v državno last na osnovi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji in osnovnega zakona o postopku z zaplenjenimi gozdnimi posestvi. Zakonodajna odbora bosta nadaljevala jutri delo in reševala predloge občega zakona o lovu.	____
Obisk rumunskih novinarjev
Zagreb, 4, nov. V nedeljo zvečer je prispela semkaj skupina rumunskih novinarjev in književnikov, ki je obiskala mladinsko progo Samac—Sarajevo, LR Črno >n Dalmacijo. Na zelezniški postaji so rumunske književnike in novinarje pričakovali predstavniki tisk« LR Hrvatske. Rumunski gostje se bodo mudili nekaj dni v Zagrebu.
je ob koncu septembra uspelo pobegniti iz države.
V poročilu je poudarjeno, da je bila naloga vohunske organizacije preskrbovali svoje naredbodajalce z zaupnimi poročili. Razen takih poročil je bila med nalogami te vohunske organizacije tudi naloga pomagati madžarskim državljanom pri begu v tujino. Dr. Piski Smidt Frigyes je bil eden najaktivnejših članov Pfeiferjeve stranke. Smidt je pred svojim begom dobil od Karolyja Payer-ja nalog, naj v njegovem imenu vzpostavi etike z določenimi krogi v inozemstvu.
Na koncu poročila je rečeno, da so v zvezi z odkritjem te vohunske organizacije pristojna oblastva za vedno izgnala z madžarskega ozemlja dopisnika Associated Pressa Jacka Gwinta.
PRIREDITEV
MESTNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE LJUBLJANE
v proslavo 30 letnice Velikega oktobra
v dvorani Uniona dne 7. novembra ob 20. uri.
Spored:
Internacionala.
Govor.
M. Blanter: Pesem o Stalinu.
R. Gobec: Mladi bataljoni. (Izvajajo združeni mladinski zbori pod vodstvom tov. Slavka Mihelčiča.)
O. Zupančič: Pomlad v oktobru. (Recitira tov. Stane Sever.)
VarSavjanka.
M. Kozina: Hej, tovariši)
A. V. Aleksandrov: Kantata o Stalinu. (Izvajajo združeni moški zbori pod vodstvom tov, Krista Perka.)
R. Simoniti: Puntarska.
N. Diklič: Pesem o pesti.
A. V. Aleksandrov: Leninova zastava.
Himna Sovjetske zveze. (Izvajajo združeni moški zbori pod vodstvom tov. Radovana Gobca.)
Instrumentacijo fanfar je oskrbel
tov. Rado Simoniti. Fanfaro sestavljajo člani radijskega orkestra.
Kako so idrijski rudarji dosegli letni plan
proizvodnje rude
Trideseti oktober. Idrijski rudarji gredo že osmič na delo za 1948. leto. Zasi-pači in tesarji 6e zbirajo pred jaškom »»Borba«, prvi kopači, njihovi pomočniki in vozači pa pred jaškom »Delo«, Prvi gredo zamenjati rudarje odkopnih skupin prve izmene, drugi pa zasipače in tesarje.
V	zvoniku odbije poldne. Tovariš iz obratovodstva prečita imena rudarjev druge izmene im ugotovi, kdo je izostal. Zdaj pa v podzemlje. Okrog dvigala ja-
r
ločile od neizkopane stene. Zato sproti podstavljata strop, da se ima ne vsede na delovišče in na glavo, »Zlom bo naju spremljal do trdega kamna, lahko pa ttidi do VII, obzorja« — obrazložita. Kljub tem težavam in skoraj ob 25° vročine nadaljujeta delo, kot da bi imela nad seboj trd kamen, ki ga ni treba podstavljati. Udarnik Čuk prime za težko kladivo in začne drobiti večje kose, njegov pomočnik pa s krampom išče oprijema v steni.
> , rt :
tl
a
•
Udarnik Likar Franc pri težkem vrtalnem stroju z oporo.
Pokvari' se je tudi izvaževalni stroj
ška »Delo« 6e zberejo gruče delovnih tovarišev. Plamenčki desetin rudarskih svetilk pomagajo električni razsvetljavi osvetljevati napis: »Na delo za petletni plan!«
Iz 9. etaže 6e povzpnemo nazaj na 15. etažo. Tam delata dvakratni udarnik Ko-ler Jože in udarnik Šinkovec Jože. Prvi je v aprilu in maju in juniju presegel normo za 58%, drugi pa za 39.4%, Zdaj ( imata sledilno delo S pomočjo težkega odpre železna j vrtalnega stroja prodirata v trdo skalo skupina rudarjev stopi i in iščeta rudišče, Smer jima dajeta dve obteženi vrvici, ki 6ta v razdalji nekaj
Napoleonova črpalka je odpovedala
Delavec pri dvigalu vratca in prva vanj. »Srečno, 6rečno!« — pozdravljajo in odzdravljajo rudarji. Dvigalo izgine izpred oči. Tako se skupine druga za drugo pogrezajo v globino.
Dvigalo se naglo spušča po jašku navzdol, Na ušesa ti prihaja lahek šum in od časa do časa pade nate kaplja vode.
Po dobri minuti ali manj se dvigalo ustavi. Ko izstopiš iz njega, zagledaš pred seboj glavni rov, na levi pa majhno belo pobarvano tablo z napisom: »VII. obzorje, globina 201 m«.
Na nasprotni strani, poleg ogrodja dvigala, stoji debela cev. Vanjo se skoraj neslišno pogreza, nato pa dviga drog. »To je črpalka na drogovje. Skoraj 150 let je že tu« — pove jamomerec, Torej naprava iz Napoleonove dobe.
Ta črpalka je ^ilno ekonomična. Goni jo veliko kolo, ki ga zopet poganja nanj izpeljana voda. Seveda je ta ogromna naprava postavljena nekje zunaj. Navadno ni posebnih križev z njo. V juliju letos
E a se je veliko kolo nenadoma pokvarilo, ežaji so se zaradi obrabljenosti zdrobili. Črpalka sc je tako ustavila, voda pa pretila XIV. obzorju. Ker mali električni črpalki nista zmoigli odvajati iz jame vseh 1000 1 vode na minuto, je odvišna voda prodrla do XIV. obzorja in ga zalila. Sicer je pa zaradi izredne suše tudi zanje primanjkovalo toka.
Uprava rudnika je bila tako prisiljena spraviti v pogon veliko črpalko na paro v jašku »Borba«. Tudi ta je starinska, a ob priliki pride prav. Ekonomična ni, saj vsakih 8 ur porabi 10 m8 drv. Zato navadno ne obratuje. To pot je bila stalno v pogonu, malo manj pa v popravilu. Mehaniki so bili tako iznajdljivi in podjetni v popravljanju, da so vodo, čeprav s težavo, le zadržali na XIV, obzorju.
Normo je presegel za 51.8%
Po glavnem rovu VII. obzorja pridemo do stranskih rovov, po enem teh pa do neke sipke. To je neke vrste jašek, ki pa ne vodi do spodnjega obzorja, temveč le do ene svojih etaž Rudarji namreč kopljejo rudo od zgoraj navzdol. Ker je od obzorja do obzorja prevelika visinska razlika, prodirajo navzgor po odkopnih etažah, ki so visoke okrog 2 m.
Po lestvah te sipke se spustimo na 15, etažo IX. obzorja odikopnega polja Joškovo Nedaleč od 6ipke naletimo na udarnika Pirca Martina, ki je v oktobru presegel normo za 51.8%. Pravkar je prišel do boljše rude. Tudi bolj mehka je. Zaito mu gre delo nekoliko hitreje od rok.
Drugače je, v odkopu njegovega pomočnika Vončine Ivana, ki dela le nekaj metrov dalje pa ima trdo in manj bogato steno. Nekaj rude je že nakopal. Zdaj jo zbira. Jalovino odriva v stran, rudo z živim srebrom pa nalaga na tru-gjc0   tako pravijo tukaj malemu ogrskemu rudarskemu vozičku, ki ima taka kolesa, da ga lahko pripeljejo po deskah prav v odkop.
Po lestvah bližnje sipke se spustimo iz 15. na 9 etažo IX. obzorja. Na od-kopnem polju št. 11 pridemo do dclovi-. šča udarnika Čuka Valentina in njegovega pomočnika Kosmača Franca. Za seboj’ imata skoraj pol ogrskega vozička rude, »Danes bo 25 trugic dobrega, 10 pa zasipnega materiala« — pove prvi kopač Čuk, ki je v maju, juniju in juliju presegel normo za povprečno 31.2%. »Stena je še dovolj bogata, samo dolgo
ne bo«   pripomni, ko si do potankosti
ogleda rudno steno.
Imata težave Dva kubika rude bosta iztrgala iz trde stene, čeprav morata venomer tesariti. »Loviva« — pravita. Do zloma sta prišla. Nad seboj imata prazen prostor. Ruda se je namreč v spodnjih etažah posedla, zgornje plasti •o taiko izgubile oporo in se zaradi teže
vrvici, ki 6ta v metrov pritrjeni za »strop« rova.
Rudar Koler odpre pipo in iz gumijaste cevi pritisne stisnjeni zrak. Vrtalni stroj zaropota, se strese, a 6veder se noče zavrteti. »Premalo toka — premalo stisnjenega zraka« — pojasni in zapre pipo.
To ni edinstven primer. Suša je povzročila izredno velike težave, ki so močno vplivale na proizvodnjo. Povsod je primanjkovalo električne energije. Veliki kompresor, ki dovaja vsej jami stisnjen zrak za vrtanje, več mesecev ni delal s primemo kapaciteto. Zato so vrtanje v jami racionalizirali. Nekaj ur so vrtali v nekaterih oddelkih, nekaj ur pa v ostalih. Rudarji so morali premagovati nenavadne težave. Z naravo so se v večji meri borili le s krampom in ročnim kladivom.
Kot da ne bi bilo dovolj, se je v juliju pokvaril se izvaževalni stroj jaška »Delo«. Okvara na njem je bila taka, da je stal več kot mesec dni. »Take smole še nismo imeli« — je dejal ravnatelj rudnika. Mehaniki so imeli dela na pretek. Kljub temu so v svojem prizadevanju uspeli. S svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo so omogočili, da je izvaževalni stroj 6tekel in razbremenil one v jašku »Borba« in »inzaghi«, ki sta bila ta mesec prenatrpana z rudo in jaim-
po-stavljajo tik pod njim električno črpalko, ki bo odvajala vodo iz XIV. obzorja«
—	se glasi odgovor.
Zaito se po neki sipici spustimo nazaj na IX. obzorje in jo uberemo proti jašku »»Borba«. Prehodimo že lep kos poti, ko zagledamo pred seboj dvojna velika železna vraita. »To je meja med jaškom »Delo« in jaškom »Borba« — pojasni jamomerec. Tu gremo mimo skupin zasipa-čev in tesarjev ter naposled pridemo do dvigala. Na nasprotni strani, tik nad rovom je napisana letnica 1892., zraven pa: »IX, obzorje, globina 221 m«. Od tu se povzpnemo z dvigalom na dan.
Zunaj je že temno. Nedaleč od jaška »Borba« 6e čuti ropot. To je zbiralnica. Vanjo vozijo vso izkopano rudo. Ko jo delavci dokončno zberejo s pomočjo posebnih naprav, jo naložijo v vagončke, ki jih električni stroj vleče skozi mesto v topilnico.
Dosegli so plan prežgane rude
Človek bi mislil, da je zdaj konec težav. Pa ni tako. V februarju n. pr. je zapadlo toliko sneiga, da električni stroj ni mogel voziti. Zato je uprava rudnika za odstranjevanje snega vzela rudarje iz jame. Zapadli sneg je oviral tudi dovoz premoga v topilnico. Jasno nam je, da je proizvodnja živega srebra trpela.
Ko je sneg skopnel, je bilo dovolj vodne energije. Tudi spomladi je še nekako šlo. Poleti pa 60 nastale težave. Električne energije je bilo vedno rtianj. Lani je bilo v rudniški hidrocentrali na Marofu najnižje stanje 85 K\V in topilnica ni obratovala. Letos je bilo zaradi izredne suše najnižje stanje 70 KW, a topilnica je obratovala. Tehnično vodstvo je namreč dobavilo kabel in motor, ki ustrezata toku DES-a. Mehaniki so v rekordnem času demontirali 6tari motor, montirali novega in veliki ventilator topilnice je ponovno stekel.
Da so lahko delali rudarji in delavci v izbiralnici in topilnici, pa so precej pripomogli tudi. meščani sami. Omejili so jim tok, ki je tako gnal rudniške stroje. Kljub temu je morala uprava rudnika racionalizirati uporabo toka. Del rudniških strojev je obratoval na tok DES-a, del pa na tok hidrocentr&le na Marofu. Čim se je pokazala potreba, so razporeditev spremenili. Vse je bilo odvisno od mnogih zahtev proizvodnje in od količin vode.
Pri že tako komplicirani razporeditvi je odpovedal še motor Diesel kalorične centrale, ki je dve uri dnevno dajala energijo rudniku, Fomsirali so ga tako, da je začel klopotati. Zato so morali v topilnici omejiti obratovanje. Ustavili so faškove peči.
