Ocena uresničevanja sistema nagrajevanja po delu
Enako delo enako plačilo...
(Kb) Občinskl svet ZS je pripravll oceno uresnlčevanja nagrajevan|a po delu v organizacijah zdru-ženega dela. To oceno je predstavll tudi delegatom občinsKe skupščine.
V oceni je poudarjeno, da težave, ki nastajajo pri nagrajevanju po delu, temeljijo predvsem na nee-notnih izhodiščih in možnostih v posameznih orga-nizacijah združenega dela. Že vrsto let z družbenim dogovorom usmerjamo delitev sredstev za osebne dohodke izključno v primerjavi z rastjo dohodka, ker pa sta ti dve kategoriji v posameznem letu neuskla-jeni, to povzroča težave pri smotrni delitvi čistega dohodka v daljšem obdobju. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela pa je uspešnejše i n vendarle bistveno bolje urejeno v tistih OZD, ki so združene v višje oblike organiziranja, na temelju dohodkovne pove-zanosti in skupnih ciljev.
Ko ugotavljamo, zakaj v ozdih ne nadaljujejo za-četega dela glede bolj stimulativnega sistema na-grajevanja, ugotavljamo neizdelanost skupnih osnov. V Sloveniji smo se namreč na posebni konf e-renci Zveze sindikatov Slovenije dogovorili o nalo-gah, ki jih moramo v družbi opraviti, če želimo celo-vito spreminjati stanje v vseh OZD v republiki. Tako smo opredelili, da morajo posamezne institucije pri-praviti strokovne osnove — podlage za: razporeja-nje čistega dohodka in spremljanje uspešnosti go-spodarjenja v OZD, oblikovanje sredstev na osnovi minulega dela, družbeni katalog del in nalog in druge strokovne podlage za presojo uspešnosti nekaterih funkcij v OZD. Vsi ti in še ostali pripomočki so nujno potrebniv če želimo zagotoviti resnično spreminja-nje stanja in uveljaviti enotnost sistema v vsej repu-bliki. Vse strokovne podlage so predvideli z družbe-nim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno po-rabo.
Z velikim časovnim zaostankom so sedaj priprav-' Ijeni osnutki teh strokovnih podiag, ki zagotavljajo skupna izhodišča in strokovno usmeritev delavcev v OZD, da na poenotenih izhodiščih spreminjajo in dograjujejo samoupravne splošne akte s področja delifve osebnih dohodkov in skupne porabe. Osnovna usmeritev teh podlag je, da delavci v okviru doseženega dohodka na osnovi kvalitetnih dejavni-kov gospodarjenja oblikujejo stimulativen način na-grajevanja. Uveljavljati moramo takšne družbenoe-konomske <3dnose, v katerih delavec kot upravlja-lec in gospodar nad sredstvi družbene reprodukcije prisvaja osebne dohodke, odvisno od učinkov ži-vega in minutega dela.
Strokovne podlage niso. metodologija, ki bi jo de-lavd lahko neposredno vnesli v svo/e akte, temveč so le razdelave vnaprej dogovorjenih izhodišč, po-trebnih za konkretizacijo samoupravnih sporazu-mov dejavnosli in sporazumov ter pravilnikov v OZD. Torej so le pomoč, da delavci oblikujejo takšne sišteme delitve osebnih dohodkov, ki bodo zagotav-Ijali uresničevanje ciljev politike ekonomske stabili-zacije ter uresničevanje načela — za enako delo in rezultate dela — približno enak osebni dohodek.
V  dolgoročnem programu ekonomske stabiliza-cije so opredeljena tudi merila \n osnove za obliko-vanje sredstev za OD in v osnutkih strokovnih pod-lag je tudi njihova konkretizacija.
Med pomembnimi strokovnimi podlagami je predvsem družbeni- katalog del in nalog, ki naj bi v prihodnosti odpravil neupravičene razlike, ki izhajajo iz uporabe različnih metod za ugotavljanje zahtev-nosti del in nalog, kot tudi nespoštovanje pravil po-sameznih metod za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog. Predvsem pa naj bi odpravil razlike v zahtev-nosti dela, ki nastajajo v različnih OZD za enako delo. Z njim se ugotavlja, da bo za enaka dela in na-
loge povsod določen približno enak količnik zahtev-nosti in približno enako razmerje do enostavnega dela in da bo omogočal izdelavo konkretnih katalo-gov del in nalog v OZD.
