PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUG O SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
91.
kos.
V LJUBLJANI, dne 16. novembra 1932.
Letnih
III.
V S E B 1 N A :
724. Pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev.
725. Izpreinemba pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije.
726. Popravek v uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe
o skupnem davku na poslovni promet.
727. Popravek k spisku luksuznih predmetov.
728. Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta. 729 Maksimalni cenovnik za dimnikarska dela. 730. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
724.
Na osnovi §§ 71. in 154. zakona o narodnih šolah z dno 5. decembra 1929. in §§ 13. in 14. zakona o uradnikih 2 dne 31. marca 1931. predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev.*
A.	Za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev s popolno učiteljsko kvalifikacijo.
Clen 1.
a) Pravico do opravljanja praktičnega učiteljskega izpita pridobi začasna učiteljica po 20 (dvajsetih) mesecih delovanja v razredu.
b) Odsotstva in bolo vanja, daljša od 2 (dveh) mesecev, kakor tudi velike šolske počitnice, odnosno čas od sklepa enega do pričetka novega tečaja se ne štejejo v leh 20 (dvajset) mesecev delovanja v razredu.
c) Učiteljica, ki ima skupaj 3 (tri) slabe letne ocene ali 2 (dve) zaporedni slabi oceni, ne sme opravljati praktičnega učiteljskega izpita in se odpusti iz službe.
č) Rolovanje in odsotstvo, daljše od 6 (šest) mesecev, 80 ne šteje v čas 5 (petih) let, v katerih mora učiteljica °praviti praktični učiteljski izpit.
Clen 2.
Praktični učiteljski izpit se sme opravljati v času °d dne 1. februarja do dne 1. decembra pred strokovno
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19- oktobra 1932., št. 242/XCII/646; upoštevani so tudi Popravki, objavljena v »Službenih novinah« z dne 2. no-v«anbra 1932., št. 254/XCVII/688.
komisijo pri nižji gospodinjski šoli (Niža domačinska škola) v Pančevu.
Člen 3.
a) Vsak iapraševalni odbor ima svoj posebni vložni zapisnik (delovodnik) in arhiv.
b) Upraviteljica šole v Pančevu je poslovodkinja iz-praševalnega odbora.
c) Po potrebi je poslovodja lahko član izpraševal-nega odbora, ki ga določi predsednik.
Clen 4.
a) Kandidatinje se prijavljajo k izpitu s prošnjo na ministrstvo za prosveto — oddelek za osnovni pouk — preko sreskega načelnika, ta pa jo pošlje preko banske uprave. (V Beogradu je vložiti prošnjo za opravljanje izpita preko pristojnega nadzornika, ki jo pošlje ministrstvu za prosveto.)
b) Prošnji morajo kandidatinje priložiti kratek popis svojega življenja, izpričevalo (diplomo) o dovršenem učiteljskem zrelostnem izpitu, potrdilo o letih službe in letnih ocenah delovanja. To potrdilo jim izdajo banske uprave. Kandidatinje prileže prošnji tudi potrdilo o jugoslovanskem državljanstvu, ki jim ga izda pristojno oblast vo.
c) Dan izpita določi predsednik izpraševalnega odbora.
Clen 5.
Izpraševalni odbor sestavljajo: šef odseka za narodno izobraževanje v oddelku za osnovni pouk pri ministrstvu za prosveto, izpraŠevatelj za pedagoško predmetno skupino, izpraŠevatelj za kmetijsko predmetno skupino, izpraŠevatelj za srbskohrvaškoslovenski jezik s književnostjo, izpraŠevatelj za narodno zgodovino z zemljepisom Jugoslavije in osnovami državne ureditve ob poznavanju državljanskih pravic in dolžnosti, izpraŠevatelj za administracijo, izpraŠevatelj za higieno, izpraŠevatelj za hišno gospodinjstvo in izpraŠevatelj za ženska ročna dela.
Členi 6.
Izpit je sestavljen iz teoretičnega (pismenega in ustnega) in praktičnega izpita.
Člen 7.
Pismeni izpit se opravlja iz pedagoške in kmetijske skupine predmetov, in to pred odborom, ki da po eno temo za vsak predmet.
Učiteljice, usposobljene samo za učiteljice na meščanskih gospodiujskih šolah in tečajih, opravljajo pismeni izpit iz pedagoške predmetne skupine in nauka o prehrani in živalih.
Učiteljice za' ženska ročna dela opravljajo pismeni izpit iz pedagoške predmetne skupine in skupine predmetov iz območja ženskih ročnih del.
Ta izpit traja največ 5 ur za vsak predmet.
Člen 8.
a) Naloge za pismeni praktični učiteljski izpit se drže tajne in se objavijo kandidatinjam tistega dne in tisto uro, ko se izpit prične, in sicer vedno samo za tisti predmet, iz katerega se naj izpit tega dne vrši. Vsaka kršitev te prepovedi, najsi se stori po posredni ali po neposredni poti, se smatra za zlorabo dolžnosti in se kot taka kaznuje.
b) Neposredno^ preden se d& pismena naloga, priobči predsednik izpraševalnega odbora kandidatinjam odredbe pod točko č) tega člena in jih opozori na posledice, katerim bi se izpostavile, če bi se pregrešile zoper te odredbe. Da se je tej odredbi ustreglo, je vpisati v zapisnik (člen 10.).
c) Vse kandidatinje opravljajo pismeni izpit skrn^o in ob neprekinjenem nadzorstvu dotičnega uči*''ja in najmanj enega člana izpraševalnega odbora. Poleg :eh dveh vrši tudi predsednik ali njegov namestnik, kadarkoli J mogoče, nadzorstvo nad pismenim izpitom kandidatinj.
č) Pri pismenih izpitih se dajo vsem kandidatinjam iste naloge. Nadzorstveni učitelji morajo paziti, da izdeluje vsaka kandidatinja svojo nalogo sama, brez kakršnekoli druge pomoči, in da ne uporablja pri tem delu nobenih prepovedanih sredstev; da ne vznemirja drugih z vpraševanjem in šepetanjem ali s tem, da si izposoja knjige, in da ne gleda v tuje naloge.
d) Kandidatinja, ki ravna zoper to, se najprej imenoma opominja in se zapiše tak primer v zapisnik. Če se to ponovi, izgubi kandidatinja pravico, opravljati praktični učiteljski izpit, za eno leto. Istotako izgubi pravico, nadalje izpit opravljati tista kandidatinja, o kateri se pri izpitu samem ali pozneje nepobitno ugotovi, da je uporabljala nedovoljena sredstva ali da je prepisala tujo nalogo. O tem odloča izpraševalni odbor na predlog predmetnega ali nadzorstvenega učitelja. Če prekine kandidatinja svoje pismeno delo in gre brez dovolitve iz sobe, tudi izgubi pravico, izpit dalje opravljati.
Člen 9.
a) Naloge, se izdelujejo samo dopoldne.
b) Vsaka kandidatinja izroči svoj izdelek enemu Izmed nadzorstvenih učiteljev takoj, čim ga izdela, in sicer skupaj koncept in prepis; ta pa ju sešije, overavljajoč vsake pol pole s šolskim vlažnim pečatom in svojim podpisom.
Če kandidatinja prepisa ne utegne dokončati, izroči samo koncept. Če tudi tega. do določenega časa. ni mogla dovršiti, ga izroči takšnega, kakršnega in kolikor ga j© utegnila izdelati.
c)	Vse sestavke v konceptu in prepisu mora pisati kandidatinja čisto in razločno na polovico preganjene pole, da morejo potem učitelji ob straneh postavljati svoje popravke in pripombe.
Člen 10.
a) O vsakem pismenem izpitu vodijo nadzorstveni učitelji izmenoma zapisnik; vanj vpisujejo vse, kar je važnejšega in kar je treba ob izpitu pripomniti. V ta zapisnik se vpiše:
1. besedilo naloge;
2. točni čas, ko se je pričelo pismeno izdelovanje;
3. ime nadzorstvenih učiteljev in kateri čas so opravljali nadzorstvo;
4. kdaj je katera kandidatinja dovršila nalogo, kaj je izročila in koliko pol;
5. katera izmed kandidatinj je bila opomnjena zbog uporabe nedopustnih sredstev.
Ta zapisnik podpišejo predmetni in nadzorstveni učitelji.
b) Pismeni izdelki se hranijo v šolskem arhivu 10 (deset) Jet.
Člen 11.
Izdelek kandidatinje pri pismenem izpitu mora predmetni učitelj natančno pregledati in popraviti in napisati na koncu svojo ob kratkem obrazloženo oceno. Razen tega sta dva člana izpraševalnega odbora dolžna preglodati pismene izdelke vseh kandidatinj in s svojim podpisom potrditi, ali se strinjata s predlagano oceno ali ne; v poslednjem primeru sta dolžna svoje mnenje ob kratkem obrazložiti. Po izdelanih pismenih nalogah kandidatinje se ocenja tudi njeno poznavanje in obvladanje srbsko-hrvaško-sloyenskega jezika, kar je v obrazložitvi ocene izrečno navesti.