Vse te težave 60 vplivale tako na proizvodnjo rude, kot na proizvodnjo živega srebra. Rudarji v jami so napravili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da čim prej dosežejo letni plan. Zato so delali tudi v mesecu, ko topilnica stoji zaradi čiščenja. Prav tako so dali vse od sebe delavci v topilnici, katerih delo je še v večji meri odvisno od električne energije. Požrtvovalno in vztrajno 60 se poleg rudarjev borili inženirji in mehaniki, ki so preprečili, da bi starinske rudniške naprave v večji meri ovirale proizvodnjo.
Prav zato je lahko rudnik dosegel svoj letni plan proizvodnje rude 71 dni pred rokom, topilnica pa izpolnila letni plan prežgane rude 63 dni pred rokom. V kratkem bo delovni kolektiv idrijskega
Novenber je mesec mehanizacije v vseh naših premogovnikih
Generalna direkcija za premog je na svojem zadnjem posvetovanju sklenila proglasiti november za mesec mehanizacije v vseh naših premogovnikih z jamskimi obrati in z dnevnim kopom. Tehnična vodstva zveznih premogovnikov so že prejela potrebna navodila in posebne naloge o vprašanju mehanizacije.
V zadnjih desetih mesecih načrtne proizvodnje so bili v naši premogovni industriji doseženi zelo lepi uspehi in nakopičilo se je mnogo izkušenj, ki jih bomo splošno uporabljali v naših premogovnikih. Premogovno industrijo kot glavno panogo našega narodnega gospodarstva v prvi petletki čakajo velikanske proizvodne naloge. Teh nalog bi ne bilo mogoče izpolniti brez uvedbe mehanizacije in avtomatizacije, kolikor je sploh mogoča. Zato je treba mehanizirati delo v premogovnikih povsod, kjer so za to pogoji, in sicer pri odkopu in prevozu, pa do dnevnega odkopa in železniškega nalaganja. Naša premogovna industrija ima zdaj velike možnosti, da se loti mehanizacije prozivodnega procesa, ker ima tehnična sredstva, kakršnih prejšnje čase ni imela.
Mehanizacija dela v naših premogov-' | nikih doslej še ni dovolj ustrezala. Hitra
in pravilna uvedba mehanizacije bo omogočila boljšo in večjo proizvodnjo premoga. Naši premogovniki niso bili mehanizirani predvsem zaradi tega, ker tehnična sredstva niso bila pravilno ter racionalno uporabljena ali ne sploh uvedena v obraitovanje, ne pa morda zaradi tega, da jih je primanjkovalo. V nekaterih premogovnikih ležijo neuporabljeni dragoceni stroji, ki bi jih potrebovali v
drugih rudnikih. Mnoga tehnična sred* stva pa že uporabljajo v nekaterih premogovnikih, toda ni znano, kakšni so bili z njimi doseženi uspehi, ker ni o tem nihče vodil evidence.
Ta vprašanja so velikega pomena za nadaljnje delo ter izpolnitev nalog pet* letnega plana. Zato je november določen za inventarizacijo mehaničnih sredstev. Konkretne naloge so naslednje:
1.	Mobilizirati je treba vsa mehanična sredstva za proizvodnjo in prevoz. Storiti je treba vse ukrepe, da bodo ta sredstva racionalno in maksimalno izkoriščena. — 2. Vsa mehanična sredstva, ki so neuporabljena v premogovnikih, je treba popisati do 5. t. m. in jih dati po generalni direkciji za premog drugim premogovnikom, ki jih bodo lahko s pridom uporabili. — 3. Časovno je treba proučiti učinek in ekonomičnost strojev za srednjo in majhno mehanizacijo. — 4. Delo je treba racionalizirati tako, da bi bili stroji povsem izkoriščeni. — 5. Zbrati in urediti je treba podatke o novatorjih in racionalizatorjih ter obdelati izčrpno sleherni posamezni primer in o njem poročati. Pridobljene izkušnje v tem mesecu je treba nadalje uporabljati in izpopolnjevati. — 7. Ob koncu tega meseca, najpozneje pa do 5. decmbra, je treba poslati izčrpno poročilo o izpolnitvi vseh zastavljenih nalog.
Pri generalni direkciji za premog je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo proučila uspehe mehanizacije v tem mesecu in proglasila imena premogovnih kolektivov z najboljšimi delovnimi rezultati in z največjo iniciativnostjo pri mehanizaciji premogovnikov.
Uspehi ^sno-^rodukfivne zadruge v	prš	Cerkvici
Lesna produktivna zadruga v Begunjah pri Cerknici je bila lansko leto majhna zadruga z 68 člani. Imela je majhno žago venecijanko, ki je predelala le 6 m3 lesa dnevno. Ker ima zadruga velik okoliš gozdov in vse pogoje za razvoj, je bilo sklenjeno, da povečajo število članstva za 200% in da na mestu stare žage zgrade nov, moderen žagarski obrat s priključeno predelovalno industrijo lesa.
Upravnemu odboru zadruge je s s pomočjo delovnega kolektiva z neprestanim delom med gozdnimi posestniki uspelo, da je pred rokom dosegel, da se je število članstva napram letu 1946. povečalo celo za 311 %, in dva meseca pred rokom. Istočasno je delovni kolektiv zadruge zgradil moderen žagarski obrat, ki ima trikrat večjo storilnost kakor stari'. Poleg tega je v rekordnem času zgradil še poslopje za zabojarno in mizarstvo, ki je opremljeno z dobrimi stroji. Zabojarna je bila postavljena v obrat 25 dni pred rokom.
Izven plana so v tem letu zgradili tudi poslopje za pisarno. Zadruga pri' vseh teh delih ni uporabljala nikakih tujih strokovnjakov, temveč so popolnoma vsa investicijska dela zgradili delavoi zadruge, ki so se v tem času spremenili od žagarjev v zidarje, tesarje in strojnike. Pri tem je delovni kolektiv prihranil 40 % na predvidenem materialu in 25 % na delovnem
času, tako da je zadrugi prihranil preko 400.000 din.
Proglašenih je bilo šest udarnikov, ki so pripomogli, da je zadruga dosegla tako velik uspeh. Vsi ti udarniki so samouki, ker stara Jugoslavija navadnim delavcem ni dala možnosti, da bi' razvili svoje delo in bili po njem plačani. Pri izvajanju plana je lesna zadruga v Begunjah dosegla lepe uspehe. V petih izmed desetih proizvodov je dosegla plan dva meseca pred rokom: v jelo vili tramih ga je dosegla 113 %, v drvah 141 %, v pilotih 131 %, v jamskem lesu 165 %, v drogovih 112 %. V ostalih petih sort im en tih je pod planom, ker čez poletje ni bilo *izonc za te artikle in bo plan v kratkem dosegla.
V	borbi za dosego investicijskega in proizvodnega plana je vodstvo zadruge imelo po okoliških vaseh 2? zadružnih sestankov. Delovni kolektiv pa je imel tudi svoje redne sestanke za čim ekonomičnejšo organizacijo dela.
Zadruga, ki ima tudi gozdarski odsek, bo letos gradila skupno z državno gozdno upravo cesto Selšček—Otave v dolžini 7 km. Ta cesta bo odprla pot lesu iz daljnih rakiških gozdov, ki so bili dosedaj premalo izkoriščani.
Kulturni odsek zadruge pa izdaja svoj tiskani zadružni časopis »Naš gospodar«, ki poučuje zadružne člane.
(TANJUG)
Ssitasro vlege pri Kreditni Ežaeski d. d, v Murski Sctsoti
ggg*:
~ * jpš . ^ i
mm
MSI
Mlada rudarja Vehar Julij in Miki Slavko prevažata rudo iz rova k dvigalu.
skim materialom. Seveda je tudi to vplivalo na proizvodnjo. Toda volja rudarjev je bila močnejša od težav, ki nko mogle preprečiti, da bi delovni kolektiv ne dosegel svojega plana proizvodnje rude 7 dni pTed rokom.
Vodo odvaja nova črpalka
Po bližnji sipki se povzpnemo na VII. obzorje in nadaljujemo svojo pot. »Tla« in rovi 60 skoraj povsod izredno suhi. Tu pa tam 6e po cementiranem kanalu rova izteka voda.
Po nekaj minutah hoda opazimo spremembo. Tla niso več tako prašna. Prehodimo še nekaj deset metrov in pojavi se vlaga. Končno pridemo do blata. »Tu je kontakt« — pove jamomerec. Tako imenujejo v Idriji rudišče. Tod je rudna žila najbolj bogata, a nenadoma izgine, pojavita pa 6e kamen popolnoma druge vrste in voda Tu ima svoje začasne meje rudno telo, v katerem kopljejo rudarji že 450 let.
Od kontakta se napotimo nazavproti izhodu Po telefonu javimo tovarišu, ki je zgoraj dodeljen dvigalu, naj na® dvigne na dan. »Nemogoče, Šala — dvigalo je med XIII, in XIV. obzorjem. Mehaniki
rudnika slavil še svojo največjo zmago prvega leta petletke — izvedbo letnega plana prozivodnje živega srebra. Tako bo izpolnil obljubo, ki jo je dal maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu.
V.
Minister za finance LR Slovenije je podpisal odločbo, po kateri sme Prekmurska banka d. d. v likvidaciji Murska Sobota, izplačevati denarne vloge do din 5000. O tem je bila javnost že obveščena. Tej odločbi pa je sledila dne 21. X. 1947 druga odločba, ki je tudi zelo važna za Prekmurje in po kateri je dovoljeno izplačevati denarne vloge do din 5000 tudi Kreditni banki d. d. v likvidaciji v Murski Soboti.
Kreditna banka d. d. v likvidaciji, Murska Sobota, je bila druga največja banka v Prekmurju. Tudi ta je zbrala v Prekmurju številne vloge malih ljudi, ki so narasle v visoke milijone. »Uredba o reviziji dovoljenj za poslovanje in o likvidaciji zasebnih podjetij«, po kateri s% mora vršiti likvidacija gornjih bank. posebej ščiti male vlagatelje. Ta uredba namreč določa, da je izvršiti izplačilo denarnih vlog do din 5000 takoj za stroški za upravo, vzdrževanjem, vnovčevanjem in razdelitvijo likvidacijske imovine, za izplačilom javnih davščin in prejemki oseb, ki so bile v službi kreditnega podjetja;
i	torej takoj za najnujnejšimi izdatki, ki so v zvezi z vodenjem likvidacije. Zato je bila dana likvidatorjem kreditnih podjetij naloga, da čimprej zberejo potrebna denarna sredstva za izplačevanje hranilnih vlog. Naloga zaradi položaja, ki je ostal po kapitali-
0DDELEK U LESNO EMBALAŽO V STAREM TRGU BO ZAČEL OBRATOVAT! mm NOVIM LETOM
V	stari Jugoslaviji se protiljudski režimi niso brigali za razvoj lesne industrijo v Loški dolini. Lesni trgovci so raje izvažali iz doline surov les v oddaljeni Martinjak in Rakek, ter ga tam predelovali v polizdelke.
Ker dolina nima pogojev za ostale industrijske panoge kakor za lesno, je bilo sklenjeno, da se zgradi v Starem trgu tovarna za predelavo lesa v dokončne izdelke, predvsem v lesno galanterijo in lesno embalažo. V ta namen so napravili obsežen plan, ki bo v petih letih izpolnjen.
Letos mora začeti z obratovanjem oddelek za embalažo. Kljub temu, da je bil plan za dela odobren že pred
2	mesecema, so v pričetku dela zelo počasi napredovala, ker so za ta oddelek določili neprimerno poslopje bivše žage Kovač, katere preureditev .je zahtevala več dela kakor če bi zgradili novo poslopje. Glavna ovira pa je bilo pomanjkanje moških strokovnih moči, kajti prav v tej dolini je problem moške delovne sile zelo pereč, ker je ogromno mož in fantov padlo v borbi, na drugi strani pa presežek ženske delovne sile, ki se bo dala 80 %-no porabiti v tej industriji', ne pride trenutno v poštev za samo gradnjo obrata.
Kljub pomanjkanju strokovnega kadra je delo v zadnjem času hitro napredovalo, tako da bo oddelek za lesno
stičnem gospodarjenju v teh bankah in po splošnem okupatorjevem uničevanju, ni bila lahka.
Tako ostaneta za Prekmur je še nerešeni Dolnjelendavska hranilnica v likvidaciji d. d. v Dolnji Lendavi in Banka in hranilnica komitata Fala v likvidaciji, s sedežem v Dolnji Lendavi. To je ustanovil okupator, ki je odnesel vso gotovino, zapustil pa malenkostno premoženje. Vendar pa ta »banka« ni imela mnogo hranilnih naložb. Glede Dolnjelendavske hranilnice pa so v teku vse priprave za osvoboditev hranilnih vlog pri njej.
Tako bo v kratkem rešeno vprašanje vseh glavnih kreditnih zavodov, oziroma bank v Prekmurju in bodo v kratkem vse tri večje banke v Prekmurju izplačevale vlagateljem denarne vloge. Ti' naj se v vsem obračajo na Narodno banko FLRJ, podružnico v Murski Soboti, oziroma v Dolnji Lendavi. Obe podružnici jim bosta dali točna navodila.
