PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
| TRST
| Ul.
O' TJ
O' >
O '
s
s
S
1
z
%
?

" 3 559 inije)
1
>723
03
v"
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 212 (12.844)
Trst, sreda, 9. septembra 1987
Po sicer še neuradnih vesteh iz krogov petstrankarske koalicije
V
:,0
o
Nespodbudno
Vlada bo v senatu zahtevala zaupnico v odobritev posega mornarice v Zalivu
Tudi včeraj razhajanje med Andreottijem in Zanonejem - Pecchioli poudaril nasprotovanje KPI
višanje cen
RIM — Cene na debelo so julija narasle le za 0,1 odstotka, a na letni ravni je indeks že dosegel 3,8 odstotka. To je navedel osrednji statistični urad ISTAT, ki pri razčlenjevanju podražitev navaja, da se je cena surove nafte zvišala za 3,4 odstotka, električne energije za 4,2 odstotka, barvnih kovin za 3,5 odstotka, medtem ko se je elektrotehnični material zvišal za 5,4 odstotka.
RIM — Z glasovanjem o zaupnici se bo danes zvečer končal prvi del parlamentarne razprave o sklepu vlade, da pošlje vojno mornarico v Perzijski zaliv. Nato se bo začela podobna razprava v poslanski zbornici, trajala bo do sobote in tudi ta razprava se bo končala z glasovanjem o zaupnici.
Čeprav je minister za odnose s parlamentom Sergio Mattarella dejal, da bo vlada »sprejela vsako odločitev šele potem ko bo ocenila potek parlamentarne razprave«, predstavniki parlamentarnih skupin vladne večine ne prikrivajo dejstva, da bo prišlo v obeh vejah parlamenta do glasovanja o zaupnici novi vladi predsednika Gorie. To je izrazito priznanje šibkosti te vlade in sporov v njej v zvezi s tem vprašanjem. Mimogrede, vladna linija bi pri navadnem glasovanju lahko prevladala z odločilnimi glasovi neofašistov.
V zadnjih dneh sta Zanone in Andreotti stalno ponavljala na zasedanjih obrambnih komisij senata in poslanske zbornice ter nato v senatni skupščini že znana stališča, š katerimi sta podkrepila vladno odločitev. Tako je Andreotti včeraj še enkrat ponovil na plenarnem zasedanju senata, da »bi bile popolnoma neupravičene ocene te italijanske odločitve, ki bi ne izhajale iz edinega cilja, ki je zaščita varnosti italijanskega ladjevja v mednarodnih vodah brez vsakršnega sovražnega namena do nobene izmed vojskujočih se držav«. Gre torej za izbiro, ki jo je vlada naredila v tem nujnem primeru, pri čemer pa Andreotti ni zamudil pri-
ložnosti za dodatno polemiko z liberalci in republikanci, saj je dejal, da »je neupravičeno tolmačenje tistih, ki bi hoteli predstaviti to odločitev kot spreobrnitev v korist italijanskega posega, ki so ga od vsega začetka zahtevali.« Andreotti je še izrecno poudaril, da je Italija vedno v prvi vrsti podpirala »perspektivo globalnega pogajanja v okviru OZN. Ne gre za slepo in neutemeljeno vero italijanske vlade v Združene narode. Kdor ocenjuje to vedenje na tako izkrivljen način, ne ustvarja mirnega vzdušja in lahko bi sumili, da želi prenesti ta tragična dogajanja na raven notranje politike. To pa je lahko vredno samo naše ostre kritike,« je dejal zunanji minister, ki je zadnje stavke očitno namenil socialistom.
Andreottijev govor je torej dodobra osvetlil razlike v poudarkih in v stališčih znotraj vladne večine. Niti ta stališča pa niso prepričala komunistov. Načelnik komunistične skupine v senatu Pecchioli je dejal, da iz An-dreottijevega posega jasno izhaja, da je odločitev vlade, da pošlje mornarico v Perzijski zaliv, povsem zgrešena. Po mnenju Pecchiolija so prišle razlike med Andreottijem in Zanonejem tokrat jasno do izraza, saj Andreotti trdi, da je treba olajšati mirovno pobudo Združenih narodov, nato pa vlada v nasprotju s temi stališči sklene v korist vojaškega posega.