Člen 12.
a) Predmetni učitelj in pregledovalca zaznamujejo na pregledanih izdelkih svoje ocene po teh-le stopnjah: nezadostno (1), slabo (2), dobro (3), prav dobro (4) >n odlično (5). Nedoločne ccene (dovolj dobro, 3/2 ali 3/4 itd.) se ne smejo dajati niti predlagati. Končno oceno da izpraševalni odbor z večino glasov.
b) Ocene kandidatinj, dobljene pri pismenem izpito* se zapisujejo s številkami v zapisnik o praktičnem učiteljskem izpitu.
Člen 13.
a)	Ustni izpit opravljajo kandidatinje, ki so dobil0 pri pismenem izpitu iz obeh predmetov najmanj ocen0 »dobro«.
Ta izpit se opravlja iz teh-le predmetov:
1. iz državnega jezika s književnostjo;
2. iz narodne zgodovine z zemljepisom Jugoslavij0 in osnovami državne ureditve s poznavanjem državljanskih pravic in dolžnosti;
3. iz higiene;
4. iz šolske in finančne administracije; poznavanj0 zakona o državnem računovodstvu in pravilnika o posI°j vanju raeunovpdst venih odsekov in o računovodstvom
službi pri nakazovalcih ,* kolikor se nanašata na posle gospodinjskih šol in tečajev; iz voditve denarnih in materialnih knjig in celokupnega zakonodajstva, ki se nanaša na narodne šole;
5! iz ženskih ročnih del (samo učiteljice gospodinjstva).
b) Izpit iz administracije in zakonodajstva traja 30 (trideset) minut.
c) Izpit iz vsakega predmeta traja po 20 (dvajset) minut.
Clen 14.
a) Pri ustnem praktičnem učiteljskem izpitu morate biti navzočni vsi člani izpraševalnega odbora.
b) Učitelj je dolžan povedati kandidatinjam samo to, kar je neobhodno potrebno za pravilno razumevanje vprašanja in potek odgovora. Drugače se mora pustiti kandidatinji svolboda, da odgovarja samostojno na izvlečeno vprašanje in da pokaže z odgovorom svoje znanje brez učiteljeve pripomoči. Razen učitelja sme Samo še predsednik izpraševalnega odbora zastavljati kandidatinji pomožna vprašanja.
c) Predsednik izpita sme izpraševanje kandidatinje Po svoji izprevidnosti skrajšati ali podaljšati, t^da ne za več ko 5 (pet) minut za vsak predjnet.
Člen 15.
a) O vsakem ustnem praktičnem učiteljskem izpitu se vodi zapisnik; vanj se ob kratkem zapisuje: katere kandidatinje in v katerem vrstnem redu so bile vzkli-°ane in katera vprašanja so dobile. Ta zapisnik podpišejo po dokončanem ustnem izpitu vsi člani izpraševalnega odbora za vsako skupino kandidatinj.
b) Katere kandidatinje pridejo na vrsto dopoldne, katere pa popoldne, se priobči neposredno pred samim Pričetkom ustnega izpita.
c) Izpraševanje se vrši po predmetih, toda tako, da se izprašajo kandidatinje, določene za eno polovico dneva, iz vseh predmetov.
č) Vsak učitelj pripravi za ustni izpit vprašanja iz svojega predmeta. Ta vprašanja se pregledajo in odo-kre v seji izpraševalnega odbora in jih razporedi nato dotični učitelj po listkih, na vsak listek po tri. Vsi listki morajo biti iz enakega papirja in popolnoma enako Veliki, brez kakršnegakoli madeža ali znamenja na zunanji strani. Pri izpitu izvleče vsaka kandidatinja po en 1'stek. Vprašanja morajo obsegati ves predmet. Listkov hiora biti po številu za vsak poedini predmet naj-teanj 50 (petdeset). Če je število kandidatinj večje od 40 (štirideset), mora biti število vprašanj vedno za 10 (de-Set) višje od števila kandidatov. Vsaki skupini kandidatinj se predloži skupno število neizvlečenih listkov, listki, ki so bili izvlečeni, ne pridejo več k izpitu.
d) če izjavi kandidatinja najdlje v 5 (petih) minu-teh potem, ko je listek izvlekla, da na zastavljena vpra-Sanja ne more odgovoriti, se ji dovoli, da izvleče drugo vPrašanje. Prvikrat izvlečeni listek se vrne med prestala vprašanja. Da se je izvlekel drugi listek, se zaznamuje v zapisnik in se to upošteva, ko se daje tej *andidatinji ocena.
Člen 16.
Če se zgodi, da prične kandidatinja pri izpitu ne-yljudno odgovarjati in se nepristojno vesti, se z odločbo ^Praševalnega odbora odstrani od izpita.
* Pravilnik gl. »Uradni list« št. 112/27 iz L 1929.
Tako odstranjena kandidatinja izgulbi pravico, dalje opravljati praktični učiteljski izpit za eno leto dni.
Člen 17.
a) Čim se dokonča ustni izpit z eno skupino vzkli-canih kandidatinj, odloči izpraševalni odbor o ocenah vsake kandidatinje in za vsak predmet posebej. Te ocene se vpisujejo poleg ocen pismenega izpita s številkami v zapisnik izpraševalnega odbora (člen 12., točka b).
b) Učitelj izpraševatelj predlaga za vsako kandidatinjo in za vsak predmet posebej oceno ustnega izpita; izpraševalni odbor pa odloča o tem. Če se izpraševalni odbor ne zedini, da bi soglasno ugotovil oceno, je treba glasovati poimenski in se sklepa o oceni z večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči glas predsednika izpraševalnega odbora. Vsakemu članu odbora je dovoljeno, da vpiše svoje oddeljeno mnenje v zapisnik (člen 15., točka a). Ocene se vpisujejo v zapisnik s številkami in črkami.
Člen 18.
Praktični izpit je sestavljen iz dveh praktičnih predavanj, ki ju ima kandidatinja v nižji gospodinjski šoli v Pančevu.
Učiteljice gospodinjstva imajo praktična predavanja iz kmetijske skupine (učiteljice meščanskih gospodinjskih šol in tečajev iz nauka o prehrani in živilih) in iz hišnega gospodinjstva (kuhanja, pečenja in konservi-ranja sadja in povrtnine), učiteljice ženskih ročnih del pa iz ženskih ročnih del in hišnega gospodinjstva (kuhanja, pečenja in konserviranja sadja).
Predavanja iz kmetijstva, odnosno nauka o prehrani in živilih in iz ženskih ročnih del mora kandidatinja predhodno obdelati pismeno pred izpraševalnim odborom, iz hišnega gospodinjstva (kuhanja, pečenja in konserviranja) pa samo praktično.
Člen 19.
a) Za praktično predavanje izvleče kandidatinja listek, na katerem je označena metodična enota. Teh listkov mora biti vsaj 5 (pet) več kot je kandidatinj, ki vlečejo vprašanja.
b) Pismena olbdelava predavanja traja največ 5 (pet) ur. Pri sestavljanju pismene obdelave uporablja kandidatinja pomožna sredstva, ki jih ji dovoli izpraševalni odbor. To pismeno obdelavo izroči kandidatinja pred pričetkom predavanja izpraševalnemu odboru. Predavanje traja najmanj 35 (pet in trideset) minut.
Člen 20.
Po dovršenem predavanju zagovarja kandidatinja svoje predavanje in daje potrebne opravičbe in pojasnila glede uporabe pedagoških načel.
Odločba izpraševalnega odbora.
Člen 21.
a) Ko se ugotove ocene vseh kandidatinj iz vseh' predmetov, predpisanih za praktični učiteljski izpit, odloči izpraševalni odbor na predsednikov poziv za vsako kandidatinjo posebej o tem, ali je in s kakšnim občim uspehom je kandidatinja opravila praktični učiteljski izpit.
b) Ugotovljene ocene iz vseh predmetov se prepišejo z besedami iz zapisnika v glavni izpitni zapisnik.
Odločbe o poedinih kandidatinjah in ocenah glede dbčega uspeha se vpišejo v zapisnik v »pripombo«. Ocene občega uspeha so iste kakor za poedine predmete.
Ocena občega uspeha se dobi, če se razdeli seštevek ocen Iz vsakega poedinega predmeta pri pismenem, ustnem in praktičnem delu izpita za učiteljice gospodinjstva s številom 9, za učiteljice ženskih ročnih del pa a številom 8.
Zapisnik podpišejo vsi člani izpraševalnega odbora.
c)	Izid praktičnega učiteljskega izpita priobči kandidatinjam najkesneje drugi dan po dokončanem izpitu vseh kandidatinj predsednik vpričo vseh članov izpraševalnega odbora.