Dve tretjini letošnjih letoviščarjev — člani sindikatov
Za presojo našega sind. življenjskega standarda delovnih ljudi pri nas je nedvomno zelo značilno, d n odpade na letošnje goste v naših letoviških krajih 77 % sindikalnih članov, kar pomeni da so se življenjske razmere delovnih ljudi že znatoo izboljšale. Samo v štirih mesecih je obiskalo letoviške kraje v vsej državi 600.000 gostov. Nočnin je bilo 4,500.000. Iz tujine je bilo 26.000 gostov. Dohodki tujskega prometa v štirih mesecih znašajo 700 milijonov, lani so pa znašali 300 milijonov din.
embalažo začel obratovati že pred novim letom. Ostali oddelki se bodo razvili postopoma v petletki. Po planu bo lesno predelovalna industrija v Starem trgu zaposlila 300 ženske delovne sile in 50 moške delovne sile.
Ta industrija bo vsej dolini v veliko gospodarsko pomoč in bo osnova za nadaljno drobno industrijo, ki ee bo na tej bazi' naprej razvijala.
KRATKE VESTI SZ VSE »R2AVE
260 vagonov rib je razposlalo podjetje »Riba«, čigar naloga je, da zalaga vse kraje in tovarne za konserviranje rib z morskimi ribami. Na istrskem in hr-vatsko-primorskem ribolovnem področju je bil letos slab ribolov na plavice; nalovili so jih le desetino lanske količine. Kljub temu pa je podjetje »Riba« razdelilo 260 vagonov svežih rib industrijskim središčem in tovarnapi za konzerviranje rib. Za ribolov prihodnje leto se bodo dobro pripravili že pozimi. Priskrbeli so si hladilnice in ladje za prevoz rib.
Kmetijske postaje vzgajajo nove vrste žita. V LR Hrvatski so bile ustanovljene kmetijske postaje za pospeševanje kmetijstva. Doslej je bilo ustanovljenih 11 postaj. Rajonski postaji v Kninu in Novem Vinodolu sta hkrati nižji kmetijski Soli. Na vseh postajah gojijo novo sorto koruze »maksimirski rani zuban«. Ko so odbirali boljše sorte pšenice, so odkrili čisto pšenico >U 1«, ki slovi kot najrodovitnejša. Zdaj jo razmnožujejo in v letu 1947-48 bo posejanih že 2776 ha. Rajonska postaja o Križevcih je prilagodila krajevnemu podnebju »Petkus rž«, ki daje 15 stotov pridelka na oral, medtem ko druge sorte rodijo največ po 5 do 8 stotov.
Dviganje potopljenih plovnih objektov iz Donave. Med Almašem, Daljem in Vukovarjem so okupatorji potopili nenavadno mnogo plovnih objektov. Ves čas po osvoboditvi so naši potapljači z večjim ali manjšim uspehom dvigali potopljene ladje, čolne in vlačilce. Ko je v zadnjih mesecih zelo upadla voda je bilo delo precej olajšano. Hkrati z nekaterimi objekti so izvlekli tudi tovore, med drugim 30 vagonov šlezijskega premoga na vlačilcih.
Nove gozdne železnice in ceste na Hrvatskem. Gozdne železnice in ceste so obnavljali že prvo leto po osvoboditvi, smotrnega dela so se pa lotiili letos. Gradili so 10 prog in 7 cest. Skupno so zgradili 93 km železnic, 16 km cest, 50 km cest so pa obnovili. Mladina je prostovoljno zgradila 67.5 km železnic in
9 km cest. Od osvoboditve doslej je bilo zgrajeno 161 km gozdnih železnic, 24.5 km cest, obnovljeno pa 242 km železnic in 71 km cest
Razvoj mlinske industrije v Sloveniji in Baranji. Deluje nad 300 mlinov na parni ali električni pogon. Obnovljeni so po veliki večini vsi mlini, ki so bili poškoddovani med vojno. Pri nekaterih mlinih so uvedli na veliko rejo prašičev. Tako so pri osiješkem električnem mlinu doslej zredili 250 pitanih prašičev, ki so tehtali nad 200 kg. Mlin v Ernestimovu (osiješki okraj) bo do konca leta zredil 1000 prašičev.
Enajstnadstropna sušilnica za koruzo pri Sisku. Nedavno so zgradili to sušilnico, ki jo zdaj že uporabljajo. Sušilnica lahko sprejme na dan 120 ton koruze.
Posvetovanje za izboljšanje prevoza.
V	Beogradu je bilo sklicano posvetovanje gospodarskih podjetij in glavnih železniških direkcij. Ugotovljeno je bilo, da je naša država med vojno izgubila okrog 40% prometnih sredstev, a da kljub temu naš promet presega višino prevoza iz leta 1939 za 100%. Razpravljali so o nadaljnjih ukrepih za pospešitev železniškega prevoza. Sklenili so uvedbo nepretrganega nakladanja in razkladanja blaga na tovornih postajah ponoči in podnevi. Nedelje in prazniki veljajo kot delavniki za delovne skupine na postajah: ti delavci bodo v nadomestilo imeli druge dni prosto. Nadalje se poveča povprečno izkoriščanje nosilnosti vagonov za 1—2 toni. Uvede se sprejemanje telefonskih aviz kot napoved razkladanja. Preprečiti je Sreba križanje istega blaga in neenakomerno nalaganje. Reekspedicija je prepovedana.
Priprave za zgraditev tovarne svinčenih kablov pri Svetozarevu. — V vasi Bresju pri Svetozarevu so se začela pripravljalna dela za zgraditev velike tovarne svinčenih kafolov. Nova tovarna je potrebna, ker je novosadski obrat, ki izdeluje kable, premajhen. Pri zemeljskih delih je zaposleno številno prebivalstvo prostovoljno.
^IZKUITURA
I. balkanska Maltama konferenca
ifeiuifatl, dosežesti is o&npijadi 1948, s« bedo upoštevali
rs balkanskih Igrah
V včerajšnjem nadaljevanja balkanske fizkulturne konference se je pretresalo vprašanje programa balkanijade za leto 1948, IV. balkanska konferenca je soglasno sprejela naslednje načelo:
V zvezi s številom športnih panog, v katerih bodo tekmovali udeleženci iger je potrebno, da se balkanijada razširi in obdrži značaj vsakoletnega tekmovanja kot osnovo za delo in uspeh udeleženih držav.
Konferenca je soglasno sklenila, da se od dosedanjega načina tekmovanja popusti le, ako udeleženci balkanskih iger sodelujejo tudi na olimpijadi v 1. 1948. Vse države udeleženke konference smatrajo, da se upošteva uspeh na olimpijadi (katere koli udeleženke balkanskih iger) kot uspeh dosežen na balkanskih igrah.
Konferenca je sprejela naslednje sklepe o programu:
1.	Od 13. do 15. junija 1948 bo v Budimpešti šampiona! v telovadbi. Obvezne vaje za tekmovalke bodo prire-
jene po olimpijskem programu:
2. 20. junija bo v Sofiji šampionat v košarki.
3. V sredi septembra bo pravtako v Sofiji šampionat v odbojki.
4. Zaradi olimpijade šampionata v plavanju za 1. 1948 ne bo, zato pa bo 22. avgusta v Rumuniji mednarodni plavalni turnir, na katerem bodo sodelovali najboljši plavalci vseh držav Balkana t. j. tisti, ki ne bodo sodelovali na olimpijadi v Londonu.
Vsj pogoji, ki so dosedaj veljali za balkanski šampionat, veljajo tudi za ta turnir, samo s to razliko, da bo zmagovalec proglašen samo za prvaka turnirja.
3. 23. septembra bo v Beogradu lahkoatletski šampionat združen z de-setobojem za moške ter trobojem za ženske in mladince.
6. Šampionat y kolesarjenju bo od
18.	do 20. junija na Madžarskem.
?. Šampionat v rokoborbi pa bo v Jugoslaviji 30. in 31. maja ter 1. junija 1948.
Jesenski cross v Ljubljani
Navodila tekmovalcem in vodnikom ekip, ki bodo tekli v crossu
FD Enotnosti
2)xfpUi „*&judski pKatici
Aktiv LMS tovarne aluminija v Strmšču je prejel prehodno zastavico
•M
Aktiv LMS tovarne aluminija v Strniščni si je zadal v trimesečnem pokon-gresnem tekmovanju velike obveze, katere je presegel za 39%. Aktiv 6e je obvezal, da bo izvršil 1500 prostovoljnih delovnih ur, napravil pa jih je 2300. Tudi na kultumo-pro6vetaem področju jejf dosegel lepe uspehe: imel je 2 prireditvi in 2 gostovanji. Skoraj vsi mladinci | so bili na mladinski progi, toda kljub te- I
mu in kljub majhnemu številu mladincev, ki so ostali doma, je mladina tovarne delala, se ideološko vzgajala in si tako priborila prehodno zastavico ptujskega okraja.
Mladinski aktiv je ob izročitvi prehodne zastavice obljubil, da bo delal v bodoče še z večjim elanom in je napovedal vsem aktivom ptujskega okraja tekmovanje.	K. M.
p:
Proč s sebičnostjo!
Tudi v Novem mestu je precejšnja stanovanjska kriza. Ljudska oblast se trudi, da 6e ta krizd čimprej odpravi ali vsaj omili ter v ta namen že gradi več novih stanovanjskih hiš. Vse težave v zvezi s stanovanjsko krizo pa bi laže premagovali, če bi nekateri hišni lastniki ne bili tako sebični.
Izrazit primer sebičnosti je Borštnik Srečko, upokojeni učitelj ter hišni posestnik pod Kapiteljem. On 6am z ženo ima v pritličju 3 6obno stanovanje z vsemi pritiklinami, na podstrešju pa ima v eni 6obi in kuhinji najemnika z ženo in dvema otrokoma. Čeprav tu razdelitev stanovanjskih prostorov ni pravična, vendar 6e najemnik glede tega ne pritožuje. Hišni lastnik pa je v 6voji sebičnosti najemniku prepovedal uporabo vode v 6voji hiši. Tako se mora sedaj najemnikova žena mučiti, ko nosi vodo s recej oddaljenega Florjanovega trga. 'oleg omenjene prepovedi je hišni lastnik omejil svojemu najemniku še razne druge ugodnosti, ki po zakonu pripadajo najemniku.
Treba bi bilo nekaj ukreniti v tem primeru, kakor tudi v v6eh sličnih, da bomo tako laže prebrodili razne, trenutno neizogibne težkoče.	M. R.
PODBRDO. V tukajšnji prometni šoli, ki jo vodi tov. Josip Ulaga, 6e je te dni pričel nov tečaj za vlakovne odpravnike. Obiskuje ga več tovarišic, ki so 6C posvetile poklicu prometnikov. Poleg tega tečaja je tu tudi desetar^ki tečaj, ki ga obiskuje 13 progovnih delavcev. Med prostim časom uradniki pripravljajo te j delavce na desetarski izpit, da vzgojimo čim več dobrih in 6po6obnih strokovnih kadrov za naše železnice.	—još.
TOLMIN. V nedeljo 2. novembra se je v Tolminu mudila ekipa zdravnikov specialistov za pljučne bolezni z Golnika in z Rontgenskim aparatom. Mnogo ljudi je izkoristilo to ugodno priliko in se dalo zdravniško pregledati. Ljudstvo je hvaležno ljudski oblasti, ki se v toliki meri zanima za zdravje prebivalstva. —još.
GORNJI GRAD. Pod geslom »Vso pomoč Primorski« smo si ob priključitvi Primorske k FLRJ zadali obvezo, da bomo v teku enega meseca nakazali Pri-moreki denarno pomoč v znesku 10.000 dinarjev ter večje število knjig. Točno ob postavljenem terminu je gornjegrajski aktiv pod okriljem OF odbora nabral prispevke ter zadano obvezo celo prekoračil. Znesek 14.101 din je bil koit prva pomoč poslan našim primorskim bratom, razen tega pa večje število knjig.
M. B. — T.
KOTREDEZ PRI ZAGORJU. — Preteklo nedeljo je pri nas bilo masovno zborovanje, v katerem smo sklenili, da bomo popravili kolovozno pot proti vasi Čebin, ki leži visoko na hribu. Vas Čebin je znana po tem, da se je tam leta 1937 vršilo ustanovno zborovanje KPS. Prav tako so na Čebinah našli prvi partizani svoie zatočišče.
.V nedeljo 19. i m. smo krenili s
krampi in lopatami proti Cetoinovem. Udeležfba mladine je bila zelo zadovoljiva. Pri delu se je posebno izkazal tov. Drnovšek Anton, ki je star že okrog 60 let, od mladine pa tov. Forte Lado in Zupan Franc. Delali smo 224 prostovoljnih ur ter popravili kolovozno pot proti Cebinovem.	KL0
SEŽANA. — Uslužlbenci Narodne banke, podružnice št. 2. Zveze finančnih uslužbencev v Ljubljani so okrajnemu ljudsko prosvetnemu svetu v Sežani darovali 376 knjig in znesek 2000 din za šolske potrebščine. S svojim darilom so dokazali, da beseda bratstvo ni le fraza in zvok, ampak živa resnica. Iz okr. knjižnice bodo te knjige romale po istrskih in kraških vaseh. Ljudstvo bo v njih spoznalo lepoto našega jezika in razumelo duh novega časa. Šolskih potrebščin pa bodo veseli predvsem otroci tistih vasi, ki so bile po vojni najbolj prizadete.	P.	R.
CELJE. — Prebivalci Prašinske vasice in Vrbnega bomo 30 obletnico Oktobrske revolucije proslavili s tekmovanjem in prostovoljnim delom. Trudili se bomo pospešiti gradnjo novega električnega omrežja, tako da bo v teh dveh vasicah še pred 7. novembrom zasvetila električna luč.