Dejansko je bil govor obrambnega ministra Zano-neja v parlamentu drugačen. Iz njega je izhajalo, da »ni
mogoče mižati pred stvarnostjo: prišlo je do napada na ladjo z italijansko zastavo, torej na ladjo, ki sestavlja del italijanskega ozemlja v mednarodnih vodah.« Zanone se je nato zaustavil pri nekaterih podrobnostih: dejal je, da bo »operacija« stala 15 milijard mesečno, da so italijanske ladje opremljene z vsemi varnostnimi napravami in da so tehnološko pripravljene za take posege. Razprava v senatu, ki z izjemo že omenjenih stališč ni vsebovala nič zanimivega, se bo končala danes z glasovanjem o zaupnici; splošno mnenje je namreč bilo, da bi bila pri tajnem glasovanju večina lahko preglasovana; za zaupnico pa je predvideno javno glasovanje.
Istočasno se je v poslanski zbornici začela bitka za »drugo rundo«. Komunisti, neodvisna levica, radikalci, zeleni in demoproletarci so zahtevali, da bi se razprava začela v ponedeljek, ko bo že poznan izid obiska generalnega sekretarja OZN De Cuellarja v Teheranu. V začetku so bili tudi demokristjani tega mnenja, kasneje pa so se »zaradi solidarnosti z večino« prilagodili predlogu socialistov, republikancev, socialdemokratov in liberalcev, tako da bo razprava še ta teden.
Za majhno presenečenje je včeraj poskrbel tudi minister za trgovinsko mornarico Prandini, ki je predlagal, naj bi na italijanske trgovske ladje vkrcali vojake z brzostrelkami; predlog je seveda klavrno propadel.
G. R.
ISTAT pa navaja še druge negativne trende, in sicer nazadovanje izvoza in povečanje uvoza, da bodo prihodnje leto v Italiji skoraj gotovo zabeležili namesto presežka občuten primanjkljaj trgovinske bilance.
Podobno oceno je dala OECD, ki je' podrobno analizirala bodoče trende italijanskega gospodarstva. Predsednik vlade Goria je včeraj skušal omiliti te negativne ocene, a je vseeno moral priznati, da preživlja italijansko gospodarstvo težke trenutke. Italija po njegovem ni znala pravilno izkoristiti nižje cene surove nafte na svetovnih tržiščih. Goria seveda ni navedel, da je pozitivne razlike v ceni z obdavčitvami realizirala predvsem država. Prav sedaj so dani vsi pogoji, da bi se morala cena pogonski nafti zvišati za 8 lir pri litru. Bo torej vlada upoštevala, da je s fiskalizacijo do sedaj izničevala pocenitve in se bo sedaj odpovedala temu, da ne bi s podražitvijo pogonske nafte negativno vplivala na gibanje cen? Saj bo z dodatno obdavčitvijo IVA bržkone sprostila višanje cen in vplivala na stopnjo inflacije.
Honecker končal obisk v ZR Nemčiji
Z zadnjimi pogovori med vzhodnonemškim predsednikom Honeckerjem in bonskim kanclerjem Kohlom so se končali pogovori med obema Nemčijama.
NA 2. STRANI
Ključna osebnost afere preprodaje orožja državam v Zalivu
Anghessa se je predal policiji Prva zasliševanja v La Spezii
MASSA — Aldo Anghessa, ključna osebnost v zapleteni aferi preprodaje italijanskega orožja državam v Zalivu, se je predal policiji v La Spezii. Zdaj bo na voljo preiskovalcem, ki mu bodo morali iztrgati marsikatero resnico v zvezi z njegovimi vlogami v aktivnem podzemnem svetu trgovanja z orožjem, pa tudi trgovanja z mamili in najbrž še sodelovanja z mafijskimi organizacijami.