Clen 22.
a) Uspeh pri izpitu iz vsakega predmeta se ocenja s temi-le ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), slabo (2) in nezadostno (1).
b) Kandidatinja je izpit opravila, če dobi iz vsakega predmeta najmanj oceno dobro.
Člen 23.
Predsednik izpraševalnega odbora izroči ministrstvu najkesneje v 14 (štirinajstih) dneh po dokončanem praktičnem učiteljskem izpitu svoje kratko poročilo o poteku izpita, razen tega tudi po tri pismene naloge iz vsakega predmeta, ki so bile ocenjene z ocenami odlično, prav dobro, dobro in slabo.
Te naloge ostanejo pri ministrstvu za prosveto.
Člen 24.
Vsaka kandidatinja dobi o opravljenem izpitu diplomo.
Obrazec za diplomo predpisuje ministrstvo za prosveto.
V diplomo se vpiše obča ocena, s katero je opravila kandidatinja praktični učiteljski izpit.
Diploma o opravljenem praktičnem učiteljskem izpitu se izda vsem kandidatinjam, ki so izpit opravile, v 8 (osmih) dneh, ko se dokonča ves izpit.
Člen 25.
če kandidatinja prvo diplomo izgubi, ji sme izdati predsednik izpraševalnega odbora na osnovi glavnega zapisnika o praktičnem učiteljskem izpitu po odobritvi ministrstva za prosveto overovljen prepis.
Člen 26.
Kandidatinja sme v enem šolskem letu opravljati praktični učiteljski izpit največ dvakrat.
Kandidatinja, ki praktičnega učiteljskega izpita v tretje ne opravi, se odpusti iz službe.
B.	Za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev brez popolne učiteljske kvalifikacije.
Člen 27.
Učiteljice gospodinjskih šol in tečajev brez popolne učiteljske kvalifikacije, toda z uradniško kvalifikacijo iz § 45., odst. 1., zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., če so dovršile kako gospodinjsko, žensko obrtno, kmetijsko šolo ali šolo (tečaj) iz območja gospodinjstva (tkanja, kuhanja in pod.) ali so se izkazale v svojstvu pomočnic
ali pomožnih učiteljic pripravne za delovanje v gospodinjskih šolah in tečajih (poslednji odstavek § 154. zakona o narodnih šolah), pridobe pravico, opravljati praktični učiteljski izpit za učiteljico gospodinjskih šol in tečajev, brez popolne kvalifikacije po členu 1. teh pravil.
Člen 28.
Učiteljice z nepopolno učiteljsko kvalifikacijo ne opravliaio pismeneca izpita.
Člen 29.
Vse odredbe 'členov 1., 2., 4., 5., 6. (brez besede »pismenega« v oklepaju), 13. (brez prvega odstavka), 14.,
15.,	16., 17., 18., 19-, 20., 21., 22., 23. (brez odredbe o pošiljanju pismenih nalog), 24., 25. in 26. teh pravil veljajo povsem tudi za te učiteljice, toda z razliko, da te učiteljice:
1. opravljajo pri ustnem izpitu (poleg predmetov, že naštetih v členu 13. teh pravil) tudi osnove pedagogike in kmetijstva, če so absolventinje višje gospodinjske šole, osnove pedagogike in nauka o prehrani in živilih, če so učiteljice samo meščanskih gospodinjskih šol in tečajev, a osnove pedagogike in ženskih ročnih del, odnosno osnove pedagogike in tistega predmeta, za katerega »o usposobljene ali postavljene kot pripravne (kmetijstva, kuhanja, pečenja, tkanja, konserviranja in pod.);
2. namesto praktičnega predavanja iz kmetijske skupine, nauka o prehrani in živilih ali ženskih ročnih del, če niso absolventinje višje gospodinjske šole, učiteljice ženskih ročnih del ali učiteljice samo meščanskih gospodinjskih šol in tečajev, obdelajo pismeno in imajo tisto predavanje iz predmeta, za katerega so usposobljene ali za katerega so postavljene kot pripravne;
3. namesto izpričevala o dovršenem učiteljišču morajo priložiti k prošnji izpričevalo strokovnih šol ali tečajev, ki so jih dovršile, ali če teh nimajo, potrdilo uprave svoje šole, overovljeno po pristojnem šolskem nadzorniku, da so pripravne in sposobne za neki določen posel na gospodinjski šoli ali tečaju (vrsta posla se izrečno navede v potrdilu);
4. izpit iz higiene, administracije in ročnih del, če kandidatinje niso strokovne učiteljice gospodinjstva, traja po 10 (deset) minut.
Člen 30.
Kljub členu 1. teh pravil morajo učiteljice gospodinjskih ^ol in tečajev, ki so več ko pet let v službi, a brez lastne krivde niso opravljale praktičnega učiteljskega izpita, opraviti ta izpit v letu dni, ko dobe ta pravila moč*
Člen 31.
Praktični izpit po teh pravilih opravljajo tudi učiteljice zasebnih gospodinjskih šol in tečajev.
Člen 32
Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih podpiše minister za prosveto, obvezno moč pa dolbe od dne, ko se razglase v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. septembra 1932.; O. n. br. 75.309*
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
M f
725.
Izprememba pravilnika
za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije na osnovi člena 16. tega zakona.1
Člen 1.
Izpremembe pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije z dne 10. februarja 1931.,“ s katerimi se odreja, da smejo trajati rezervacije deset let od dne odobritve pogodbe o rezervaciji, se razveljavljajo.
Namesto tega stopi zopet v veljavo člen 9. pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije z dne 29. avgusta 1929., št. 37.776.3
Potemtakem se smejo sklepati rezervacijske pogodbe z rokom trajanja najdalj do dne 31. maja 1939.
Člen 2.
Ta izprememba stopi v moč, ko jo minister za šume In rudnike podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. oktobra 1932.; št. 21.904.
Minister za šume in rudnike Pogačnik s. r.
726.
Popravek	/
v uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet.4
V uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet O. P. Pov. br. 546 z dne 20. julija 1931., objavljeni dne 10. junija 1932.,
O.	P. Pov. br. 842,5 je v pripombi pri št. car. tar. 473. v drugem odstavku izpuščena za besedo »koledarje)« Pika, pri besedi »muzikalije« pa velika začetnica M.
Iz pisarne davčnega oddelka v Beogradu, dne 15. oktobra 1932.; št. 81.226.
727.
Popravek.6
V »Službenih novinah« z dne 15. septembra 1932., Št. 203/XXXIII, se je na strani 9887 pod št. 588, kjer je o&tisnjen popravek v spisku luksuznih predmetov, ob natisku tega popravka pogrešno natisnilo v prvem stolpcu »od št. 12 in 13«; mora pa biti »od 12 do 23«.
Iz pisarne davčnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dne 15. oktobra 1932.; št. 81.227/111.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
oktobra 1932., št. 242/XCII/647.
2 »Službeni list« št. 448/65 iz 1. 1931.
a »Uradni list« št. 408/101 iz 1. 1929.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. oktobra 1932., št. 245/XCIV/663.
0 »Službeni list« št. 446/48 iz 1. 1932.
' »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. oktobra 1932.. št. 235/XCIV/664.
7 »Službeni list« št. 633/75 iz 1. 1932. Gl. tamkaj Pripombo 23.
Banove uredbe.
728.
Na podstavi §§ 92., 93., 94. in 150. zakona o obrtih predpisujem nastopni
pravilnik
za izvrševanje dimnikarskega obrta.
§ i.
Zaradi javne požarne varnosti se morajo vse kurilne naprave ometati po predpisih tega pravilnika.
§2.
(*) Kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno, se vse kurilne naprave in dimni odvodi ometajo v mestih, trgih in občinah, za katere je uporabljati I. del gradbenega zakona, ter v rudniških krajih vsak mesec, v vseh drugih krajih pa vsake dva meseca. Neglede na kraj pa se ometajo
a) kurilne naprave, vštevši centralne kurilne naprave, v večjih gostiščih, pekarnah in zavodih, vobče v onih podjetjih ali javnih zgradbah, kjer se stalno mnogo kuri, vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi vsakih 8 dni;
b) plinske kurilne naprave, parni kotli in njih. dimni odvodi ter tovarniški dimniki vsake tri mesece;
c) odprta ognjišča in odprti dimniki vsake tri mesece, vendar sme pristojno obče upravno oblastvo na predlog požarno-policijske komisije in po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo odrediti tudi drugačen rok za kraje, kjer tako pogosto ometanje ni potrebno.
(“) Ti ometalni roki veljajo samo, kadar se kurilne naprave stalno uporabljajo.
(3) V krajih, koder je bilo po veljavnih določilih ali po običaju ometanje še pogosteje, sme pristojno obče upravno oblastvo I. stopnje po zaslišanju pristojnih občinskih uprav in združbe dimnikarjev odrediti, da ostanejo dosedanji ometalni roki v veljavi.