Elektrifikacija Pražinske vasi in Vrbnega se je pričela s tekmovanjem med posameznimi skupinami, ki eo svoje naloge opravljale z največjim elanom. Izmed vseh prostovoljnih delavcev so najboljši 70 letni veteran dela tehnik i tov. Kren Rudolf, tov.*Kramar Alojz in j tov. KeTŽan Nikolaj. Skupno je bilo j opravljenih 300 ur prostovoljnega dela, I s čimer je bila elektrifikacija omenjenih j vasi zelo pospešena.	K.	S.
FD »Enotnost« bo organiziral v dneh 8. ta 9. t. m. jesenski cross s startom in ciljem v Tivoliju (za letnim telovadiščem). V soboto, 8. t. m. se prične tekmovanje ob 15. nri popoldne ter startajo ta dan dijaki vseh šol ter vsi sindikalni aktivi, v nedeljo 9. se pa prične tekmovanje ob 9. uri dopoldne in tekmujejo takrat člani posameznih sekcij društev (plavači, smučarji, telovadci, lahko-atleti itd.) ter vs^ tisti, ki-jim bo udeležba na crossu v soboto nemogoča.
V	naslednjem navajamo podrobnejša navodila s pozivom, da se jih vsi udeleženci točno drže:
Proge so razdeljene: moškt: od 14—16 let 1000 metrov, od 16—18 let 1500 metrov, od 18—40 let 2000 metrov, nad 40 let 1000 metrov.
Zenske:
od 16—18 let 800 metrov, od 18—35 let 1000 metrov, starejše od 35 let 600 metrov.
Teklo ea bo v telovadnih oblekah, ki naj bodo vremenu primerne (v hladnejšem vremenu pulover itd.). Slačilnice bodo na telovadišču FD Enotnosti v Tivoliju, vendar pa opozarjamo vse, da ne nosijo s seboj vrednostnih papirjev in jih ne odlagajo z obleko, ker prireditelj za te ne more odgovarjati.
Vodje posameznih grup pa opozarjamo:
1. da določijo zbirališče za svoje grupe ter pridejo skupno na start;
2. da pripeljejo tekmovalce pravočasno na start:
3. da napravijo spiske tekmovalcev, ločeno po posameznih grnpah (1000 m, 1500 m itd J) ter to spiske predložijo na startu pri odgovornem zapisnikarju. Za vsako dolžino proge bo na startu določen zapisnikarji ta bo sprejemal spiske tekmovalcev, ki naj
bodo spisani na papirju'običajnega formata, ne pa na kakšnih lističih iz beležk ali kaj podobnega. Točno naj bodo navedena imona in priimki tekmovalcev, letnice rojstva ter šola oziroma aktiv. Posebno pa še opozarjamo, naj bodo v seznamih navedeni le tisti, ki bodo res tekmovali, drugače nam je pregled nemogoč.
4. Po predložitvi seznama tekmovalcev prejme vodja grupe listke s številkami in to razdeli tekmovalcem — po istem vrstnem redn, kot so navedeni v seznamu.
5. Tekmovalec, ko preteče progo, odda takoj na oilju svoj listič s številko odgovornemu funkcionarju.
6. Vse informacije dobite v pisarni FD j Enotnosti na Taboru.
Ponovno prosimo, da se vsi drže gornjih i navodil ter ne delajo na startu in cilju • zmede. Vodje grup naj skrbe za disciplino | in red. Končno Pa se mora vsak zavedati, da so s fizkulturo združeni tudi pojmi: disciplina — red — točnost.
Štafeta z bojišč pri Kijevu in Sokolova
Praga, 4. nov. Dopisnik Tanjuga poroča: Štafeta, ki nosi prgišče prsti z bojišč pri Sokolovu, Kijevu in Bijeli Crkvi in ki je na dan češkoslovaškega praznika dne 28. oktobra startala s češko-slovaške meje, je včeraj zjutraj prispela v Bratislavo. Štafeto je »prejelo številno prebivalstvo, pozdravil pa jo je v imenu slovaškega narodnega sveta podpredsednik Smidtke. V imenu mesta Bratislava je štafeto pozdravil predsednik mesta dr. Kiseli. Istega dne zvečer je del Štafete, ki je bil usmerjen proti severu, prispel v Olomuc, odkoder je danes nadaljeval pot čez Litomerice proti Pragi.
Na tekmovanju sindikalnih aktivov je sodelovalo 76 strelcev
V	nedeljo je bila v Ljubljani ena največjih strelskih tekmovanj. Tekmovanje, ki ga je priredil DES Ljubljana-mesto, je bilo na strelišču ob Dolenjski cesti. K dobri organizaciji tekmovanja so mnogo pripomogli tovariši Mihorko, Sket, Galič in drugi. Samo število udeležencev tekmovanja priča o tem, da se je zanimanje za streljanje v sindikalnih aktivih zelo povečalo. Tekmovalo je 13 ekip, med katerimi je bilo tudi 5 žensk.
Kezultati ekipnega tekmovanja so bili (5 strelov leže, 5 stoje z vojaško puško na 150 m): 1. Oficirska zadruga 221 krogov, 2. DES gl. direkcija 189 krogov, 3. DOZ 173 krogov, 4. »Slovenski poročevalec« 155 krogov.
Ekipe so štele po pet članov.
Streljanje žensk z vojaško puško na 159 (10 strelov v ležečem stavu) je dalo naslednje uspehe: 1. Kataj Marinka (DES — mesto) 69 krogov, 2. Mihorko Vida (DES — gl. direkcija) 59 krogov, 3. Sumi Alenka (DES
— gl. direkcija 28 krogov, 4. Tomšič Anica (Poročevalec) 25 krogov, 5. Zorec Olga (DES
— mesto) 21. krogov.
Tovarišice Eataj Mihorko in Tomšič so streljale tudi v ekipi svojega sindikata. Poleg ekip so streljali tudi posamezniki. Najboljši med njimi so bili: 1. Bukovnik 84 krogov, 2. Ing. Stare Borivoj 58 krogov, 3. Galič Stane 56 krogov, 4. Povh Jožko 54 krogov.
Ob koneu tekmovanja so bila tekmovalcem podarjena lepa darila. Pokal za najboljšo ekipo (Oficirska zadruga) je podaril KSS, ostala darila je podaril MFO.
Sindikalna nogometna tekma
Celje : Ljubljana 4:1 (3:0)
Tudi v povratni nogometni tekmi med sindikalno reprezentanco Celje in Ljubljana, je zmagala zopet reprezentanca Celja z razmeroma visokim rezultatom 4:1 (3:0). Celjani so ves čas igre prevladovali ter so bili boljše in enotnejše moštvo. Igra je bila lepa in vseskozi fair. Tekmo, ki ji je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev, je sodil sodnik Orel.
Švica : Belgija 4:0 (4:0)
Bern, 4. nov. V nedeljo je bila na stadionu Servette v Ženevi odigrana reprezentativna nogometna tekma med Švico in Belgijo. Zmagala je nogometna reprezentanca Švice z rezultatom 4:0 (4:0). Golo so dali: Tammini 2, Fafcton in Maillard po 1.
Sodil je Beck (Avstrija).
Kratke vesti
V Varšavi je moštvo moskovskega Dinama, prvaka ZSSR v odbojki, te dni, v svojem petem srečanju na gostovanju po Poljski premagalo (študentsko društvo AKS s 3:0 (15:9, 15:10, 15:113.
V Palals des Sports v Pariza je včeraj domnče moStvo Eaclnge premagalo v hrv ckeyski tekmi na ledu češko moštvo Stadion Podoli z visokim rezultatom 8:3 (2:0, 4:3, 2:0).
FD Enotnost — odbor za Igre. ObVeščnmo
vse košarkaše in košarkašice, da je danes ob pol 19. uri strogo obvezen sestanek v pisarni na Taboru.
S tekmovanj ob svečanosti domače armada
v--Tv" -.Trr?. r •
g
.... * .	w
**■
^ lili X* MA,* * ill > '■ $$	'	v	'	^	'v
Na levi: Ivan Gubjjan, član CDJA Partizana, je vrgel kladivo (na Stadionu) 53,42 m daleč. Na desni: Šahovski mojstrski kandidat Germek, član CDJA Partizana, je v Domu armije odigral simultanko s šahisti domače
armade na 20 ploščah.
KULTURNA KRONIKA
Gledališki tečaj za igralce in režiserje | gornjeradgonskega okraja. — Za vzgojo kadra im poživitev gledališkega udejstvovanja na vasi je tukajšnji okrajni prosvetni svet dogovorno 8 sindikatom gledaliSkih igralcev v Mariboru organiziral v dneh od 20.—25. oktobra v Gornji Radgoni gledališki tečaj, ki ga je a pridom posečalo 29 tečajni/kov ramnih poklicev (17 poljedelskih in drugih delavcev, 6 nameščencev, 5 učiteljic, 1 šofer in 1 natakar). Prevladovala je mladina. Predavali so znani gledališki umet-niki-praktiki, člani mariborskega Narodnega gledališča, tovariši Gorinšek, Štandeker, Skrbinšek in Veber o pravo-rečju slovenskega jezika in fonetiki, dalje o režijskih in igralskih elementih,
o	tehnični opremi ter o maskiranju in šminkanju. Na tečaju je predaval tudi ravnatelj radgonske gimnazije tov. Marko Golar (zgodovina gledališča in o slo-! venskem jeziku). Razgovor e tečajniki | je pokazal, da so bili zelo zadovoljni in komaj čakajo na nadaljevanje, da se v j tej stroki prosvetnega dela čim bolj iz-! popolnijo. V odmorih in v prostem ca- j j su so gojili pelje. Tečaj je otvoril in za- ; I ključil s ptrimernim nagovorom načelnik 1
prosvetnega oddelka tov. Borko Franc. Prepričani smo, da bo ta gledališki tečaj znatno okrepil gledališko življenje po naših vaseh.	K.	I.
Kuturno prosvetno delo italijanske martjSine v Istri. Za razvoj kulturno prosvetnega dela italijanske manjšine v Istri deluje tudi italijanska unija v Pulju, ki izdaja napredne knjige, šolske učbenike in brošure v italijanščini. Doslej je bilo prevedenih na italijanski jezik 10 brošur s politično in prosvetno vsebino in dva zgodovinska učbenika za srednje italijanske šole. Do konca t. 1. bo unija natisnila almanah, zgodovinski učbenik novega veka za srednje šole, knjige za 2. in 3. razred osnovnih šol in še 10 različnih brošur. Končane so tudi že priprave za tisk antologije za srednje šole.
Matica Srbska zbira dokumente iz zgodovine Vojvodine. Najstarejša kulturna ustanova Vojvodine Matica Srbska se poleg založniškega in drugega delovanja bavi tudi z zbiranjem dokumentov iz preteklosti Vojvodine. V Novem Sadu je uredila muzej, v katerem je prikazana zgodovina kulturn ga in družbenega razvoja Vojvodino. Pri muzej-
skem vhodu je razstavljena velika karta, ki grafično kaže kulturni razvoj Vojvodine od najstarejših časov do danes. V posebnem oddelku eo arheološke izkopanine, ki kažejo materialno kulturo vseh dob, od kamene, bronaste in železne, pa do rimske in bizantinske. Posebno zanimivi so ostanki materialne kulture Germanov, Hunov, Avarov, Slovanov in Madžarov. V oddelkih z zbirkami slikarjev so dela slikarjev 18. in
19.	stoletja. V centralnem oddelku je razstavljen kTatek historiat razvoja posameznih dob delovanja Matice. Citati iz letopisa Malice Srbske: »Od Kamčatke do Donave«, >0d Baltika do Jadrana« pričajo o vlogi, ki jo je imela Matica v preteklosti pri delu za poglabljanje slovanskega bratstva in zbližanje Slovanov. Delo Matice Srbske za zbiranje dokumentov in proučevanje kulture Vojvodine bodo podprli vsi muzeji in frontovske organizacije v Vojvodini.
Razstava fotografij češkoslovaškega kiparstva. V umetniškem paviljonu na Kalemegdanu so pred kratkim odprli razstavo fotografij češkega in slovaškega kiparstva, ki jo je priredilo kulturno društvo Jugoslavija-Ceškoslovaika. Fotografije na tej razstavi je podaril češkoslovaški minister za informacije Vaclav Kopeckli Akademiji lliikome umetnosti
v Beogradu. l9lo serijo fotografij bosta dobili tudi akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani im Zagrebu. Razstava bo odprta do 14. novembra t. L
Nove knjige in revije
Georgi Dimitrov: Govori, flanci i izjave. Založila »Kultura«, Beograd. 1947. Str. 470.
V. I. Lenjin — J. V. Staljin: 0 Ok-tobarskoj revoluciji. Založila »Kultura«. Beograd. 1947. Str. 280.
G. Sorokin: Socijalistižko planiranje narodne privrede SSSR. Založila »Kultura«. Beograd. 1947. Str. 106.
E. Kardelj: Zemljoradničko zadrugar-stvo u planskoj privredi. Založila »Kul-tuTa«. Beograd 1947. StT. 81.
Oskar Davičo: Medu Markosovim partizanima. Zatožba »Trideset dama«. Beograd. 1947. Str. 381.