Pravzaprav, kdo je Aldo Anghessa, ki se je v hotelu Mayesti predstavil kot Gianfranco Torriani? Njegovo delovanje onstran legalnega sveta naj bi bilo pestro in bogato, predvsem pa naj bi bilo tako tempirano, da je večkrat sodeloval s policijo (švicarsko najprej, najbrž pa tudi z italijansko), za katero je skrbel predvsem kot »vohun«. Anghessa je nekaj let svojega življenja presedel v luganski kaznilnici La Stampa, kjer bi bil moral prestati kazen za goljufijo, leta 1984 pa mu je uspelo zbežati iz zapora. Od tistega trenutka dalje naj bi se tudi pričelo njegovo sodelovanje s policijo.
Zaenkrat še neuradni viri poročajo, da je bil Anghessa vpleten v razvoj nekaterih preiskav, ki so se za švicarsko policijo zaključile z aretacijo dveh bližnjevzhodnih trgovcev z 'orožjem, obenem pa je policiji uspelo zapleniti poldrugi milijon švicarskih frankov raketometalcev. Anghessa naj bi imel prste vmes tudi pri preiskavi o prekupčevanju z mamili. Tudi v tem primeru naj bi pomagal policiji, da je zaplenila veliko količino mamil.
Po prvih skopih podatkih, ki jih posredujejo policijski viri, predvsem pa po podatkih, ki izhajajo iz Anghessove
preteklosti, lahko sestavimo lik večplastne osebnosti. Anghessa naj bi bil predvsem izvedenec v »trikotnikovanju«, če lahko tako imenujejo iznajdljiv način ilegalne trgovine orožja, kjer pošiljke orožja, ki ga proizvaja neka država, v kateri sicer velja prepoved prodaje orožja neki drugi državi, srečno prispe v »prepovedno« državo, potem ko ga je nakup neke neprizadete vlade primerno »očistil«. Organizacija podobnih trgovin naj bi bila glavni vir dohodka »meše-tarja« Anghesse, ki pa najbrž le ni deloval čisto sam. Ob tem ostaja še vedno odprto vprašanje, ali je Anghessa tudi tokrat sodeloval s policijo, vsekakor pa se vsi sprašujejo, kako to, da je v svojem begu pozabil na tako pomembne dokumente kar v hotelu.
Včeraj, ko se je Anghessa predal policiji, pa naj bi mu sledila tudi delegirani upravnik podjetja Valsella Paolo Torsello in Antonio Canova. Vsi trije imajo veliko za bregom, ko pa je izbruhnila afera prodaje italijanskega orožja državam, vpletenim v zalivsko vojno, so se raje predali policiji. Celotna afera, za katero lahko zasledimo mafijo in večkrat tudi predstavnike mednarodnega terorizma, postaja iz dneva v dan bolj zapletena, predvsem pa bolj neprijetna za nekatere veljake italijanskega gospodarstva. Fiat ima velik delež soudeležbe v podjetju Valselle, upravi Brede in Selenie pa sta nemudoma demantirali glasnike zelenih, ki so trdili, da sta tudi bili vpleteni v prepovedani prodaji orožja.
Alfonsin se pogaja s peronisti
BUENOS AIRES — V Argentini je avgusta inflacija dosegla 13,7 odstotka, kar je po mnenju večine opazovalcev botrovalo porazu Alfonsinovih radikalcev. Podpora peronistom ne pomeni torej, da so Argentinci dali svojo usodo v roke Peronovim dedičem, temveč je predvsem glas protesta proti Alfonsinovi gospodarski politiki.
Argentinski predsednik bo moral sedaj temeljito premešati ministrske resore, predvsem ekonomske. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi v težkem »sobivanju« s peronisti našel skupni jezik. Sestavili bi lahko pro-Sramsko zavezništvo, saj je malo verjetno, da bi peronisti sklenili akcijski Pakt z desničarsko Zvezo demokratičnega centra. Takega zavezništva jim volivci ne bi prizanesli. Politični opazovalci so torej prepričani, da bo argentinska demokracija našla sprejem-tjivo pot in da se ne bo ponovil pero-nistični avanturizem, ki je državi zadal že toliko gorja.