§ 3.
Kurilne naprave v opekarnah in sličnih sezonskih obratih se ometajo po dogovoru, a vsaj enkrat na leto. Po dogovoru se ometajo tudi stanovanjske lončene peči.
§ 4.
H Vse kurilne naprave in dimne odvode sme ometati samo upravičeni dimnikar, ki mora opravljati dimnikarske posle osebno in je za delo osebno odgovoren. Če dela ne opravlja osebno, mora postaviti poslovodjo po zakonu. Dimnikar, odnosno poslovodja je odgovofen tudi za delo pomožnega osebja, ki ga uporablja.
(“) Gorišče in dimne odvode je omesti tako, da se morejo za določen čas redno in zlasti požarno varno uporabljati. Zato mora dimnikar vselej pri ometanju skrbno pregledati kurilno napravo, pa tudi pred uporabo nove ali predelane zgradbe preiskati, če so gorišča in dimni odvodi redno izvedeni. Na morebitne nedostatke mora dimnikar opozoriti hišnega posestnika, odnosno najemnika; če bi se nedostatek ne odstranil, je to javiti pristojni občinski upravi.
§ 5.
(1) Dan in uro ometanja je dimnikar dolžan pravočasno razglasiti na krajevno običajni način. Ce pa se ometanje vrši vsak mesec ali še pogosteje, se mora dimnikar dogovoriti s hišnim posestnikom, odnosno najemnikom o stalnem, koledarsko določenem dnevu in uri ometanja.
(2) Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ne sme pri delu ovirati. Ta pa je dolžan, da delo izvrši hitro, kar najsnažneie. in brez okvare prostorov.
§ 6.
0)	Izvrševanje dimnikarskega obrta sme ban po prosti presoji glede na občne koristi in po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter dimnikarske združbe omejiti na ometalne okoliše za posamezna upravna področja, njih dele ali za več upravnih področij skupaj.
(2) Posledica take razmejitve je, da smejo v vsakem omstalnem okolišu izvrševati obrt samo tisti dimnikarji, ki imajo tam določen sedež obrta. Samo ob nevarnosti požara smejo izjemoma opravljati posel tudi v drugih okoliših.
(3) Ban sme na način, označen v odstavku prvem tega paragrafa, tudi izpremeniti ali odpraviti omejitev na ometalne okoliše, ne da bi zaradi tega prizadeti imeli pravico do kake odškodnine.
§ 7.
.(') Dovolila za izpraznjene dimnikarske okoliše se izdajajo samo po javnem natečaju (konkurzu), ki ga mora razpisati prvostopno obče upravno oblastvo v 15 dneh od dne, ko je postal okoliš prost.
(2) Dovolilo se izda prvenstveno onemu, ki je poleg strokovne izobrazbe in zanesljivosti dokazal najdaljšo nepretrgano zaposlitev. Vojni invalidi in pomočniki, ki sc pri delu postali invalidi, imajo prvenstvo pred vsemi prosilci, če znaša njih čas zaposlitve 4/s časa Zaposlitve ostalih prosilcev. Med invalidi ima prednost oni, čigar invalidnost je večja.
(3) Čas, prebit na samostojnem delu v svojstvu dimnikarskega mojstra, se šteje kot čas zaposlitve.
§ 8.
Dokler se izpraznjeni dimnikarski okoliš ne dodeli nasledniku v smislu prejšnjega določila, sme pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju dimnikarske združbe odrediti, da dotlej eden ali več sosednjih dimnikarskih mojstrov izvršuje dimnikarska dela v do-tičnem okolišu. Taka odredba se mora izdati, če bi se postavitev novega dimnikarja zavlekla preko enega meseca.
§ 0.
S posebno odredbo bana se predpiše maksimalni cenovnik.
§ 10.
(‘) V sporih o obveznosti, roku ali načinu ometanja in o višini pristojbin odloča pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po določilih §§ 408. in 409. zakona o obrtih. Izterjevanje pristojbin se lahko vrši na zahtevo upravičenca po predpisih o upravnem postopku.
(*) Kolikor je s tem pravilnikom pripuščen dogovor med strankami v stvareh, ki so označene v prejšnjem
odstavku, pa se tak dogovor ne more skleniti, ga nadomešča odredba pristojnega občega upravnega oblastva prve stopnje, ki se izda po zaslišanju dimnikarske združbe na prošnjo interesirane stranke ali tudi brez nje. Tudi ta odredba se izda po določilih §§ 408. in 409. zakona o obrtih.
§11.
Prekrški tega pravilnika se kaznujejo po določilih § 397. zakona o obrtih. Ob hujši odgovornosti ali če so bile denarne kazni že večkrat izrečene, se sme storilec kaznovati tudi s kaznijo zapora do meseca dni, izreči pa se sme za kazen tudi odvzem obrtne pravice po § 400. in odstranitev poslovodje po § 404. zakona o obrtih.
§ 12.
Z uveljavljenjem tega pravilnika izgube veljavo vsa nasprotna določila, zlasti Čl. 15., 16. in 18. uredbe o požarno-policijskem redu irt gasilstvu v ljubljanski oblasti, izvzemši mesto Ljubljano, z dne 27. oktobra 1928., »Samouprava« št. 42/12 iz 1. 1928, § 8., odst. 1., 2. in 3., gasilnega reda za Štajersko z dne 23. junija 1886, staj. dež. zak. 29, § 4., odst. 1. in 2. in § 5. dodatka h gasilnemu redu za Ljubljano z dne 20. julija 1870 ter dimnikarski red za mesto Ljubljano z dne 10. junija 1898.
§ 13.
Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1932.
Ban:
Dr. Drago Marušič s. r.
— — » »
729.
Na podstavi §§ 92. in 150. zakona o obrtih in § 9. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta predpisujem nastopni
maksimalni cenovnik
za dimnikarska dela.
Za enkratno ometanje	Din
1. odprtega kuhinjskega ognjišča	4'—
2. navadnega prelaznega dimnika,	pritlično	3-^
za vsako nadaljnje nadstropje	0'50
3. ruskega ali valjastega dimnika,	pritlično	2
za vsako nadaljnje nadstropje navzgor ali
v klet	0 50
4. štedilnika z eno pečico in dimno cevjo
do 1 m	3—
5. štedilnika z dvema pečicama in dimno cevjo
do 1 m	4—■
6. štedilnika s tremi pečicami in dimno cevjo
do 1 m	5—
7. železne peči z dimno cevjo do	1 m	2 ’
8. velike železne peči z dimno cevjo do	1	m	2‘50
9. izredrio velike železne peči z dimno cevjo
do 1 m	3‘25
10. dimne cevi od 1 m naprej	po	0-75
11. Lutzove peči male brez pečice	6-—
12.	pralnega	kotla v zasebni	hiši	1‘50
13.	velikega	pralnega kotla v	zasebni hiši	2-—
Ta cenovnik velja za ometanje kurilnih naprav,
dokler	se stalno	uporabljajo (§ 2. pravilnika)	in	kadar
se	delo	Izvrši v	določenem roku.	Če se delo	izvrši po
Posebnem naročilu ali ob nevarnosti na nedeljo ali praznik ali v hišah, ki so raztresene daleč iz vasi (na primer po hribih, sredi gozdov in slično), se sme dogovoriti primerno višje plačilo, ki ne sme prekoračiti določenih postavk za več kot 25%, v nočnem času od 17. do 6. ure pa se sme računiti 50% višja cena.
Za delo zunaj kraja, v katerem je sedež obrta, se sme zaradi plačila za zamudo časa in za pot računiti k postavkam po Din 2— ali več še pribitek 50 par, pri postavki 3. pa Din l-— več.
Ne sme se računiti višja cena, nego je določena v tem maksimalnem cenovniku, sme pa se zahtevati manjše plačilo.
Dogovoru se prepušča določitev plačila za enkratno ometanje
1. štedilnikov v gostiščih, kjer se pripravlja hrana za goste;
2. aparata za centralno kurjavo in etažne peči, vštevši dimne odvode;
3. parnega kotla z dimnimi odvodi;
4. kanalov v parnih in centralnih kurilnih napravah;
5. Lutzove peči z eno ali več pečicami;
6. pekovske parne peči, pekovskega duška, kanala in dimnika;
7. cevi v steklarnah in hmeljskih sušilnicah;
8. tovarniškega dimnika.
Dogovoru se prepušča tudi plačilo za izžiganje dimnika ter za pregled in ostruganje novega dimnika.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1932.
Ban:
Dr. Drago Marušič s. r.