I.	M. Lenina: Goja. Založila »Kultura«. 1947 Str. 128.
Mladinska revija, št. 1—2. Leto III. Izdaja »Mladinska knjiga«. Ljubljana. 1947. Str. 1-80.
Kytice št. VIII.; mesečnik pro litera-turu a umčnf' ročnik II.; rediŠJuje Jaroslav Seifert; Praha 1947, str. 337—384.
iidafaic« čn ameriški vohun Manili pred sadilcem rumumkega iiudstva
’ Z.isužnjevalci iz tabora ameriških imperialistov gledajo v moči demokratičnih dežel Vzhodne Evrope največjo Oviro njihovemu uresničenju megalomanskih načrtov o svetovnem gospostvu Medtem, ko v mnogih deželah, po katerih so posegli grabežljivci z ivVall Streeta, interventi in zasužnjevale!, še vedno organizirajo oborožene borbe proti ljudskim demokratičnim silam — v pričakovanju vsaj kakršnega koli uspeha — so v deželah ljudske demokracije za vedno izgubljeni vsi lipi gospodarjev združenoameriških 'trustov in bank. Vendar se pa imperialistične pijavke ne odpovedo tako lahko svojim namenom ter skušajo, da bi p_o svojih hlapcih v teh deželah ustvarile ugodne pogoje za uresničenje svojih načrtov. Gojili so razne izdajalske voditelje »opozicij«, svoje vohune ter ob kriku o demokraciji z njihovo pomočjo rovarili proti interesom osvobojenih ljudskih množic. V Bolgariji j;e bil njihov človek Petkov, ki ga je doletela usoda izdajalca; na Poljskem Mikolajczyk, ki je strahopetno pobegnil iz države; na Madžarskem Ferenz Nagv; v Jugoslaviji Drago! jub Jovanovič. V Rumuniji so pa ameriški agenti našli Julija Maniuja in njegove sodelavce iz »zgodovinske« nacional-zaranietižne stranke.
Za Manini*) ni bila služba tujcem mič novega. Kakor se je nekoč prodaja! Avstro - Ogrski, zasužnfevalcn Transilvanije, zvesto podpiral Hitlerjevo napadalnost in paktiral z rumun-skimi fašisti, tako se je po vojni prodal ameriškim vohunom. Tokrat je bila njegova naloga, da ustvari v Rumuniji — deželi, ki je pred pičlimi tremi leti dobila svoj prvi demokratični parlament in prvo po volji ljudstva izvoljeno vlado — pogoje z^ tujo intervencijo in strmoglavljenje demokratične oblasti — da iz Rumunije napravi kopijo Grčije. Izdajalec Manin je odkrito zahteval, naj zahodne sile pretrgajo politične in diplomatske stike z Rumunijo ter je izjavil ameriškemu dopisniku Lawrencu. da je pri-šel čas, naf bi ZDA in Anglija »uporabili vsa diplomatična in gospodarska sredstva« za strmoglavijenje demokratičnega reda v Evropi, zakaj sami »diplomatski protesti, čeprav so še tako energični«, niso dovol j. Ko je tako poziva! tuje imperialiste na neposredno borbo proti rumunski demokraciji, naf bi se vmešavali v notranje zadeve, je Maniu vzkliknil:	»Če	bodo zapustili
Rumunijo, bo angleški in ameriški položaj v Grči ji i'n Turčiji znatno oslabljen.«
Brž ko so Maniua aretirali, so se v 'tisku njegovih ameriških gospodarjev pojiavile^tožbe o usodi »največfega demokratičnega politika«, »rešitel ja« njegove dežele itd. »Ne^ York Times« je celo tega splošno znanega hlapca tujcev proglasil za »Simbol neodvisnosti« Rumunije. Julij Maniu, vzoree »demokracije«, kakršno vodijo ZDA, je v času od leta 1928 do 1933, ko je bila njegova stranka s presledkom enega leta ves čas na vladi, poslal vojaštvo, da je v krvi zadušilo stavko tisoč rudarjev v premogovniku Lupeni, v delavnicah Grivice v Bukarešti pobilo nad 400, ter ranilo in aretiralo nad 2000 delavcev. Ta demokrat ameriškega tipa je polnil koncentraci jska taborišča in ječe, se boril proti agrarni reformi in tiraniziral narodnostne manjšine, kakor še nihče pred njim. Medtem ko so rumunska podjetja v množicah odpuščala delavce, sta Maniu in njegova nacional - zaranistična vlada naročala iz tujine izdelke, ki so dosegli vrednost nad 15 milijard lejev. Leta 1920 ie Maniu predlagal, naj bi se Anglija, Francija, Nemčija. Italija in ZDA združile za napad na ZSSR. Leta 1937 je paktiTal s fašistično Codreanu-!jevo »Zeleno gardo«. Na voli vnem zborovanju v Cin in je teda j dejal: »Kot zgled sla nam Hitler v Nemčiji in Mus-soliini v Italiji, ki sta s Svojo trdno voljo dosegla, da se je vzbudila zavednost njunih narodov ter dosegla uspe-lie, ki jih zdaj občuduje ves svet«.
Ameriški businessment so vedeli, da !je Maniu njihov človek. Maniu je že leta 1926, ko jo bila njegova stranka v poziciji, zahteval »enako ravnanje« za tuj in rumunski kapital. Ko je prišel na oblast, je na stežaj odprl vrata tujim monopolom « posojilom v višini 100 milijonov dolarjev; s tem je utrl pot tuji kontroli nad rumunskim gospodarstvom in diktatu mednarodnih 'trustov, tako v gospodarstvu, kakor notranji in zunanji politiki. N? bilo razloga, da bi Maniu ne ostal še nadalje po vojni ameriški mešeta.r na rumun-skem tržišču, agent, ki prodaja deželo tistemu, kdor lahko najbolje plača: Združenim državam Amerike.
Od prvega dne, ko jo Rdeča armada osvobodila Rumunijo, so Juli} Maniu, Jon Mihalache in vsa vodilna skupina nacional zaranis+ične stranke stopili v gibanje, da izpolnijo nalogo, ki so jo prejeli od svojih gospodarjev (imperialističnih krogov ZDA, Velike Britanije — pripraviti oborožen prevrat proti rumunski demokraciji in pokvariti odnose z demokratičnimi deželami ter na stežaj odpreti vrata ameriški ekspanziji v Rumuniji, Avgusta leta 1944 so ti zarotniki sklenili organizirati v tujini vojaške oddelke in zahtevati intervencijo tujih dežel. Hkrati se ie Maniu obrnil neposredno na vlado ZDA z zahtevo za pomoč in intervencijo, da bi strmoglavali demokratično vlado dr. Groze. Septembra 1946 sta pooblaščenec Maniua Nikole-8cn — Busesti in zastopnik obveščevalne službe Združenih držav Amerike izdelala zarotniški načrt za^ državni udar Orožie oprema in finančna sredstva 'bi prišla iz ZDA. Vojaška misija ZDA v Rumuniji je nudila ameriško K: Ud o za prevoz nacwwwil zaTanistuciiih
voditeljev, ki bi bili potrebni v zarotniški centrali v tujini.
Maniu in njegovi sodelavci so se vrgli takoj na delo- Organizirali so vojne zločince in pristaše »Železne garde« v teroristične skupine »T«, »hajduke Avrama Jancu«, tolpe »las krvi«, legije »belih partizanov«, »pristaše nove demokracije«, vojaški oddelek »Julij Maniu«; naloga teh tolp s« bili zločini, nasilja in sabotaže. Po navodilih Maniu in Mihalacheja, polkovnika Stoica in Sadescuja, so ustanovili zarotniško nacional zaranistično organizacijo v redni rumunski vojski'. Hkrati so_ storili ukrepe za nabor pobeglih vojnih zločincev, legionarjev in drugih izdajalcev izven države. Po nalogu agentov imperialističnega vohunstva so Maniu, Mihalache. Ilija Lasaru, Petrescu in Carangino vodili hujskaško propagando za novo vojno proti Sovjetski zvezi in drugim prijateljem demokratične Rumunije. Ti izdajalci so s pomočjo nekaterih bivših uradnikov zunanjega ministrstva organizirali sistematične tatvine političnih, gospodarskih in vojaških informacij o državnih tajnah, poročila o proizvodnji petroleja, o žetvenih rezultatih, stanju romunskega generalnega štaba in podatke o Sovjetski armadi. Te podatke so izročali vohunom iz ameriške in britanske misije v Rumuniji. Tako so ameriški vohuni, na primer Burry in šef^ ameriške misije Roy Melbourne, prišli do fotografskih kopij o vseh informacijah zunanjega ministrstva, do šifriranih brzojavk m pogodb z raznimi deželami, ki so v prijateljskih stikih z Rumunijo
Po navodilih Jamesa Hamiltona, ki je osrednja osebnost ameriške špijona-že v vzhodni' Evropi, in Thomasa Hulla, so zarotniki poslali memorandume v Washington in London ter skušali škodovati rumunskim nacionalnim interesom na mirovni konferenci v Parizu, prizadevali so si, da bi Rumunija ne bi bila sprejeta v Organizacijo Združenih narodov in s spletkami so preprečevali nakup žita v tujini, ko je v Rumuniji nastopila lakota. Maniu je prejel iz \Vashingtona izrecno nalogo, naj okrepi odpor in »banditske tolpe v Rumuniji«. Hkrati so mu obljubili, da bo iz Washingtona prispel konkretni načrt za akcije, med tem časom pa bi naj pripravljali orožje, vojaško opremo in zdravila za Maniujevo »jutrišnjo vojsko«, v katero bi morali na zahtevo ZDA stopiti tudi aktivni oficirji. Maniu je 6am izdelal načrt, naj bi v tujini sestavili vlado, »nacionalni komite« ter 66 je v ta namen dopisoval z vohunom Hullom. V dopisovanju sta sodelovala tudi Titel Petrescu, voditelj desnih socialdemokratov, in Bratianu, voditelj nacional-liberalne stranke. Prvaki nacional-zarani6tiene stranke, bi naj pobegnili iz države ter se pridružili Mačku, Gavriloviču, Gemetu, Na-gyju in drugim izdajalcem. Letos 14. julija so na nekem letališču pri Bukarešti prijeli skupino nacional-zarani-stičnih voditeljev na čelu z Mihaia-chejem, ko so poskušali pobegniti. Zarota je bila odkrita, njenega voditelja Maniuja so aretirali, parlament je pa razpustil izdajalsko nacional - zaranistično stranko.
Začel se je proces proti izdajalcem romunskega naroda, vohunom in najemnikom ameriškega imperializma, ki so — kakor je priznal eden obtožencev — »hoteli izzvati tujo intervencijo, da bi strmoglavili demokratični red v Rumuniji«. Ta peklenski načrt je bil preprečen. Na zatožni klopi sedijo: Julij Maniu, Jon Mihalache, Nikola Pa-nescu, Grigor Mikolescu-Busesti in drugi prvaki razpuščene nacional-zarani-stične stranke ter njihovi udeleženci. Na zatožno klop je prav tako prišla še enkrat tudi' politika ameriških imperialistov.
Proces proti Maniuju in drugim izdajalcem ter vohunom bo še en udarec vojnohujskaški in zasužnjevalni politiki imperialističnih krogov v Združenih državah Amerike. Koristil bo nadaljnji krepitvi romunske demokracije, da bodo odstranjene zadnje ovire, Ki ovirajo njen notranji razvoj; pripomogel pa bo tudi, da se bo demokratična Rumunija še tesneje povezala z drugimi demokratičnimi deželami. Imperialistična politika Wall Streeta je doživela v Rumuniji še en poraz.
J. L. (»Borba«)
Predstavniki veleposestnikov in monopolističnega kapitala na zatožni klopi
Nacional-caranisiični zarotniki z Maniujem na čelu so nameravali s tujo pomočjo strmoglaviti demokratično vlado v Rumuniji
Bukarešta, 4. nov. (Tanjug.) Pri na- . Tožilec je navajal tudi izjavo Florina daljevanju razprave proti Juliu Maniuju j Roya, da sta se v noči od 23. na 24. in ostalim nacionalcaranističnim zarot- ; avgust obtoženca Buzesti in Victor Ra-niki eo imeli zastopnikj obtožbe svojo ] dulescu-Pogoneant: dogovorila, da bosta zaključno besedo.	|	pričela	v tujini po rumunskih velepo-
Prvi je govoril tožilec Victor Ale-xandrescu, ki je naglasil, da so bili med | razpravo razkrinkanj obtoženi nacional- ; caranistični vodtelji. Tisto, kar so priče * izjavile, je rekel tožilec, in tisto, kar so j obtoženci sami priznali, potrjuje vse na- ' vedbe obtožnice.
»Drugi dan po 23. avgustu je pričel \ Juliu Maniu, ki je bil vedno pobornik j vojne proti Sovjetski zvezi, proti volji i romunske ga naroda aktivno delati na tem, da se poruši demokratična ureditev v Rumuniji, ustvari zarota v Rumuniji in tujini. V noči od 23. na 24. avgust, t. j. drugi dan po priključitvi Ru-munije k antihitlerjevski koaiSicliji, ie-Maniu po izjavi obtoženega Fiorina Roya sklical konferenco voditeljev reakcije, na kateri so razpravljali o problemu strmoglavljenja demokratičnega režima v Rumuniji. Rezultat tega je bila ustanovitev tako imenovanega središča odpora v državi in tujini. V državi
slaništvih delati na tem, da bi izvedla intervencijo Anglije in ZDA v Rumuniji. V ta namen sta poslala svoje sodelavce Chiurea v Ankaro, Diiuvara pa za diplomatskega atašeja v Stockholm. Obenem pa sta zadržala Atanasiia in Po-gonenua v Bernu, Kreceanua in Dimitrija Popesca v Ankari, Costo v Lizboni in Duko v Stockholmu.