Direktor Agrokomerca Fikret Abdič v priporu
BEOGRAD — V republiškem javnem tožilstvu je Tanjug izvedel, da je takoj po prispeli odobritvi mandatno imunitetne komisije zveznega skupščinskega zbora SFRJ za sprožitev kazenskega postopka in pripor delegata zveznega zbora Fikreta Abdiča tudi pred odpoklicem z dolžnosti delegata, višji javni tožilec v Bihaču vložil včeraj zahtevo preiskovalnemu sodniku višjega sodišča v Bihaču za sprožitev preiskave in odreditev pripora za Fikreta Abdiča. Razlog za to je utemeljen sum, da je izvršil kaznivo dejanje po členu 114. kazenskega zakonika SFRJ.
Kot je znano, po členu 306 ustave Jugoslavije uživa delegat v skupščini SFRJ imuniteto v času, dokler mu traja mandat. To pomeni, da proti njemu ni mogoče sprožiti kazenskega postopka, niti ga ni moč pripreti, če se sklicuje na imuniteto. Po istem členu ustave je tudi določeno, da se proti delegatu lahko sproži kazenski postopek in odredi pripor z odobritvijo zbora, katerega član je, v zadnjem odstavku tega člena pa je tudi predvideno, da če se zbor ni sestal, o odobritvi za pripor in sproženju kazenskega postopka odloča mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora.
Glavni vzrok za nastanek politike, ki je nasprotna ZK, je formiranje elitnega jedra odtujene ekonomske, gospodarske in politične moči. Na čelu tega jedra sta stala Fikret Abdič in Hakija Pozderac. To pa so ugotovili na ponedeljkovem zasedanju predsedstva občinske konference ZK Velika Kladuša, na katerem so tudi določili delovni program ideološko političnega delovanja. Zgodilo se je prvič, da je v uradnem dokumentu govor tudi o vlogi člana sveta federacije Haklje Pozderca, iz česar izhaja, da Abdič le ni deloval brez »mentorja«.
Tako oceno so podali v delovnem programu velikokladuški komunisti, ki so skušali razrešiti situacijo, ki je nastala zaradi birokratsko-tehnok-ratske izrojenosti družbenih odnosov v Agroko-mercu in vsej Veliki Kladuši.
V tem dokumentu tudi piše: »Natančno sta (Abdič in Pozderac) evidentirala "luknje" v pravnem, gospodarskem in bančnem sistemu države s podkupovanjem, ki je obsegalo celo vikend hišice in hiše. Zagotavljala sta si ljudi, ki so jima bili naklonjeni, tako v bankah, v sodstvu kot v tožilstvu. "Velika gospodarja" sta tako ustvarila svoj
cilj gospodarskega razvoja Velike Kladuše in Cazinske krajine po načelu "cilj opravičuje sredstva" in zavrgla realne možnosti tamkajšnjega združenega dela in širše skupnosti, ter se zatekala k vsem mogočim oblikam nezakonitosti v poslovanju«.
Za Hakijo Pozderca so tudi ugotovili, da se je vmešaval v kadrovsko politiko v sodstvu, tožilstvu in občinskih organih, kot tudi v družbeno političnih organizacijah.
V delovnem programu predsedstva občinske konference ZK se govori tudi o »megalomanskih načrtih«, bolestnih ambicijah poslovodnega odbora Agrokomerca in Fikreta Abdiča, o največjih malverzacijah z menicami brez kritja, o liberalističnem vedenju, o neproizvodnih investicijah ogromnih razsežnosti, kot tudi o centru moči, ki je »upravljal in odločal z usodami ljudi, ki so bili ujeti v paranoidna načela strahospoštovanja lažnih obljub o svetli bodočnosti«.