— m » i
730.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 223 z dne 27. septembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. septembra 1932. so bili odlikovani na predlog ministra za Sume in rudnike: z redom Sv. Save III. stopnje dr. Lovrenčič Ivan, predsednik centrale Slovenskega lovskega društva v Ljubljani, dr. Stajnko Marko, predsednik podružnice Slovenskega lovskega društva v Ljutomeru; dr. Šalamun Franjo, predsednik lovskega društva v Ptuju; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: i n g. D i m n i k Ciril, šel odseka za lovstvo ministrstva za šume in rudnike; Mravljak Franc, Predsednik podružnice Slovenskega lovskega društva v Lel ju; Mladič Anton, referent pravnega odseka Slovenskega lovskega društva v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Pogačmik Bo gdan^
podpredsednik centrale in predsednik podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru; dr. Tavčar Ivan, sekretar centrale in predsednik podružnice Slovenskega lovskega društva v Ljubljani; Zupan Ivan, blagajnik centrale Slovenskega lovskega društva v Ljubljani; dr. Janc Igo, predsednik podružnice Slovenskega lovskega društva v Kranju; Klun Ivan, predsednik podružnice Slovenskega lovskega društva v Ribnici ; Kovač Karol, predsednik podružnice Slovenskega lovskega društva v Starem trgu; Šuligoj Avgust, predsednik podružnice Slovenskega lovskega društva v Trbovljah; Čeč Karol, referent finančnega odseka Slovenskega lovskega društva v Ljubljani; Hafner Matej, referent redakcijskega odseka Slovenskega lovskega društva v Ljubljani; Kapus Vladimir, urednik časopisa »Lovec« iz Ljubljane in Repovš Mi-r o s 1 a v, tajnik Slovenskega lovskega društva v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 16. septembra 1932. Je bila premeščena po potrebi službe v istem svoj-stvu k pošti in telegrafu Bled 2 B a j e c Ljudmila, p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Bled 1.
Številka 224 z dne 28. septembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. marca 1932. so napredovali: v VI. položajno skupino: Plut Štefan, profesor realne gimnazije v Kranju ter Cajn-kar Tomaž, profesor klasične gimnazije v Mariboru, dosedanja uradnika VII. položajne skupine; v VIL položajno skupino: Zivortnik Pavel, profesor moškega učiteljišča v Mariboru, dosedanji uradnik VIII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. septembra 1932. sta napredovala: pri Narodnem gledališču v Ljubljani za člana s pravicami uradnika VII. položajne skupine Marčec Stepan, član istega gledališča, uradnik VIII. položajne skupine; pri državnem konservatoriju v Ljubljani za učitelja s pravicami uradnika VI. položajne skupine Osterc Slavko, učitelj istega konservatorija v VII. položajni skupini.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. septembra 1932. je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Kerd Milan, učitelj v Pobrežju pri Mariboru.
Z odlokom ministra za promet z dne 16. septembra 1932. je bil premeščen po potrebi službe v postajo Brežice Bole Ivan, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zalog.
Z odlokom ministra za promet z dne 16. septembra 1932. je bila premeščena po potrebi službe Majcen Marija, pomožni oficial X. položajne skupine postaje Hrastnik, v postajo Velenje.
Prepoved prodajanja in razširjanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 24. septembra 1932., štev. Kns 1512/32, na podstavi člena 19. zakona o tisku prodajanje in razširjanje ilustri-ranega tednika »Danica«, številka 52. z dne 25. septembra 1932., ki se tiska v Zagrebu.
številka 225 z dne 29. septembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. avgusta 1932. so napredovali pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani: za svetnika IV. skupine 2. stopnje dr. Tavzes Janko, svetnik V. položajne skupine iste direkcije; za poštno-telegrafske uradnike VI. položajne efcugiae Debeljak Marija in Hočevar Miro-
slav p,ri pošti v Celju; Fluks Mavrici j in Strniša Ljudmila pri pošti Maribor 2; Jakša Josip, Lilek Ciril, Mesojedec Marija, Š t e f Matevž, in Kocmur Janko, pri pošti Ljubljana 1; Tomaž Josip, pri pošti Ljubljana 2; Januš A g a-ta, pri pošti Domžale; Krivec Josip, pri pošti Slovenska Bistrica; Pevec Anton, pri pošti Ormož; Stegenšek Josip, pri pošti Sv. Jurij ob j. ž.; H e 1 -m ih Julij, pri pošti Zagorje ob Savi; Ostrožnik Blaž, pri pošti Zidani most; Sviligoj Gabrijel pri pošti Št. Ilj v Slov. goricah; Novak Ciril, pri pošti Šmarje pri Jelšah, vsi p. t. uradniki VIL položajne skupine istih pošt in telegrafov; za poštno-telegrafske uradnike VII. položajne skupine: Gselman R i k a r -da inšturm Vekoslav pri pošti Maribor 1; Rupnik Josip, pri pošti Ljubljana 2; Štaut Srečko in Del Mea Albin, pri pošti Celje; K as jak Marija, pri pošti Brezno; Kunst Marija, pri pošti Ljubljana 1; Verlič Marija, pri pošti Mošlcanjci in Štefanec Davorin, pri pošti Maribor 2, vsi dosedanji p. t. uradniki VIII. položajne skupine istih pošt in telegrafov.
Z odlokom ministra za promet z dne 16. septembra 1932. so bili premeščeni po potrebi službe: Kobal Albert, oficial IX. položajne skupine strojnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v obči oddelek Iste direkcije; Vene Jožef, oficial IX. položajne skupine občega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v kurilnico Ljubljana 1 glavni kolodvor, in Huč Alojzij, oficial IX. položajne skupine kurilnice Ljubljana 1 glavni kolodvor, v strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Minister pravde je postavil z odlokom z dne 21. septembra 1932., štev. 82381, na podstavi § 12. zakona o javnih notarjih za javne notarje: v Brežicah Kramerja Rudolfa, javnega notarja na razpoloženju v Brežicah; v Brdu Kendo Josipa, javnega notarja na razpoloženju v Brdu; v Velikih Laščah Hanžiča Ivana, javnega notarja na razpoloženju v Velikih Laščah; na Vranskem Detička Jura, javnerra notarja na razpoloženju na Vranskem; v Vrhniki Ušlakarja Ivana, javnega notarja na razpoloženju v Sevnici; v Gornjem gradu Košenino Franca, javnega notarja na razpoloženju v Gornjem gradu; v Gornji Radgoni Požuna Hinka, javnega notarja na razpoloženju v Gornji Radgoni; v Dolnji Lendavi dr. Peterlina Maksa, javnega notarja na razpoloženju v Dolnji Lendavi; v Žužemberku dr. Loč n i-ka Emerika, javnega notarja na razpoloženju v Žužemberku; v Kozjem d r. J e n k a Mila. javnega notarja na razpoloženju v Kozjem: v Konjicah Jereba Rada, javnega notarja na razpoloženju v Konjicah; v Kostanjevici dr. Maurerja Vilka, javnega notarja na razpoloženju v Kočevju; v Kočevju Lovšina Antona, javnega notarskega kandidata v Marenhergu; v Kranju Tavzesa Franja, javnega notarja na razpoloženju v Logatcu: v Krškem Završnika Huberta, javnega notarja na razpoloženju v Krškem; v Laškem dr. Prislana Frana, javnega notarja na razpoloženju v Laškem; v Logatcu Mrevljeta Antona, javnega notarskega pripravnika v Litiji; v Ložu Poz-nika Viktorja, javnega notarja na razpoloženju v Ložu; v Ljutomeru dr. Senčarja Dušana, javnega notarja na razpoloženju v Prevaljah; v Metliki Ran-
ta Franja, javnega notarja na razpoloženju v Metliki; v Mokronogu Demšarja Gregorja, javnega notarja na razpoloženju v Mokronogu; v Novem mestu Marinčka Matijo, javnega notarja na razpoloženju v Novem mestu; v Ormožu dr. Ivanška Franja, javnega notarja na razpoloženju v Rogatcu; v Prevaljah Šašlja Gregorja, javnega notarskega kandidata v Ljutomeru; v Radečah dr. Jereba Petra, javnega notarja na razpoloženju v Radečah; v Radovljici Pegana Alojzija, javnega notarja na razpoloženju v Radovljici; v Ribnici dr. Grobelnika Ludvika, javnega notarja na razpoloženju v Ribnici; v Rogatcu Skrabarja Viktorja, javnega notarskega kandidata v Ptuju; pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Stupico Franja, javnega notarja na razpoloženju pri Sv. Lenartu; v Sevnici Vim-poška Josipa, javnega notarja na razpoloženju v Kostanjevici; v Slovenski Bistrici Kolenca Ivana, javnega notarja na razpoloženju v Slovenjgradcu; v Trebnjem Mastnaka Franca, javnega notarja na razpoloženju v Trebnjem; v Tržiču Svetliča Janka javnega notarja na razpoloženju v Tržiču; v Cerknici Maležiča Petra, javnega notarskega kandidata v Cerknici; v Črnomlju Krisperja Franja, javnega notarja na razpoloženju v Črnomlju; v Škofji Loki Šinka Stefana, javnega notarja na razpoloženju v Škofji Loki; v Šmarju pri Jelšah Križana Franja, javnega notarja na razpoloženju v Murski Soboti; v Šoštanju Krajgerja Antona, javnega notarja na razpoloženju v Šoštanju; v Ljubljani: Galeta Antona, Hafnerja Mat o, dr. Kuharja Andreja in P 1 e i w e i s a Karla, javne notarje na razpoloženju v Ljubljani, in d r. K r e v 1 a Josipa, javnega notarja na razpoloženju v Litiji; v Mariboru: Ašiča Ivana, dr. Šorlija Ivana, dr. Bartola Antona, javne notarje na razpoloženju v Mariboru; v Celju Burgerja Frana, javnega notarja na razpoloženju v Celju, in dr. Stojana Ivana, javnega notarja na razpoloženju v v Ljutomeru; v Murski Soboti Kodra Antona, javnega notarja na razpoloženju v Murski Soboti, in J©' zovška Vladimirja, javnega notarskega kandidata v Murski Soboti; v Ptuju Carlija Antona, javnega notarja na razpoloženju v Ptuju, in Seunika Lavo s 1 a v a, javnega notarja na razpoloženju v Ormožu.