Maniu je takrat v razgovoru z dopisnikom »New York Timesa« izjavil, da bodo pozicije britanskih in ameriških sil v Grčiji in v Turčiji oslabljene, če bodo Rumunijo zapustili.
Tožilec je nadalje citiral izvirno Kre-ceanovo pismo, ki ga je poslal Maniu 2. septembra 1946. V pismu je rečeno, da je Kreceanu dobil navodila, ki mu jih je Maniu poslal 1. avgusta, in naglasa, da bo poskrbel za to, da bodo prišla vsa navodila v ZDA njihovim prijateljem, »ki nadaljujejo akcijo v Evropi«.
so bile osnovane zarotniške tolpe, ki so prizadejale mnogo hudega romunskemu Tožilec je nato naglasil, da je bila narodu.«	\	na sodišču dokazana delavnost nacional-
>Jeseni 1945 so sklenili	šefi nacional-	j	caranistične stranke tudi v njeni	drugi
caranistične in liberalne	stranke«,	je	j	etapi, ki se je pričela septembra	1946.
nadaljeval tožilec, »da združijo svoje	si-	\	Ta etapa se je pričela, kakor je	obto-
le, da bi vrgli vlado v	Rumuniji	in	j	ženi Penescu izjavil, s stiki Maniuja z
ustanovili »vrhovni štab«, ki bi vodil to ameriškimi vohuni. Tožilec je nato pre-
akcijo. To je imelo za posledico ustanovitev tako imenovanega narodnega gibanja odpora, ki je po svojih sodelavcih v tujini razvijalo subverzivno aktivnost in računalo tudi z vojno proti Sovjetski zvezi.«
bral znano listino o sestanku Nicolescu-Buzestija, Pogoneana in drugih nacio-nalcaranistov z ameriškima vohunoma in Hamiltonom, da bi z strmoglavila vlado v Ru-
Tom Hallom uporabo sile muniji.
Nebrzdan« Izrabljanje Nemčije
Msmšija postaja kolonija ZDA
laburisti so izgubili na občinskih volitvah 636 mandatov
London, 4. nov. (Tanjug). Kakor poroča Reuter, so bile i. novembra volitve v mestne svete v Angliji in Wal-lesu._ Laburistična stranka je po nepopolnih rezultatih izgubila 636 mandatov. Ni še podatkov za 3 mesta v Angliji; volitve v Škotski bodo 4. novembra. Konservativni tisk skuša soglasno prikazati te izide občinskih volitev kot »splošno meritev političnih sil« v prid torij evcev in postavlja celo zahtevo za ponovne splošne volitve.
Glasilo KP Vel. Britanije »Daily Worker« pa je dal naslednji komentar: »Vedno večje število Britancev je nezadovoljno zaradi vsiljenih omejitev, vendar volivci niso glasovali za politiko torijevcev temveč proti sedanji politiki laburistične vlade. Ni dvoma, da se bo meritev v prid konservativcev okrepila, če ne bo solidno jedro pristašev laburistične stranke skupaj s komunisti prisililo vlado, da znatno spremeni svojo politiko.«
Avstrijska vlada zapravlja opromne vsote za razseljence
Dunaj, 4. nov. (Tass). Veliko število razseljencev na avstrijskem ozemlju pomeni resno politično nevarnost, pa
Moskva, 4. nov. (Tass.) Jurij Korol-kov, posebni dopisnik »Pravde«, opisuje vtise s svojega potovanja po zapadnih conah Nemčije.
Biconalno angloameriško zvezo za-padne Nemčije sedaj vedno pogosteje nazivajo biconijo. V teh conah imajo posebne šege in navade, importiraine iz prekooceanske dežele skupno z živežem. Milijoni Nemcev, ki so mislili živeti v Nemčiji, so se znašli pred dejstvom, da postajajo podre jen ci ameriškega kapitala v njegovi novi vazalni deželi — bi-cooi ji, ki jo aktivno spreminjajo v bra-nfik reakcije. Biftansike oblasti včasih odrekajo dovoljenje- za obisk najnedolž-nejšili objektov, z Hiralo kcrrektaositjo, zelo oesto pa grobo in nesramno. Za to je en saim razlog: na vse načine skušajo zakriti pred svetovnim javnim mnenjem gospodarski kaos, ki vlada v združeni coni.
Kljub temu mi je uspelo videti v bi-coniji ne samo rezultate umetno izzvanega kaosa, temveč tudi proučiti metode angloameniške politike, ki namerava tu ustanoviti teren i!n zatočišče za nemško reakcijo. V se /emi porenski Vestfaliji sem se razgovarjal s krajevnim generalnim guvernerjem g. Esberryjem. Ne da til hotel, je guverner moral priznati po-polen neuspeh vsega reakcionarnega podviga fuzije obeh con. Guverner Porurja ni nikakor prepričan, da bo prebivalstvu lahko ohranil iste stradalne obroke, ki jih ima sedaj.
Velika nemška tovarna avtomobilov »Volkswagonworke« je nameščena v kraju Falersleben pri Braun schwetigu. Mesečno proizvaja nad 1000 avtomobilov. Po izjavi britanskega kontrolnega častnika komandanta Herbsta delajo »Volks-wagenwerke« intenzivneje od vseh drugih nemških tovarn v okupacijski coni in so že dobavile 18.000 avtomobilov. Toda celo od tega, očitno zmanjšanega števila, so dali nemškemu gospodarstvu samo 1000 avtomobilov. Vojaške okupacijske oblasti so dobile veliko večino avtomobilov brezplačno. Od teh 18.000 avtomobilov so jih izvozili 3000. Donos tega izvenza služi baje za plačilo za ameriško pomoč v prehrani. Kontrolni Častnik je radevolje pripovedoval, da stane vsak avtomobil danes 750 dolarjev. Toda častnik je bil vidno vznemirjen zaradi drugega vprašanja: Zakaj je bilo lansko leto po uradnih številkah vpisanih na nemški račun za vse avtomobile, ki jih je ta tovarna izvozila*, samo 23.000 dolarjev, t. i. cena za 30 avtomobilov. Tovarna »Volkswagenwerke« ni izjema v angloameriški coni.
Obiskal sem tovarno krogličnih leža-
jev v Wuppertaalu. Direktor tega podjetja je moral priznati, da so proizvode te tovarne izvažali po cenah, ki eo bile najmanj štirikrat nižje od cen na svetovnem trgu. Obiskal sem tudi velikanska kemična podjetja »Farbenindustrie« v Lewerkusenu. V vseh podjetjih, ki smo jih obiskali, je britanski predstavnik, čim je bilo govora o izvozu nemške proizvodnje, karal presenetljivo nevednost o stvari.
Da bi osvetlili vprašanje, ki nas je zanihalo, smo šli v Miinchen. V Upravi biconalnega izvoza in uvoza sta nas sprejela hkrati britanski in ameriški predstavnik te uprave. Toda tudi tu je bilo nemogoče dobiti nekoliko jasnejši odgovor. Iz razgovora v Miinchenu smo lahko sklepali samo na že dolgo znano resnico. Reparacije, kamuflirane v obliki izvoza so pod izključno angloameri-ško kontrolo. Tu držijo vse v največji tajnosti. V sedanjih okolnostih še dalje narašča dolg Nemčije za pomoč v prehrani, vseeno kakšna je količina izvoženega blaga. Danes presega ta pasiva za več kot 1 milijardo dolarjev, čeprav so v biconiji zasegli velikanske materialne vrednosti v obliki izvoza.
Zgled nebrzdanega izrabljanja bico-nije kaže, kdo ima dobiček od federalizacije Nemčije, katere zamisel zagovarja angloameriška diplomacija. Politika, ki jo izvajajo mednarodni izkoriščevalci, zaključuje dopisnik, bo zapadno Nemčijo bolj ir. bolj spremenila v kolonialno državo.
Z ¥SES& SVETA
Varna — Podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Dmitar Vlahov je prispel v Bolgarijo. V Varni in Burgasu je imel predavanja o Ljudski republiki Makedoniji ter poudaril, da je v Jugoslaviji na prvem mestu načelo svobode in enakopravnosti vseh narodov in narodnih manjšin.
Sofija — Tu se je pričel prvi redni kongres delavske mladinske zveze in 11. redni kongres agrarne mladinske zveze (ZMS) pod geslom »za popolno enotnost mladine, je treba ustanoviti enotno zvezo bolgarske demokratične mladine«.
Sofija — Na čast Velike oktobrske socialistične revolucije so 2- novembra rudarji iz rudnika »Pernik« presegli dnevno normo ter proizvedli 13,199 ton namesto 9,920 ton, kdlikor je bilo predvideno. Rudarji ostalih rudnikov so prav tako dosegli znatno večje rezultate od predvidenih norm.
Tirana — Na mladinski progi Drač —Tirana so v teku velike priprave za proslavo 7. novembra in za slovesno otvoritev proge. Vzdolž vse proge in na postajah ter objektih se gradijo veliki slavoloki. Za proslavo je glavni štab mladinskih brigad pripravil velik program.
London — Veleposlanik ZSSR v Britaniji Zarubin je odprl v Domu anglo-sovjetskega prijateljstva razstavo, posvečeno 30. obletnici Velike oktobrske socialistične revolucije. Na otvoritvi so bili veleposlaniki Jugoslavije, Kitajske, Mehike in ostali člani diplomatskega zbora v Londonu.
Pariz — Andre Maroselli (radikal-socialist), ki je bil v vladi Paula Ra-madiera letalski minister, je sedaj državni tajnik v ministrstvu oboroženih sil. Jean Letrun (narodno republikansko gibanje), ki je prav tako bil minister v Ramadierovi vladi, je postavljen sedaj za državnega tajnika v ministrstvu za obnovo.
Milano — United Press poroča, da je izbruhnila splošna stavka novinarjev, ki je zajela vso severno Italijo. Razen nekaj izjem so prenehali izhajati listi v mestih severne Italije.
Birmingham — Reuter poroča, da je 1. nov. izbruhnila stavka osebja dveh avtobusnih postaj v Birminghamu. Stavka se je razširila in obsega sedaj 1200 oseb, to je okrog polovico šoferjev in kondukterjev, ki 60 zaposleni v avtobusnem prometu.
Dunaj — Semkaj je prispel 18. transport avstrijskih vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze.
Gdansk — Tu se je končalo sojenje proti 26 nemškim fašističnim krvnikom iz koncentracijskega taborišča »Stuthof«. Sodišče je ugotovilo, da so zapornike nemškega koncentracijskega taborišča v Stuthofu množično uničevali v plinskih celicah ali postrelili.— 10 nemških fašističnih krvnikov, ki so krivi za mučenje in ubijanje zapornikov in vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na smrt, 13 obtožencev pa na razne časne kazni z zaporom, medtem ko sta bila 2 oproščena.
London. — Kakor poroča Reuter, je namestnik britanskega zunanjega ministra Mayhew sporočil v Spodnji zbornici, da je prispel bivši šef poljske kmečke stranke Mikolajczyk, ki je pobegnil iz Poljske, z letalom v Anglijo.
Rim. — Mussolinijev fašistični maršal Graziani, ki leži v neki italijanski bolnišnici, je bil proglašen za težkega bolnika in — kakor noreča nerenciia Ansa — ne bo mogel pjdti pred sodišče. Kakor je znano, je ta fašistični vojni zločinec po neuspelem poskusu, da bi pobegnil v Francovo Španijo, nenadoma »obolel« in je bil — kljub zakonitemu sojenju — poslan v bolnišnico.
tudi veliko breme za proračun države. Avstrijska vlada zapravlja ogromne zneske za vzdrževanje razseljencev. Po nedavno objavljenih podatkih so ti zneski samo v prvi polovici tekočega leta znašali 42,000.000 šilingov.
Kakor poročajo iz zapadne okupacijske cone Avstrije, izdajajo te vsote pod pritiskom tamkajšnjih okupacijskih oblasti. Tako so organi avstrijske vlade prevzeli po navodilih francoskih oblasti na Tirolskem izplačilo osebja po taboriščih. Za delo v taboriščih prejemajo razšel,jenci mezde iz krajevnega avstrijskega proračuna. Število teh plačanih delavcev znaša okoli 80% skupnega števila oseb, ki so po taboriščih. Da bi bila stvar jasnejša, je zanimivo poudariti, da neko mesto na Tirolskem s 15.000 prebivalci porabi mesečno povprečno 52.000 šilingov za vse nameščence, medtem ko taborišče za razseljence za 7000 tujcev porubi za svoje osebje 86.000 šilingov.
m.
sv?
!ajLEB
$ A H
mv
Balkanski šampionat v šahu
Fo l, kolu vodi Jugoslavija : Rumuniji s 4,5 : 3,5, a Madžarska : Bolgariji s 5,5 : 1,5 (J)
Sofija, 3. novembra. Največje pre6enečenje prvega kola ža-lvovskega šampionata v Sofiji, je uspeh romunske ekipe, ki je v nedeljo v petih partijah proti Jugoslaviji dosegla neodločen rezultat 2Vi :2J4.