Do nadaljnjega je predsedstvo odložilo pretres predloga delovne skupine za ugotavljanje idejnopolitične odgovornosti za več kot 80 komunistov, ki so vpleteni v afero Agrokomerc. (dd)
Končani pogovori med Honeckerjem in Kohlom
Obveza obeh Nemčij za okrepitev miroljubnega sožitja v Evropi
BONN — Predsednik državnega sveta NDR Erich Honecker in zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl sta končala svoje bonske pogovore. Ob zaključku so v Bonnu objavili sporočilo, v katerem je-še posebej podčrtana namera obeh nemških držav, da storita vse za miroljubno sožitje v Evropi.
Kohl in Honecker sta tudi ob tej priložnosti ponovila tezo, po kateri na nemških tleh ne sme zrasti nobena vojna več. O stanju medsebojnih odnosov sta v sporočilu ugotovila, da je treba tisto, kar je bilo doseženo doslej, vsestransko izkoristiti, češ da nudijo pozitivni dosežki preteklega dela dobro podlago za nadaljevanje konstruktivnih prizadevanj v prihodnosti. Oba sobesednika sta omenila tudi humanitarna vprašanja in se pri tem zavzela za nadaljnje olajšave v prid medsebojnemu obiskovanju in potniškemu prometu med obema nemškima državama, pa tudi za reševanje tistih problemov, ki nastajajo zato, ker je mednemška meja ločila posamične družine. Sicer pa je Honecker v tem zadnjem pogovoru Kohla pozval, naj se ZRN odloči za mednarodnopravno priznanje NDR, ter je pribil, da je obstoj dveh nemških držav nepreklicen.
Ta poziv je bil bržkone tudi odgovor na sinočnjo dolgo zdravico, ki jo je v celoti prenašala tudi za-hodnonemška televizija in ki je bila očitno namenjena predvsem domači javnosti (čeprav jo je, tako kot tudi Honeckerjevo, v celoti objavil tudi davišnji vzhodnonemški tisk). V zdravici Kohl ni vztrajal samo pri ponovni združitvi, ki da jo nalagajo tudi zahodnonemški ustavni predpisi, marveč je namignil tudi na razvpito streljanje za prebežniki, ko je izjavil, da sodi k miru v Nemčiji tudi zahteva, da orožje na meji enkrat za vselej umolkne.
Sicer pa je današnji dan potekal manj v znamenju načelnih deklaracij, čemur je bil posvečen včerajšnji dan, bolj pa so zanj značilni konkretni dogovori. Potem ko je Honecker včeraj povabil na obisk zahodnonemškega predsednika Weizsaeckerja, je danes takšno povabilo izročil tudi Kohlu, ki ga je hvaležno sprejel. V pogovoru s Honeckerjem se je za parlamentarne stike izrekel tudi predsednik zveznega zbora Jenninger, četudi je izrazil nekatere pomisleke spričo dejstva, da Vzhodni Berlin tiste člane zveznega zbora, ki so iz Zahodnega Berlina, obravnava nekaj drugače kot ostale. Pristojni ministri so
danes podpisali tri sporazume, ki se nanašajo na znanstveno-tehnično sodelovanje, na varstvo pred žarčenjem in na varnost pri reaktorjih. Podpisa prvega od treh sporazumov, ki zajema 27 konkretnih projektov, sta se udeležila tudi Honecker in Kohl. Dopoldne sta se posebej pogovarjala tudi zunanja ministra obeh držav, Genscher in Fischer. Medtem ko Fischerjeva navzočnost v vzhodnonemški delegaciji nemo priča, da prihaja Honecker v Bonn kot poglavar suverene države, je Bonn »posebno naravo« mednemških odnosov demonstriral tako, da je v delegacijo namesto zunanjega ministra Genscherja vključil ministrico za mednemške zadeve VVilmsovo. To »demonstriranje« pa obeh ministrov ni oviralo, da se dopoldne ne bi dve uri pogovarjala predvsem o razorožitvenih vprašanjih in o morebitnem skupnem nastopu v OZN. Predstavnik NDR bo po vsej verjetnosti namreč predsednik jesenskega uradnega zasedanja generalne skupščine.