Številka 226 z dne 30. septembra 1932.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
14.	septembra 1932. je bil upokojen Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka kralj, banske uprave Zetske banovine IV. položajne skupine 1. stopnje s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
30.	aprila 1932.	je bil postavljen dr: Čermelj	Leon*
kontraktualni profesor 1. državne realne gimnazije v Ljubljani, za profesorja iste šole s pravicami uradnika
IV.	položajne skupine 2. stopnje.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dn®
21.	septembra 1932., 0. štev. 17.787, je bil postavljen šefa kirurgičnega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje z mesečno pln^° Din 1.750’— in s položajno doklado Din 920’— mesečn® dr. Černič Mirko, šef kirurgičnega oddelka banovinske splošne bolnioe v Mariboru, iste položajne skupine in stopnje.
Izdaja kraljevska banska uprava Drav«ke banovine njen p-edstavnfk In urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna >Merkur< v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Michkiek. » Ljubljani.
/
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 91. letnika III. z dne 16. novembra 1982.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 7514/1.	3578
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, razpisuje na podstavi {} 31. zakona o banski upravi službeno mesto upravnika banovinskega dečjega dotna v Mariboru.
Za to mesto se bodo upoštevali uči-•elji-pedagogi z dovršenim usposoblje-uoatnim izpitom za osnovne šole.
Prednost Imajo prosilci, ki delujejo, ali 90 že delovali v mladinskem skrbstvu.
Prošnje, opremljene z dokazili po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti do 30. novembra 1932. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. novembra 1932.
•je
I.	No. 7517/1.	3562
Razpis.
Na osnovi § 31. zauona o banski upravi 9e razpisuje v območju sreskega °dbora litijskega službeno
mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti štev. 61. Trojane—Izlake—Kundrše (Vače) v odseku bd vasi Mliuš (most) do vrh klanca nad Vačami, z odcepom brdska uieja, t. j. na banovinski cesti II. reda štev. 6. v skupni izmeri 6-660 km.
Prosilci za to mesto morajo izpolnje-vati pogoje iz čl. 2. uredbo o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s Pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadtovskegu roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, event. dokazila ° strokovni flsposobljenosti) je vložiti uajkesnejo do 30. novembra 1932. pri sreskem cestnem odboru v Litiji.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. novembra 1982.
*
III./5. No. 8331/1.	3567
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. novembra 1932.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mostnih magistratov) so natis-
njena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Novo mesto: Dvor (Stavča vas 1 dv.).
Steklina:
Dolnja Lendava: Petlšovcl (Benica 1 dvorec).
Konjske garje:
Ptuj: Janežovci (Placar 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Brežice: Artiče (Arnovasela 2 dv.). Globoko (Mali vrh 1 dv., PirŠonberg 7 dvorcev), Sromlje (Okljukova gora 1 dvorec). Celje: Celje okolica (Babno 2 dv., Lopata 1 dv., Nova vas 2 dv., Sp. Hudinja 2 dv.), Dramlje (Marija Dobje 2 dv., Svetelka 1 dv.), Gomilsko (Gomilške 1 dv.), Griže (Migojnlce 2 dv.), Petrovče (Kasaze 1 dv.), Sv. Pavel pri Preboldu (Sv. Pavel pri Preboldu 1 dv.), smartno v Kožni dolini (Rožni vrh
1 dv.), Teharje (Lipa 1 dv.). Kranj: Kovor (Kovor 1 dv., Hudo 7 dv.), Križe (Golnik 1 dv.). Krško: Cerklje (Skopice 9 dv.. Vel. Mraševo 13 dv., Vel. Podlog
.6 dv.), Kostanjevica (Globočice 1 dv.), ,Sv. Križ (Dobrava 13 dvorcev, Sv. Križ 15 dvorcev), Raka (Kržišče 6 dvorcev, Mršeča vas 7 dvorcev, Mali Koren 1 dv.. Ravno 5 dvorcev, Smodnik 2 dv.), št. Jernej (Sv. Jakob 2 dv.). Ljubljana: Šmartno (Zavrh 1 dvorec). Maribor desni breg: Pohorje (Pohorje 2 dvorca). Maribor levi breg: Sp. Jakobski dol (Sp. Jakobski dol 1 dvorec). Metlika: Suhor (Beračavas 5 dvorcev). Novo mesto: Novo mesto (Novo mesto 3 dvorci). Prevalje: Tolsti vrh (Dobrava 1 dv.), Vuzenica (št. Janž 1 dv.). Ptuj: Cirkov-ci (Pangerci 4 d v.). Radovljica: Bled (Zagorica 4 dv., Milno 1 dv.), Breznica (Brez-nica 2 dv.). Dovje (Mojstrana 4 dvorci),
' Gorje (Podhom 13 dv.). Kranjska gora (Kranjska gora 6 dv.), Srednja vas (Stare Fužine 2 dvorca). Ljubljana mesto: 5 dvorcev. Muribor mesto: 1 dvorec.
Svinjska rdečica:
Celje: Orajska vas (Graj. vas 1 dv.), Sv. Jurij ob Taboru (Ojstrška vas
2 dv.). Sv. Peter v Savinjski dolini (Dobrteša vas 1 dv.). Gornjigrad: Kokarje (Pusto polje 1 dvorec). Kočevje: Novi Lazi (štnlcerji 2 dv.). Konjice: Konjice okolica (Bukovlje 1 dv.), Stranice (Stranice 1 dv.). Laško: Jurklo-ster (Henina 4 dv.). Ljubljana: Rorov-plea (Borovnica 1 dv.). Dobrova (Hru-ševo 1 dv.), Dobrunje (Zadvor 1 dv.), Dolsko (Dolsko 1 dv.), Podgorica (Pša-ta 1 dv.), Šmartno pod Šmarno <*oro (Tacen 1 dv.). Ljutomer: Cven (Gor. Krapje 1 dv.), Godemarci (Bodisluvci 1 dv.), Ključarovci (Ključarovci 2 dv '. Logarovci (Kokorlči 2 dv.), Okoslavci (Dragotine! 1 dv). štrigova (štrfgovn 1 dvorec). Logatec: Bloke (Runarsko 1 dvorec). Dol. Logatec fBlekovn va« 8 dvorci), Gor. Logatec (Gor. vas 1 dvo-
rec), Hotedrščica (HotedršČica 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sladka gora (Požanska vas 5 dv.), Šmarje pri Jelšah, okolica (Cerovec 3 dvorci).
Perutninska kolera: Maribor levi breg: Košaki (Počehova 1 dvorec).
Gniloba čebelne zalege: Ljutomer: Cven (Gor. Krapje 1 dvorec), Lukavci (Lukavci 1 dvorec). Murska Sobota: Predanovci (Predanovci 2 dvorca).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. novembra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 875—13/31—7	3584
Objava.
Notar na razpoloženju v Mariboru, Ašič Ivan, prične poslovati kot novopostavljeni notar v Mariboru dno 15. novembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 9. novembra 1932.
❖
Preds. 797—13/31—5	8582
Objava.
Notar na razpoloženju v Trebnjem, Mastnak Fran: prične poslovati kot i novopostavljeni notar v Trebnjem dne
15.	novembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 9. novembra 1932.
*
Preds. 819—13/32—5	3583
Objava.
Notar na razpoloženju v Mariboru, dr. Šorli Ivo, prične poslovati kot novopostavljeni notar v Mariboru dne 15. novembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 9. novembra 1932.
*
Preds. 724—13/31—7	3581
Objava.