Posamezni rezultati so naslednji:
Ikim (R) s dr, Trifunovič (J) 1:0, V angleški partiji je Trifunovič premagal 6vojega nasprotnika in dobil kvaliteto, igro pa je nadaljeval slabše, nakar je prišlo do izenačene pozicije. Da bi se izognil remiju, je dr. Trifunovič pričel s komplicirano kombinacijo, spregleda! potezo in se v 32 potezi vdal.
Dr, Trojanescu (R) : Gligorič (J) je bila igra prekinjena. Z damskim gambitom je Gligorič zelo dobro otvoril partijo in je prišel do skoraj dobljene pozicije. Toda pozneje je slabše nadaljeval, tako da je bila partija prekinjena v re-mis poziciji.
Radolescu : Pirc rerais. V sicilijanski partiji je Pirc kot črni igral varianti Bo-lesiavskega in mu je uspelo ustvariti gotove pozicijske prednosti z raznobarvnimi lovci. Beli je bil v velikem pomanjkanju časa. Medtem pa je črni spregledal kmeta in se je partija v 18. potezi končala nerešeno.
Urseanu : Vidmar prekinjena, Sejmeanu : Milič 0 i 1.
Braunstein : Kostič — prekinjena. V trdnjavski končnici kraljeve indijsko partije je bila igra prekinjena z izgledom na remis,
Bidev : Erdely 0 :1.
Popa : Markovič 0 :1.
V drugem srečanju Madžarska : Bolgarija vodi z 2 : 0. Barcsa (M) je premagal
Karastojčeva. Ostale partije so bile prekinjene.
Pri nadaljevanju prekinjenih partij so bile končane V6e partije, razen ene, v srečanju med Madžarsko in Bolgarijo.
Srečanje Jugoslavija — Rumunija se je končalo z rezultatom 4.5 proti 3.5 v korist Jugoslavije.
Partija med Braunsteinom in Kosti-čem se je končala remis po sporazumu obeh nasprotnikov v popolnoma izenačeni poziciji.
Gligorič je v igri s Trojanescom pri nadaljevanju z odlično igro nepričakovano rešil partijo v svojo korist.
Urseanu je proti inž, Vidmarju solidno
nadaljeval igro tako, da 6e je inž, Vidmar zadovoljil z remijem.
Končni rezultat v srečanju z Jugoslavijo je pohvaljen za ekipo Rumunije, ki je tako z rezultatom kakor z igro pokazala, da je šah v Rumuniji vidno napredoval.
Madžarska je premagala Bolgarijo • 5:5 ! 1.5 (1). Posamezni rezultati so tile: Barcsa (M) — Cvetkov [B), 1:0, Szabo (M) — Na j k ir ch (B) 1:0, Florian (M) — Tošev (B) 1:0, Boehmke (M) — Piskov (B) remi«, dr. Szily (M) _ Petrov (B) 1:0, G8-reden (M) — Karastojčev (B) 1:0, Ba* konny (M) — dr. Markov (B) 0:1, Fister (M),— Popov (B) prekinjena v ugodnejši poziciji za Fisterja.
Kljub dobri igri bolgarskih igralcev je dobila madžarska ekipa ta match * sigurnem stilu z visokim rezultatom.
Vremenska napoved za sredo 5, novembra:	Spremenljivo,	deloma	tudi
Cvetkova (B), Gerehen pa je premagal i jasno. Zjutraj hladno.
O
V E S J SCJ3
KAZPIS
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS razpisuje natečaj za vpis v enoletni tečaj za kirurško instrumentarke.
Pogoji za sprejem: 1. starost od 17—25 iet,
2. po možnosti dovršena nižja srednja šola,
3. politična neoporečnost.
Stroške oskrbe za časa šolanja bo nosilo ministrstvo za ljudsko zdravstvo.
Z din 10 koikovani prošnji naslovljoni na ministrstvo za ljudsko zdravstvo — oddelek za strokovno šolstvo. Ljubljana. Sv. Petra cesta 2, je priložiti naslednje priloge: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo tao-strifieiranoi. 3. lastnoročno pisan življenjepis. 4. potrdilo o vpisu v volivni imenik.
Kok za vložitev prošenj js do 30. novembra 1947.
Krvodajalci!
Zaradi nujne potrebe po krvi, naprošamo krvodajalce krvnih Gkupiu O. A, in AB, ki
so dali kri pred 1 in pol ali več meseci, da se zglase v Zavodu za transfuzijo krvi (Klin bolnišnice — vhod za Ljubljanico) ob 8. uri danes in jutri (5. in 6. t. m.); 60 jo kdo v teh dneh zadržan, naj se zglasi v petek 7. t. m.. Tovariši-ce naj ne jedo mastnih jedi (tudi bele kave ne).
V teli dneh naj se zglase tudi tovariši-ce, ki žela prvič dati kri.
Telefon št. 41-08.
Zavod za transfuzijo krvi Medicinsko fakultete
Varčevanje osrečuje družino in ustvarja močno državo
GLEDALIŠČE
Drama
Sreda, 5. ob 20: Simonov: jRusko vprašanje«. Zaključena predstava za Tehn. srednjo šolo.
Četrtek, 6. 6b 20: Levstik-Kreft: »Tugomer«. Izven.
Petek, 7. ob 20: Simonov: »Rusko vprašanje«.
Zaključena predstava za Univerzo.
Sobota, 8. ob 20: Afinogenov: »V tajgi*.
Zaključena predstava za četrt šiško. Nedelja, 9. Ob 20: Levstik-Kreft: »Tugomer«. Izven.
Opera
Predstave v okviru Oktobrske revolucije
Sreda. 5. o’o 19.30: Čajkovski: »Pikova dama«.
Bed Sreda. Gostovanje Jožeta Gostiča. Petek, 6. ob 19.30: Čajkovski: »Pikova dama«. Red C. Gostovanje Jožeta Gostiča.
Sobota, 7. ob 19.30: Glinka: »Ivan Susamn«.
Izven.	„
Nedelja, 8. ob 19.30: Borodm: »Knez Igor*. Izven.	.	.	,	„
Opozarjamo občinstvo, da je od danes dalje začetek vseh opernih predstav ob pol ‘20, url.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota, 8. ob 20: F. Roš: »Mokrodolci«. Premiera. Otvoritev sezone.
Nedelja, 9. ob 20: F. Roš: »Mokrodolci«.
V Šentjakobskem gledališču bo v soboto 8. t. m. ob 20. premiera zabavne Rošove ko: medijo »Mokrodolci« z Gnidovcem v glavni vlogi. V nedeljo 9. ob 20. bodo igro ponovili. Vstopnice prodaja Obersnel Gosposvetska o. 3. telefon 22-90.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ
Sreda, 5. novembra ob 20: Kreft: »Celjski grofje«. Predstava v okviru proslave 30 letnice Oktobrske revolucije.
SLOV NAR. GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sreda. 5. 11. ob 20: Shakespeare: »Kar hočete«. Red A.
Četrtek, fi 11. ob 20: Ivanov: »Oklopni vlak 14-69«. Proslava Oktobrske revolucije. Petok. 7. 11: Zaprto.	^
Sobota, 8. 11. Ob 20: Shakespeare: »Kar hočete«. Izven.	_
Nedelja, 9. 11. ob 15: Nužič: »Dr«. Izven. — Ob 20: Shaw: »Izkoriščevalci«. Izven.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA SREDO 5. U.
6.00 Budnice, jutranja telovadba — 6.10 Poročila. objava programa in vremenska napoved — 6.30 Jutranji koncert — 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave
— 7.15 Slovenske narodne — 7.30 Napoved časa in poročila — 7.45 Sovjetske koračnice
— 8.00—8.30 Šolska ura — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 13.00 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana — 13.30 Poje zbor Jugoslovanske armade »Srečko Kosovel« — 14.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenijo s Sovjetsko zvezo —	14.10 Pesmi jugoslovanskih narodov — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda — 14.45 Odlomki iz sovjetskih operet — 15.00—15.30 Šolska ura — 18.00 Veder večerni spored — 18.30 Fizkulturno predavanje — 18.40 Igra in poje ansambel Rdečega prapora pod vodstvom laureata Aleksandrovo — 19.00 Radijski dnevnik — _ 19.10^ Ruske in slovenske partizanske pesmi pojo Slovenski vokalni kvintet — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 20.00 Mladinska proga — 20.10 Dr. Valens Vodušek: O sovjetski glasbi
— 20.20 Pesmi sovjetskih skladateljev poje altistka Elza Karlovac. pri klavirju Samo Hubad — 20.40 Aleksej, Tolstoj: Kruli (odlomek iz romana) — 21.00 Kar si kdo želi — 21.30 Popularne skladbe sovjetskih sMadato-ljev igra Zabavni orkester Radia Ljubljana
— 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda — 22.15 Iz del sovjetskih skladateljev.
Radio Beograd oddaja v slovenščini vsak dan: od 13 do 13.15 na kratkih valovih 31.56 m od 21.45 do 22 na kratkih valovih 49.18 m.
VSAKO KOLIČINO LESNEGA OGLJA kupimo takoj. Ponudbe na naslov: Elektrarna V. Majdič, Kranj.	508
PREKLICUJEM veljavnost nakaanio za mleko DOJ, OM 2-3 in osebno izkaznico na ime Mlinar Ivana roj. 14. 5. 1878, stan. Rupa 17, Kranj.	510
PREKLICUJEM veljavnost industrijskih točk na ime Škrjanc Frančiška, št. IG 072813 dodatna 15355, Škrjanc Slavka št. ID 032378 dodatna 11564, Škrjanc Jožica št. ID 035402 dodatna 15589, Škrjanc Nada št. IR 026531 dodatna 17000 ter OF, osebnd in kolesno izkaznico št. S- 142127 roj. 5. 2. 1922, stan. Trštenik 26, p. Golnik.	511
PREKLICUJEM veljavnost industrijske karto št. IR 045831 na ime Kramar Milka, Mladinski dom, Kranj.	506
PREKLICUJEM industrijsko karto št. 024057 na ime Brezar Marija roj. 14. 7. 1924, stan. Podreča, KLO Mavčiče.	507
NOVA GUMA, kompletna, dimenzije 750X20, mi je padla iz tovornega avtomobila, dne 28. 10. 1947 od Preske proti Radečam in Brežicam okrog pol 5 in pol 7 ure zvečer. Št. gume 547015998. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne proti nagradi na postaji NM Radeče pri Zidanem mostu.
4758
PREKLICUJEM veljavnost osebne izkaznice št. 340 KLO Škofljica; OF izkaznica st. 362837 in Prometna knjižica za kolo. št. 157564, OLO Ljubljama-okolica, vse na ime Brezoveo Fran, orožniški upokojenec, Škofljica 56.	4759
RAZVELJAVLJAM prometno knjižico kolesa št. 138693 znamk«! »Adler« in o3ebno legitimacijo na ime Lipičnik Maks, Celje, Cret 32.	273
RAZVELJAVLJAM prometno knjižico kolesa št. 655219 znamke »Presto« na ime Krajnc Ivan, Lopata 26, Celje.	272
LJUBLJANA UNION: Sovj. film »Gavro-clic« tednik Predstave ob I6.I0 18.15 in
MATICA: Sovjetski film »Mladost Maksima Gorkega«, tednik Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15	_	. , .	1 »t 1 *
MOSKVA: Sovjetski film »Admiral Nahi-mov«, tednik Predstave ob 16.15, 18.15 in
SLOGA: Sovjetski film »Neke noSi«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15.
KODELJEVO: Jugoslovanski film »Slavica«, tednik. Predstava ob 19-30.
MARIBOR ESPLANADE:	Sovjetski film
»Sovjetska Estonija«, tednik.
GRAJSKI: Sovjetski film »Rodbina Oppen-heim, tednik.	~	...
CELJE. METROPOL:	Sovjetska	pravljica
»Pepelka«, tednik.	.
DOM: Sovjetski film »Mi iz Kronštata«, ted-
PTUJ: Sovjetski film »Stalingrad«, tednik.
Štednja je temelj ljudskega blagostanja
Varčevanje je pot k blagostanju
PBESKRB&
PREVZEM ŽIVIL ZA MESEC NOVEMBER 1947
Trgovci prevzamejo živila za mesec november t. 1. pri trg. podjetju MLO »Prehrana«, Tyrševa c. po naslednjem vrstnem redu: v četrtek dne (>. XI. trgovci skupina V, v petek dne 7. XI trgovci skupina IV. v soboto dne 8. XI. trgovci skupina III, v ponedeljek 10. XI. trgovci skupina II, v torek 11. XI. trgovci skupina I, vse skupine od 8—12 uro.
Posodo za olje je pripeljati s seboj. Razdeljevalci, ki imajo živila na zalogi, naj jih takoj prično deliti.
DELITEV MESA ZA BOLNIKE
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča upravičence ^ bolniških nakazil za meso, da prejmejo sveže meso v sredo 5. novembra od 8—12 ure.
Meso bodo delile poslovalnice mestne klavnice na trgu. mesarja Gruden Ana, Gregorc Anton na trgu, poslovalnica mestne klavnice št. 4, Celovška c., poslovalnica št. 7, Tržaška c., poslovalnica št. 3. Zaloška o.