Erich Honecker je popoldne posvetil srečanjem s predstavniki političnih strank, zvečer pa naj bi se srečal še z Willyjem Brandtom.
MARJAN SEDMAK
N’Djamena
slavi
zmago
N'DJAMENA — Čadski generalštab je včeraj objavil podatke o uspelem napadu na oporišče Maaten es Sara na libijskem ozemlju. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, so ubili 1713 libijskih vojakov, zajeli pa so jih 309, poleg dveh jugoslovanskih svetovalcev in enega vzhodnonemškega. Uničili naj bi 70 težkih tankov, številne večcevne samohodne protiletalske baterije, osem radarskih naprav in številna skladišča. Kot piše pariški Le Monde, je libijska oklepna enota po pomoti zašla na svoje mine. Čadski vojski je ob umiku uspelo odpeljati le nekaj ducatov terenskih tovornjakov in protiletalskih raket.
Medtem pa v Libiji obtožujejo Francijo in ZDA, da pripravljajo napad na Libijo s čadskega ozemlja. Pariz in Washington sta te obtožbe odločno zavrnila. ZDA nima v Čadu nobenega svetovalca, Francija pa je poudarila, da bo nadaljevala z vsestransko vojaško podporo Čadu. Sestrelitev libijskega bombnika nad N'Djameno je po mnenju Pariza le rezultat francosko-čadskega dogovora.
Javni nastop voditelja južnokorejske opozicije
SEUL — Več kot 100 tisoč ljudi je včeraj v Kwangjuju poslušalo govor voditelja južnokorejske opozicije Kim Dae Junga, ki se je vrnil v rodno pokrajino po 16 letih odsotnosti, ker je bil v zaporu, v prostovoljnem izgnanstvu v ZDA in v hišnem priporu v Seulu (Telefoto AP)
Zvišanje eskontne mere v ZDA dokaz težav v gospodarstvu
NEWYORK — Z najnovejšim skokom tako imenovane eskontne stopnje v ZDA (ameriška Centralna banka je namreč zvišala ceno denarja, ki ga posoja komercialnim bankam s 5,5 na 6 odstotkov) se je po mnenju nekaterih vodilnih ameriških finančnih strokovnjakov končalo večletno obdobje splošnega padanja obrestnih mer v ZDA.
Novi predsednik ameriške uprave federalnih rezerv Alan Greenspan se je za pravo povišanje eskontne stopnje v ZDA v zadnjih 3 letih odločil zaradi nove'ga vztrajnega drsenja vrednosti dolarja navzdol, kar po mnenju strokovnjakov ameriške Centralne banke napoveduje povečanje inflacije v ZDA.
Zunanjetrgovinski deficit ZDA je v juniju posekal vse dosedanje rekorde in dosegel 15,7 milijarde dolarjev. Ameriški zunanjetrgo-
vinski deficit, ki bi se moral zaradi padca vrednosti dolarja teoretično začeti zmanjševati, po ocenah Reaganove administracije narašča zato, ker so se glavni ameriški trgovinski partnerji raje odpovedali dobičkom kot pa, da bi zmanjšali svoj izvoz na ameriško tržišče.
V primeru če bodo tudi podatki o zunanjetrgovinskem deficitu v juliju, ki bodo znani konec tedna, pokazali, da se naraščanje omenjenega primanjkljaja še ni končalo, se utegne ameriški kongres, ki bo ta teden začel usklajevati podrobnosti novega ameriškega trgovinskega zakona, opredeliti še za bolj protekcionistično varianto kot sicer.
Zvišanje eskontne stopnje, ki je povzročilo tudi skok tako imenovane primarne obres-
tne mere na 8,15 odstotka, naj bi vsaj začasno zaustavilo padanje vrednosti dolarja. Zaradi stalnega izgubljanja vrednosti dolarja so se namreč povečale cene uvoženih izdelkov v ZDA, kar povečuje inflacijske pritiske, po drugi strani pa je padla tudi vrednost ameriških vrednostnih papirjev, oziroma dobički tujih investitorjev v ZDA. Glede na to, da ameriške administracije velik del svojega proračunskega primanjkljaja pokrivajo s tujim kapitalom, je bilo zvišanje eskontne stopnje nujno. Japonski investitorji, ki so lansko leto investirali v ZDA približno 20 milijard dolarjev, so namreč zaradi padca dolarja in s tem povezanega padca dobička, začeli v zadnjih mesecih množično prodajati ameriške državne obveznice in druge vrednostne papirje.