Glede na to, da je sistem stimulativnega nagraje-vanja najmanj uresničen v dejavnostih izven nepo-sredne proizvodnje, je strokovna podlaga za obli-kovanje meril delitve sredstev za osebne dohodke delavcev v teh OZD najbolj potrebna. Pomanjkanje merjenja učinkovilosti rezultatov dela delavcev izven proizvodnih OZD povzroča, da se tu stanje sploh ne izboljšuje. Vendar pa je pripravljeno gra-divo le podlaga za objektiviziranje meril uspešnosti ©pravljanja del in nalog, ki naj omogočajo oblikova-nje osebnih dohodkov v skladu z dosezenimi rezul-tati dela, vendar pa samo po sebi ne zagotavlja veli-kih premikov.
Ena od najpomembnejših podlag so tudi osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in obliko-vanje sredstev za osebne dohodke in skupno pbra-bo. Ta podlaga je ključnega pomena za dograjeva-nje delitve po delu in rezultatih dela, kergreza to, da na teh osnovah delavci planirajo razporejanje do-hodka, upoštevajoč živo in minulo delo ter na pod-lagi doseženih rezultatov opravijo dokončno razpo-rejanje, tako da delijo večja sredstva za OD, ko ustvarijo večji dohodek in da je tudi v primerjavi z an-gažiranimi sredstvi dosežena nadpoprečna akumu-lacija. Torej v smeri takšne delitvečistega dohodka, ko se zagotavlja tudi uspešen razvoj.
Področje delitve OD na podlagi minulega dela je zaradi že sprejetih, toda neuresničenih zakonskih določil, povzročalo v OZD največ preglavic. Gre za najbolj nedodelano področje, zato so vsi ozdi težko pričakovali usmeritve za konkretiziranje zakona. V strokovnih podlagah so zato razčlenjene zakonske zahteve, po katerih lahko del osebnega dohodka na podlagi minulega dela uveljavlja v OZD vsak dela-
vec, ki je s svojim delom in upravljanjem prispeval k rezultetom gospodarjenja z družbenimi sredstvi, in sicer:
—  pri tispešnosti poslovanja OZD zlasti z odlo-6anjem o rekonstrukcijah in modernizacijah
—  pri uporabi delovnifi sredstev in k prihrarikom pri materialu, surovinah, energiji itd.
—  pri oblikovanju sredstev za zboljšanje in raz-širjanje materialne osnove dela v določenem ob-
/segu in pri razporejanju sredstev za investicije ter gospodarjenje z njimi.
V podlagi so podani primeri izračuna mase sred-stev za OD iz naslova minulega dela, s ponazoritvijo kazalnikov učinkovitosti angažiranih sredstev za doseganje večjega dohodka in večje akumulacije v.. OZD.
Posebno pomembno mesto zavzemajo tudi pri-prava samoupravnih sporazumov dejavnosti, s ka-terimt bomo dali skupna izhodišča za enoten pristop k opredelitvam razvida del in nalog, zahtevnosti dei in nalog, kazalnikov razporejanja čistega dohodka in merila za merjenje učinkovitosti živega in minulega dela v posameznih panogah gospodarstva oziroma dejavnosti. Saj se bodo primerjali doseženi rezultati dela med sorodnimi OZD tako, da bodo lahko pove^ čevali OD le v tistih OZD, kjer bodo ustvarjeni višji dohodek, boljše gospodarjenje in učinkovitejše na-ložbe. S temi sporazumi dejavnosti želimo,«da se bodo primerjali enaki z enakimi in da bo to prispevalo k zmanjševanju razlik pogojev poslovanja, ki sedaj obstajajo v OZD istih dejavnosti.
Gre v celoti za organizirano, že dolgo načrtovano ustreznejšo delitev ustvarjenega, za pravičnejše k nagrajevanje delavcev, smo pa nekje na sredi poti. Dolžnost vseh subjektov pa je, da se tvorno vklju-čimo v spreminjanje razmer, saj samo pisana be-seda v aktih še ne pomeni, da smo uresničili načelo ustreznejšega nagrajevanja, naša skupna dolžnost pa je, da ustvarimo vse pogoje, da sistem v praksi zaživi.
V tej smeri je občinski svet ZS z usmeritvami nalo-žil vsem 00 ZS, da po svojih močeh pospešujejo ak-tivnosti, velik del na/og pa je stvar vseh drugih v OZD (samoupravni organi, vodstva OZD, strokovne služ-be) in institucij izven OZD.
Posebno pomembno je strokovno delo, ki ga rno-rajo opraviti strokovne službe, le-tem pa moramo pomagati, jih usposabljati, kajti strokovnjakov na tem področju imamo zelo malo.
Ker gre za dolgoročen proces, saj se razmere ne morejo spremeniti kar čez noč, bodo tudi v prihodnje te aktivnosti v ospredju nalog občinskega sveta. S spodbujanjem, preverjan/em in usmerjanjem bo na-daljeval začete dejavnosti.