Poslovalnice in mesarji prevzamejo meso na mestni klavnici v sredo 5. XI. ob 7. uri.
MALOPRODAJNA CENA PEČENEMU KOSTANJU
Oddelek za trgovino in preskrbo MLO obvešča vse maloprodajalce pečenega _ kostanja, da so z dnevom objave v časopisju cene pečenemu kostanju naslednje: štajerski rešetan: 1 kg din 24, 1 lit. drn lo, pol 1 din 9, četrt 1 din 5;
dolenjski rešetan: l kg din 18. 1 lit. din 14, pol 1 din	7,	četrt 1	din	4;
rešetan:	1	kg din	15,	1	lit.	dm	12,	pol	1
din 6, četrt	1 din 3:	i
maroni:	1	kg din	30,	1	lit	dm	24,	pol	1
din 12, četrt 1 din 6.	..
Navedena Cona mora biti označena na vidnem mestu.	,	,	.	, .
Poudarjamo, da se drže maloprodajalci navedenih cen, ker se bodo vsaki prekrški kaznovali.
Iščemo za takojšnji nastop
ki ima znanje v stromem risanju, in
H
S® swdje sreče kovač
ŽREBANJE 2. RAZREDA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE BO
7. novembra i I.
ŠE VEDNO Sl LAHKO NABAVIŠ SREČKO!
Premija fes 325.300 din,
vrednost vseb dobitkov pa 2,024.000 din.
Cena srečki z doplačilom (za nove igralce) je K 100 din, 34 200 din, l/i 400 din.
Tukaj odrežite!
Potrebujemo
za takojšen nastop:
vodjo godbe na pevovodšo m
učitelja fizkulture
Zaposlitev stalna.
Ponudbe poslati na naslov: Industrija metalnih polizdelkov, Slovenska Bistrica.
za vodenje ekonomata s prakso.
Sladkogorska tovarna lepenke in papirja, Sladki vrh,
p. št. Ilj v Slovenskih goricah.
Okrajni magazin Kranj
potrebuje več sposobnih
trgovskih Sil
manufakturo® in galanterijske stroke
Zglasiti se osebno ali pismeno na upravo Okrajnega magazina Kranj
SEKCIJA ZA LOTERIJO, LJUBLJANA, TAVČARJEVA 5
Naročam za 2. razred 7, kola
_  četrtinskih srečk po 100 din
 _________________ polovičnih	srečk	po	200	din
 __ celih	srečk	po	400	din
in Vam bom njihovo vrednost poslal po prejemu srečk z Vašo čekovno položnico takoj, vsekakor pa pred pričetkom žrebanja.
Ime in priimek _____________________________________________
Kraj in zadnja pošta .......................................
Ulica in hišna št. _________________________________________
Pišite čitljivo in pošljite v kuverti na naslov:
državna razredna loterija — Kotektura za Slovenijo
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5. — Telefon 47-74,
&u fimo
V a
Ponudbe na
INSTITUT ZA ELEKTROVEZE, LJUBLJANA poštni predal 247, telefon 44-15,
Oglašuife v »Ljudski pravici«
Gorenjsko	I
gosdno gospodarstvo - Bled
potebuje takoj
za svoje prodajno-nabavne gozdne magacine v Kranju in na Bledu
dve poslovodji,	|
šii prodajalcev
KUPIMO navadno ali avtomatično
bencinsko črpalko
Ponudbe poslati na STEKLARNO HRASTNIK.
Zahvala
Vsem, ki so mi ob nenadomestljivi izgubi mojega moža
Stane!a Vrhovca
izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti v tako častnem številu — iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekam vodstvu in sindikalni podružnici Tobačne tovarne, tov. domačim odbornikom z dachauskimi trpini na čelu, tov. pevcem in govornikom pri odprtem grobu. Za vso skrb in pozornost bodisi v času njegove bolezni, bodisi na njegovi zadnji poti,
J še enkrat iskrena hvala.
JULKA VRH OVC, žena.
Glavni urednik: Ivan Bjatko. - Naslov uredništva^Kopitarjeva 6. - Uprava: Konitarieva 2. — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 — leleion na ročninskega odd.: 30-30 Telefon oglasnega odd,: 36-85. Štev. ček. rac. 60.4045- 2
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo
sprejme takoj v službo
::urjaca
za centralno kurjavo
v šoli za medicinske sestre, Kongresni trg 18.
Zahvala
vsem znancem in prijateljem, ki so spremili na njegovi zadnji poti mojega moža, očeta in sina
Federla Frania-Slavka
polit, komisarja XVII. brigade »^Simona Gregorčiča«
Zahvaljujem se še tovarišem zastopnikom »Tovarniškega komiteta KPS Jesenice«, sindikalni podružnici kovinarjev in mestnemu odboru OF z Jesenic za podarjene vence, tov. Mlakarju z Jesenic in tov. Primožiču Jožu-Miklavžu iz Idrije, ki sta prihitela k svojemu sodelavcu in soborcu ter se ob odprtem grobu z ganljivimi besedami poslovila od njega Iskrena hvala pevskemu zboru iz Krede, mladini iz Sedla za vence, mladim borcem iz Borjane za častno stražo in sploh LMS iz Borjane, organom NM in vsemu ljudstvu, ki je prihitelo od blizu in daleč.
Žalujoča žena JULIJANA FEDERL, sinček ISTOK in mati ŠTEFANIJA URŠIČ.
Gaber:
doba Janeza Potokarja
(Nadaljevanje)
II.
»Ne bo odjenjal,« je še naslednje dm greblo v njem, mu kvarilo razpoloženje. »Vedno nekaj vrta, hudič,« In spet mu je vrgel polbrata v oči. Več kot pet in dvajset let je že minilo od takrat, ko je stvar začel, pa še zmeraj ne da miru. In kako je takrat vrtal. Kakor bi Potokar zemljo ukradel. Pa ni storil ničesar takega, da bi mu mogel kdo očitati. Res je Tonetova mati, Laznikova sestrična, prinesla k hiši, ko se je oče drugič poročil, kaih dvanajst hektarjevi zemlje, toda Tonetu je bilo ob materini smrti komaj osem let. Otrok ni mogel prevzeti zemlje. Mati mu jo je sicer zapisala, toda skrbnik in na varstvenem sodišču so bili toliko pametni, da so spremenili testament in določili Tonetu delež v denarju. Laznik pa je gnal stvar dalje, češ da mora Tone po materi dohiti zemljo in ne denarja. »Kaj bo otrok z zemljo,« ga je skušal Potokar prepričati, »Če jo bo sodišče dalo v najem, jo bo najemnik samo izčrpaval, in ko bo Tone polnoleten, bo zemlja izžeta, da je deset let ne ho mogel zagnojiti in ho dobil pravega pridelka iz nje. Vsak bi sprevidel, da ima
Potokar prav, samo Laznik ni hotel sprevideti.« »Skrbi, da zemlja ne bo izčrpana,« mi je rekel. Pa je spet prišlo do prepira. »Za svojo morem skrbeti, za tujo pa ne,« mu je rekel Potokar, Laznik pa je zraste!: »Ali ti je brat tujec?«
Prvotna odločba varstvenega sodišča je končno le obveljala in Potokar je naložil Tonetov denar v hranilnico. Laznik ga je še zmeraj zbadal, da je brata ogoljufal za zemljo. Nekoč ga je napadel v gostilni vpričo ljudi. To je Potokarja bolj prizadelo kot vse sitnosti, ki jih je imel zaradi Laznikove trmoglavosti na sodišču. Zdelo se mu je, da je njegova veljava ogrožena, če se ga upa zbadati že vsak kmetič. Kaj pa je bil Laznik proti Potokarju? Berač. Pet hektarjev zemlje je imel in tri krave, pa se ga je lotil, kakor bi se ga noben gruntar ne upal. Še ti so marsikdaj rajši kakšno požrli, če jih je Potokar zbodel zaradi tega ali onega, kot bi si nakopali njegovo zamero. Potokar je vedel, aa mu daje veljavo predvsem strah, ki so ga nekateri imeli pred njim, pa je bil tega skoraj vesel Hotel je biti prvi v vasi, zato je bilo potrebno, da so se ga nekateri tudi bali.
Laznik pa se ga je lotil, kakor bi si bila enaka. To mu je hotel vrniti. Ne da se maščuje, temveč, da pokaže, kdo je Potokar in kdo je Laznik. Prilika se mu je kmalu nudila. Laznik se je bil že pred nekaj leti zadolžil pri Kmečki posojilnici, j pa ni mogel vrniti dolga. Potokar, ki je j bil tudi predsednik posojilnice, je dose- I gel, da je posojilnica dolg prisilno izterjala. Laznik je moral prodati najlepši travnik. Potokar je tako z enim udarcem ubil dve muhi. Na javni dražbi je kupil travnik, na katerega je že davno cikal, obenem pa je Lazniku pokazal, da ni do- i bro bosti se z njim.
Pozneje sta to oba nekako pozabila, ( oziroma zakopala vase. Vsakdanje skrbi so ju dovolj zaposlile, da na drugo skoraj nista utegnila misliti kakor na delo. Posebno Potokar je imel vedno nove načrte, najprej je popravil hlev, nato predelal mlin, zgradil sadno sušilnico in od časa do časa dokupil kako parcelo. Laznik pa se je mučil na svojih treh hektarjih in se z vso silo otepal, da ni več lezel v dolgove.
Kdaj pa kdaj pa je Še vedno udarilo na dan njuno medsebojno nasprotje. Laznik mu je še vedno očital, da je ogoljufal brata. Sicer mu ni očital v obraz, ker med sabo nista več govorila, kakor dober dan in bog daj ter kakšno ho vreme, temveč je to pravil vaščanom. »Koliko pa je sedaj vreden tisti denar, ki ga je bil naložil za brata v hranilnico. Leta
1918. se je zdelo, da je pet in trideset tisoč kron veliko. Danes pa bi si komaj hišo prekril s tistim denarjem. Ogoljufal ga je, okradel, rodnega brata je okradel.«
Potokar pa je odgovarjal na svoj način, ko je zvedel, kako ga Laznik opravlja. »Tožit bi ga šel, pa se ne splača,? je rekel. »Kaj mislite, da ne vem, zakaj me opravlja! Mar mu je moj brat. Tisti travnik ga jezi, ki sem ga kupil. Če ga jaz ne hi, hi ga pa kdo drug. Posojilnica je morala priti do svojega denarja. Naj bi se več brigal za svoje gospodarstvo, namesto za druge stvari, pa bi ne lezel v dolg.«
Toda s tem ni odgovoril na Laznikov očitek. Ker je čutE, da oni mislijo, da se izmika odgovoru, se je moral opravičiti. »Ali sem jaz kriv, da je denar zgubil vrednost? Takrat hi za pet in trideset tisoč kron lahko kupil boljšo zemljo, kakor so tisti lazi, Toda kdo pa je vedel, kako ho. Brat se mi je smilil. Če hi šla zemlja v najem, bi jo najemnik tako izčrpal, da bi bila kakor izžeta cunja Sam pa se zanjo ne bi mogel brigati, ker še svoje komaj zmagujem. In tudi upal si ne bi. Saj bi bil Laznik vedno nad mano, da izčrpavam bratovo zemljo, da nimam srca...«
S takimi besedami se je skušal oprati ne samo pred sovaščani, temveč tudi pred samim seboj Kdaj pa kdaj ga je le zapekla vest, da ni prav storil, ko je spravil brata ob zemljo in ga odpravil
s tistimi papirnatimi kronami. »Ali sem jaz kriv, ker je denar zgubil vrednost? Bratu sem hotel dobro, pa se je tako sprevrglo,« si je prigovarjal. Toda samega sebe ni mogel preslepiti. Če bi hotel bit odkritosrčen, bi si moral priznati, da mu takrat ni šlo, da bi pomagal bratu, temveč mu je šla zase, šlo mu je za zemljo. Za vsako njivo, za katero se je kdaj pogajal, da bi jo kupil, ga je obšlo kakor mrzlica, tu pa je šlo za celih dvanajst hektarjev, ki naj bi mu jih kar tako odtrgali od grunta. 2e devet let je obdeloval tisto zemljo, najprej z očetom,
1 po očetovi smrti pa sam. Obdeloval jo je kot ostali grunt in nikoli mu ni prišlo na misel, da bi bila to zemlja nekoga drugega Vse skupaj je bil njegov grunt, na katerega je mislil podnevi in ponoči. Kako je na primer predelal laz na Kotlu. Ko ga je oče priženil, je bilo v njem pol-i no grmovja, skal in mahu. Pa ga je začel čistiti. Tri jeseni so bili delavci v njem.
J Tudi sam je pomagal razstreljevati skale, j trebiti grmovje. Danes vidiš grmovje in
i	kamenje le ob plotu, drugod pa, kakor da bi bila senožet, Če ni suše, sega trava
I	skoraj do pasu. In po tolikem trudu naj ] prepusti laz drugemu? Prepusti naj tudi | tistih pet njiv na mahu, ki so kakor klin / zajedene v Potokarjeve njive. Najbrže se je oče drugič oženil prav zaradi tistih njiv. Zaokrožil je svet. In mladi gospodar nai jih prepusti drugemu? Ne, tega ni mogel, pa četudi je šlo za lastnega brata.,,