V Turčiji odkrili že 1.500 primerov obolelih za kolero
ZAGREB — V Zagrebu so odkrili že pet primerov kolere.
Turška družina Volču (oče Husein, mati Veter in štirje otroci: Veli, Nurije, Kemal in Ali) je potovala z avtomobilom iz Turčije v ZR Nemčijo. V Jugoslavijo so vstopili iz Bolgarije v noči med 2. in 3. septembrom pri Nišu. Vozili so se proti Mariboru in na poti so se ustavili samo na treh bencinskih črpalkah.
Na cesti iz Zagreba v Maribor je 3. septembra ob 11. uri materi Veteri nenadoma postalo slabo in turška družina je poiskala pomoč zdravnika v Zaboku. Poslali so jih v bolnico v Zagreb, kjer so ugotovili, da je vsa družina razen petnajstletnega Kemala zbolela za kolero in zato so jih zadržali na zdravljenju.
Predstavniki klinike za infekcijske bolezni »Dr. Fran Mihajljevič« so o bolezni obvestili ustrezne organe federacije, republike, mesta Zagreba in turški konzulat v Zagrebu. Sprejeli so obsežne preventivne ukrepe, da bi preprečili nadaljnje morebitno širjenje bolezni. Vozilo prve pomoči, s katerim so prevažali obolele Turke, so skupaj z ostalimi osebnimi stvarmi in avtomobilom turške družine dezinficirali.
Medtem iz Turčije prihajajo poročila, da so odkrili že več kot 1.500 obolelih za kolero. Turške oblasti sumijo, da so kolero prinesli turški romarji iz Meke.
Ker velika večina turških državljanov, ki delajo v ZR Nemčiji in drugih zahodnoevropskih državah, potuje čez Jugoslavijo, je upravičen strah, da odkriti primeri kolere ne bodo ostali osamljeni.
Nasilje nad Albanci
BEOGRAD — Kot se je bilo bati, so nekateri Jugoslovani na zločin v paračinski kasarni, kjer je vojak albanske narodnosti ustrelil štiri sovojake, odgovorili s kolektivnim maščevanjem nad albanskim prebivalstvom. Že pre-dvčerejšnjim so neznanci razbili dve slaščičarni, katerih lastnika sta Albanca, v Paračinu in, kot poroča Tanjug, je do podobnih izgredov prišlo včeraj tudi v Beogradu in Titogradu. V Beogradu so »neznanci« razbili štiri, v Titogradu pa dva albanska lokala.
Obisk iz Švedske
LJUBLJANA - Študijska delegacija odbora za industrijo in trgovino Švedske, ki ji predseduje Nils Erich Waag, se je pogovarjala s slovenskimi gospodarstveniki. Glavna tema tega pogovora je bila blagovna izmenjava. V preteklem letu je Slovenija izvozila na Švedsko razno blago v vrednosti 26,4 milijona dolarjev, uvoz pa je znašal 27,7 milijona dolarjev. Izvoz se je glede na leto 1985 povečal za 11 odstotkov. Osnovni izvozni proizvodi iz Slovenije so pohištvo, avtomobilske prikolice, avtomobilske gume, tkanine, papirna konfekcija, električni štedilniki in električni računski stroji. Slovenska podjetja iz Švedske v glavnem uvažajo motorne žage, celulozo, surovine za kemično industrijo in gradbene stroje. Med največjimi slovenskimi izvozniki je Slovenijales, ki namerava na osnovi kooperantske pogodbe z družbo Ikea v prihodnjih letih povečati izvoz pohištva na Švedsko.