Notar na razpoloženju v Ljubljani, dr. Kuhar Andrej, prične poslovati kot novopostavljeni notar v Ljubljani dne
1.	decembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 9. novembra 1932.
U 9/31—54.	3558
V imenu Njega Veličanstva kralja!
Okrožno kot vzklicno sodišče v Novem mestu je razsodilo z razsodbo z
dne 28. septenilbra 1932., BI 9/32—7,
da so:
Skubic Julij, star’ 25 let, po poklicu mesar v Črnomlju št. 129;
Fabjan Alojzij, star 33 let, po poklicu mesar v Črnomlju št. 47;
Sinkovič Jakob, star 51 let, po poklicu mesar v Črnomlju št. G;
Kolbezen Alojzij, star 28 let, po poklicu mesar v Črnomlju št. 75;
Muller Adolf, star 29 let, po poklicu mesar v Črnomlju št. 69;
krivi prekrška po členu 8. zak. o pobijanju draginje življensldh potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da so koncem maja, junija in začetkom julija 1931. v Črnomlju prodajali govedino, katero so kupovali ne nad Fin 6-021. za 1 kg žive teže, po Din 14-— 1 kg, da so torej zahtevali za življenske potrebščine višjo ceno, nego 'e ona. ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, kateri nikdar ne sme presezati 25%.
Zaradi tega so bili obsojeni po členu 8. zgoraj navedenega zakora:
a) Skubic Julij na 48 ur zapora, poostrenega s postenjem in na 500 dinarjev denarpe kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 10 dni zapora;
b) Fabjan Alojzij in Kolbezen Alojzij vsak na 48 ur zapora, poostrenega s postenjem in vsak na 400 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti glede vsakega v nadaljnjo kazen 8 dni zanora;
c) Sinkovič Jakob na pet dni zapora, poostrenega s postenjem in na 1200 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 dni Zapora;
č) Muller Adolf na 24 ur zapora, poostrenega s postenjem in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izoremeni ob neizterljivosti na nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. TI!..
dne 26. oktobra 1932.
*
T III G5/32-1	3589	3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Sinkoviča Franca, pos. v Križan vrhu 9, p. Sv. Peter pod Sv. Gorami, se uvede postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica Okrajne hranilnice v Kozjem, št. 6138. glaseča se na ime Crnkovič Franc s stanjem Din 1127 85
Okrožno sodišče v Celju. odd. 111.. dne 9. novembra 1932.
*
r 100'32—2.	3560
Amortizacija.
Na prošnjo Prve hrvatske štedionice. podružnice v Mariboru se uvede posto-oar!e za	baje	iz-
gubljene nw...ee ter se imetnik poziva,
da jo tekom 60 dni od dne objave tega oklica v »Službenem listu< predloži podpisanemu sodišču, sicer bi se izreklo po preteku tega roka, da je menica amortizirana in da nima moči.
Menica je izdana s krajem plačila pri Prvi hrvatski štedionici, podružnice v Mariboru na vsoto Din 2.700-— v Mariboru dne 30. oktobra 1931. Podpisala sta jo Ferdo in Barbara Sernec, posestnika v Selnici ob Dravi.
Okrožno sodišče y Mariboru, odd, IV., dne 4. novembra 1932.
T 62/32-4	3591
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Popošek Franc, rojen 24. septembra 1869 v Novi vasi št. 1, občina Rogoznica, pristojen v Podvince, srez Ptuj, samski, posestnik in delavec v Podvin-cih, se je v letih 1920 do 1922 zadrževal večinoma v Zagrebu kot delavec. Tam je koncem maja 1922 brez vsakega sledu izginil.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1. o. d. z., se uvede na prošnjo brata Popoška Antona, posestnika in gostilničarja v Podvincih, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču.
Popošek Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. novembru 1933. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi m rtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. oktobra 1932.
&
E 375/32-8	3590
Sklep.
V izvršilni stvari Kmetske posojilnice vrhniške okolice na Vrhniki zoper Mlakar Nežo se po § 200, št. 3. izvršilnega reda ustavlja dražbeno postopanje nepremičnin vi. št. 291, k. o. Dobrače-va, ki jo je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 22. avgusta 1932, opr. št. E 375/32.
Za zgoraj označeno izvršljivo terjatev se ne sme dovoliti nova dražba, dokler ne poteče od te ustavitve pol leta.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. II., dne 9. novembra 1932.
4*
E 1247/32-7	3588
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1932. ob devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jurka vas, vi. št. 177, 805, 816.
Cenilna vrednost: Din 109.343-40 (bremena Din 96.000-—).
Vrednost pritikline: Din 1880-—.
Najmanjši ponudek: Din 72-896'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati -lede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v-Novein mestu,
dne 11. novembru 1932.
E 493/32-8.	^56
Dražbeni oblic.
Dne 12. decembra 1932. do pol' dne ob pol desetih bo pri podpis3' nem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lancovo, vi. št. 38, 40, solastninski delež 12/93 do vi. št. 177 in solastninski delež 12/152 do vi. št. 213.
Cenilna vrednost: Din 144.884-13.
Vrednost pritikline: Din 5.975"10, ki je že všteta v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 102.439-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelj3> ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 27. oktobra 1932.
*
E 623/32.	. ’	3555’
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1932. dopol' dne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremič' nin: zemljiška knjiga Čepinci, polovica vi. št. 269.
Cenilna vrednost: Din 20.347-—.
Vrednost pritikline: Din 2140-—.
Najmanjši ponudek: Din 6.782-33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zxlražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg3 sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 14. oktobra 1932.
4*
E 1129/32—6.	3559
Dražbeni oklic.
I)ne 13. decembra 1932. d o p o *' dne ob devetih bo prfc podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremič' nin: gostilniška hiša, zemljiška knjig3 Ocinje, vi. št. 292.
Cenilna vrednost: Din 52.158—.
Vrednost pritikline: Din 500—.
Najmanjši ponudek: Din 34.772—•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe« je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe« sicer bi se ne mogle več uveliavli3*1 glede nepremičnine v škodo zdražitelia« ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti.
dne 14. oktobra 1932.
E 2089/32-11	3586
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1932. ob devetih bo
Pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d- o. Senčak, vi. št. 58.
Cenilna vrednost: Din 28.618'—.
Najmanjši ponudek: Din 19.100—.
, Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-tanem naroku pred začetkom dražbe, s*cer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. novembra 1932.
•j.
E 1028/32.	3554
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šalovci, 18/228
VI.	št. 392.
Cenilna vrednost: Din 10.342'—.
Najmanjši ponudek: Din 6.895—. v
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, i« priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 17. oktobra 1932.
H*
E 291/32-15	3587
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1932. ob desetih
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vel. Lašče, vi. št. 169, 343 in 492, zemljiška knjiga Dvorska vas, vi. št. 495.
Cenilna vrednost: Din 150.000'—.
Vrednost pritikline: Din 28.820'—.
Najmanjši ponudek: Din 78.820—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 28. oktobra 1932.
$
E 1074/32—6.	3552
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Polana, vi. št. 69.
Cenilna vrednost: Din 48.618—.
Najmanjši ponudek: Din 32.412—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 21. oktobra 1932.
•j;
E Va 1093/32—8.	3551
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Poljansko predmestje, vi. št. 197.
Cenilna vrednost: Din 440.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 220.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod.šča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 22. oktobra 1932.
*
E Va 2043/32—7.	3580
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška, vi. št. 471.
Cenilna vrednost: Din 135.600'—.
Vrednost pritikline: Din 1.400-—.
Najmanjši ponudek: Din 90.400-—.
Pravice^ ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 15. oktobra 1932.
Konkurzni razerlasi
So 93/32—2	3576
1405.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice tvrdke Dolček in Marini, trgovine z manufakturnim blagom v Mariboru, registrovane pod firmo Dolček & Marini v Mariboru.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Fran, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: dr. Farkaš Fr., advokat v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, solba št. 84, dne
22.	decembra 1932 ob desetih.
Rok za oglasitev do 16. dec. 1932.
Poravnalna ponudba: 60% kvota. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. novembra 1932.
Sa 91/32—2	3575
1406.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Sicherl Engelberta, trgovca z mešanim blagom v Spodnji Polskavi, registrovanega pod firmo Engelbert Sicherl, trgovina z mešanim blagom v Spodnji Polskavi.
Poravnalni sodnik: Vodušek Štefan, starešina okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici.
Poravnalni upravitelj: dr. Pučnik Josip, advokat v Slovenski Bistrici.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, dne 20. decembra 1932. ob desetih.
Rok za oglasitev do 15. decembra 1932. pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici.
Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. novembra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 10.247/4.	3524—2—2
Oklic.
Likozar Jožef iz Cerkelj št. 8 je pred tremi leti napravil novo klavnico brez oblastvenega dovoljenja. Sedaj prosi za naknadno odobrenje klavnice.
To se daje v smislu § 109. zakona o obrtih na znanje in se razpisuje komi-sionalna razprava na mestu samem na dan 28. novembra 1932. ob 15. uri.
Komisija se snide pri klavnici.
Komisionalna razprava se bo izvedla v smislu določb zakona o obrtih IV. poglavje in § 83. stavbenega reda za bivšo deželo Kranjsko.
Interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte na sreskem načelstvu, soba št. 4, ter podati morebitne ugovore pismeno do dneva razprave ali ustno pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo uvaževali in se bo naprava dovolila, ako ne bo javnih ovir.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 4. novembra 1932.
No. 11266/1.	3569
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Ur. list št. 28/125 ex 1930) se razglaša, da je po sodbi okrajnega sodišča na Brdu z dne 2. IX. 1932, KPS 188/32, Brezniku Ivanu, roj. 28. I. 1901 na Viru. pristojnemu v občino Rafolče, srez Kamnik, Dravska banovina, stanujočemu na Virif št. 73, oženjenemu delavcu, prepovedano, zahajati v krčme za dobo enega leta, t. j. od 21. IX. 1932 do 21. IX. 1933.
Po § 268. kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. kaz. zakona, pa vendarle postreže taki osebi z opojnimi pijačami.
Sresko načelstvo v Kamniku dne 10. novembra 1932.
*
No. 10916/1	3574—2—1
Razglas.
Z vlogo z dne 31. X. t. 1. »je prosil Bovha Janko, pirotehnični podjetnik v Celju, za obrtno oblastveno odobreni e za postavitev pirotehničnega laboratorija, sestoječega .iz štirih lesenih barak na pare. 717/5 in 717/6, k. o. Ostrožno. O teni se odreja v smislu §§ 107., 108.,
109.,	110. in 111. ob. z. in ustreznih določil pravilnika za izvrševanje zakona o izdelovanju, uvažanju in izvažanju in prodajanju smodnikov, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja obravnava za petek, dne 25. nov. 1932. s sestankom na mestu samem ob polen a j s t i h.
Pri tej obravnavi je vložiti ugovore, če se niso prej ustno ali pismeno podali, sicer se bo dopustila izvršitev naprave, ako ne bo uradnih pomislekov.
Mejaši in drugi interesenti so povabljeni, da obravngvi prisostvujejo.
Načrti so do' dneva komisije med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Celju.
Sreskn načelstvo v Colju, dne 9. novembra 1932.
Štev. 11205/11.	3573
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 28. novembra t. 1. ob
11.	uri dopoldne nabavo
5000 kg bencina.
Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 10. novembra 1932.
Štev. 11288/11.	3372
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dne 28. novembra t. I. ob
11.	uri dopoldne nabavo 1250 m žične vrvi.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 10. novembra 1932.
Broj 4354/1932.	3559
Natječaj.
Glavna bratinska blagajna za osigura-nje rudarskih radnika i namještenika u Sarajevu raspisuje natječaj za upražnje-no mjesto ugovornog ljekara Bratinske blagajne kod Mjesne B. B. kod Državne željezare i rudnika u Varešu.
Prinadležnosti ugovornog ljekara od-reduju se srazmjerno broju osiguranih članova i broju kreveta u bolnici B. B.
Osim plate i doplataka uživače Ijekar u naravi i- besplatno stan, ogrijev i osvetlenje. Za ogrijev dobivače godiš-nje 100 q srednjeg ugljena. ko ji se proizvodi na najbližem državnom rudniku.
Ostale uslove o plati i doplacima mogu interesenti dobiti kod Glavne B. B. u Sarajevu ili kod odnosnog Mjesnog upravno? odbora B. B. u Varešu.
Sva prava i dužnosti utvrduju se naknadno posebnim ugovorom koji če se sklopiti izmedu Glavne B. B. i ljekara.
Natjecatelji moraju dokazati:
1. da su državljani Kraljevine Jugoslavije i da znadu srpsko-hrvatski ili slovenački jezik;
2. da imaju ljekarsku diplomu i pravo vršenja prakse u državi;
3. da su tjelesno, duševno i moralno sposobni za vršenje ijekarske službe i da ne boluju od tuberkuloze u bilo kojoj formi;
4. da nisu stariji od 45 godina 1 da imaju najmanje 5 godina Ijekarske prakse poslije svršenog staža. Prednost imaju ljekari koji su ranije Ibili u službi B. B. ili kod opčeg osiguranja radnika, kao i oni sa dokazanim spo-sobnostima za malu i Srednju kirurgiju kao i za poroda je sa ginekologijom;
5. da slobodno raspolažu svojim ima-njem i da nisu bili kažnjeni niti su u istrazi radi zločina ili prestopka iz ko-ristoljublja.
Natjecatelji moraju molbi priklopiti i svjedočanstvo o danu rodenja, uvjere-nje o nadležnosti, uvjerenje o dosadaš-njem namještenju i zdravlju, o reguli-sanoj vojnoj dužnosti, diplomu o promociji na čast doktora medicine, te dokaz o stečeuom pravu opče privatne prakse.
Vlastoručno pisane molbe Imaju se predati ili peštom dostaviti Mjesnoni upravnnm odboru B. B. na odnosnom rudniku najkasnije do 3(1. novembru
1932. do 18. sati.
Zakašnjele molbe kao i one. kodirna ne budu priloženi svi potrebni dokumenti neče se uzimati u obzir.
Obzirom na odredbu § 190. Rudar-skog zakona i na speeijalne prilike u rudarskoj štruci ne mogu se natjecatt za mjesto ljekara B. B. ženska lica
Sarajevo, dne 5. novembra 1932.
Glavna bratinska blagajna za ostguranje rudarskih radnika i namještenika u Sarajevu.
Razne objave
3557
Vabilo na redni občni zbor Klavnice za Gorenjsko, r. z. z o. z. v likvidaciji na Jesenicah,
ki se bo vršil dne 28. novembru 1932. ob pol osmi uri zvečer v zadružnih prostorih v Delavskem domu na Jesenicah, Cankarjeva cesta 3 (Sava), s s 1 e d e č i m d n e v n i m r e do m:
1. Poročilo likvidatorjev.
2. Sklep o končani likvidaciji In izbrisu tz zadružnega registra.
Jesenice, dne 11. novembra 1932.
Likvidatorji.
Vabilo na 11. rodni občni zbor
delničarjev tvrdke
»KOVINA«,
firve Jugoslovanske meta-urglčne industrije d. d. v Mariboru,
ki je bil klican Že za 3. junija 1932., pa radi formalnosti po predsedniku odložen pred prehodom na dnevni red i« se bo sedaj vršil dne 15. decembra 1932. ob 16. url v pisarniških prostorih tvrdke na Teznu pri Mariboru, Vodnikova utica štev. 2$ z naslednjim dnevnim redom:
I. Čitanje in verificiranje zapisnikov o 10. rednem občnem zboru z dne 27. maiu 1931. ter o prekinjene«1
11.	rednem občnem zboru z dne
3.	junija 1932.
II.	Predložitev računskega zaključka in poslovno poročilo upravnega sveta o letu 1931.
III. Poročilo nadzorstvenega sveta.
IV. Predložitev račun, zaključka *a
31.	decembra 1931. in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
V.	Izpremmba pravil.
VI. Volitev članov upravnega sveta d1 odobritev kooptacij, izvršenih ud rednega občnega zbora z dne 27. maja 1931.
VII.	Volitev članov nadzorstvenega sveta in sklepanje o njihovih nagradah.
VIII. Slučajnosti.
Posest vsakih 10 delnic daje pravic0 do enega glasu. Delničarji, ki hočej0 izvrševati glasovalno pravico, mpraj0 svoje delnice — najmanj 4 dni pred sestankom zbora — položiti pri;
1. blagajni tvrdke »Kovina«,
2. Celjski posojilnici v Mariboru,
3. Jadranski banki v Ljubljani,
4 Obrtni Banki v Zagrebu,
5.	Merkur-Bunk Wien.
UPRAVNI SVET.
*
3577
Objava.
Dne 21. oktobra t. 1. bila mi je v Ljubljani ukradena denarnica s šofersko legitimacijo in izprlčevalom. Izdanim oktobra 1928. od sreskega načelstva v Gornjomgradu. Proglašam ebe listini za neveljavni.
Sem Ciril s. r. trgovski pomočnik-šofer v Ljulbnem, srez Gornjigrod-
*	3569
Preklic.
Izgubila se je trgovska legitimacij0 štev. 807/82 na ime lastnice JosiP10 _ Lobnlg. Zaradi Izdaje duplikata se pre’ klicuje listina kot neveljavna.
Tvrdka Zupančič. Maribor.
Izdala kraljevska natisku oprava Dravske banovina. Urednik: Pohar Itobort v Ljubljani Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur t Ljubljani; njen predstavnik; O. Mlchilek v Ljubljani