Značilni tradicionalni izvoznik je tudi Elan, katerega ime je v svetu ponesel švedski smučar Ingemar Stenmark. IM V iz Novega mesta ima na Švedskem svoje podjetje, preko katerega prodaja počitniške prikolice, Jugo tekstil in Tekstilindus pa izvažata tkanine. Člani švedske delegacije so se posebej zanimali za nakup slovenskih vin in mineralne vode, kot tudi za ponudbe obrtnikov. Delegacijo je sprejel tudi predsednik skupščine SR Slovenije Miran Potrč.
Ob diplomatskih pobudah v Zalivu utihnilo orožje
NIKOZIJA — V pričakovanju misije generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja v Zalivu vlada zatišje, okrepila pa se je politično-diplomatska dejavnost. Politični opazovalci so tako z začudenjem sprejeli_ obisk libijskega zunanjega ministra Žadalaha Aziza al Thalija v Bagdadu. Tripolis je bil do nedavnega skupaj s Sirijo glavni zaveznik Teherana, to prijateljstvo pa se po vsem sodeč sedaj krha. Libija ne zavrača dosežkov iranske islamske revolucije, a je glede zalivske vojne postala previdnejša.
Aziz je navsezadnje prispel v Bagdad iz Kuvajta, kjer so ravnokar izgnali že šestega iranskega diplomata, da je v veleposlaništvu ostal le amba-
sador. Kuvajt je obenem v Moskvo poslal svojega zunanjega ministra Saba-ha al Ahmeda, da bi pri sovjetskih voditeljih dobil podporo ob zadnjih iranskih grožnjah.
V Moskvi pa se trenutno mudi namestnik iranskega zunanjega ministra Larižani, ki se je včeraj sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnad-zejem. Šef sovjetske diplomacije je poudaril že znano stališče, da bi morale Zaliv zapustiti vse tuje vojaške ladje.
Medtem pa je včeraj nemoteno preplula Hormuška vrata italijanska kontejnerska ladja Andrea Merzario.
Na sliki (telefoto AP): na nizozemskih minolovcih so v teku priprave za odhod v Zaliv.
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA
zavaruje
triglav
s predstavništvi v
AJDOVŠČINI
IDRIJI
TOLMINU
čestita svojim zavarovancem in občanom Nove Gorice ob njihovem prazniku
SCPGORICA
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE •GORIČANOVA GORICA
—	KOMPLET INŽENIRING STORITVE
—	PROJEKTIRANJE
—	GRADNJA VSEH VRST OBJEKTOV DOMA IN V TUJINI
—	ŠIROK PROGRAM PROIZVODNJE ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ
Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke ob prazniku Nove Gorice
S seje Izvršnega odbora SKGZ
Zakon za globalno zaščito ostaja najvažnejša zahteva
TRST — Izvršni odbor SKGZ je na prvi seji po počitnicah razpravljal o raznih problemih slovenske manjšine in je na prvem mestu obravnaval vprašanje uzakonitve narodnostnih pravic. Potrdil je, da ostaja zakon za globalno zaščito prva in najvažnejša zahteva. Nerazumljivo in škodljivo bi bilo, če bi se temu odpovedali in sprejemali rešitve posameznih vprašanj kot nadomestilo za celovit zakon, ker bi se reševanje slovenskega vprašanja v Italiji zavleklo v nedogled.
Reševanje finančnih problemov Slovenskega stalnega gledališča in morda še kakšne kulturne ustanove, ki je v veliki krizi, vse to spada v sprotno reševanje težav obstoječih ustanov, ki jim grozi zapora, če si ne preskrbijo potrebna denarna sredstva. Tak posebni zakon ali vključitev financiranja v drug zakon ni torej etapa v izpolnjevanju vsebine zašči-tenga zakona, temveč nujen poseg, zato da se obdržijo pri življenju za Slovence tako važne ustanove.
Izvršni odbor je ugotovil, da je doslej vložila svoj zakonski osnutek za globalno zaščito le KPI. V zvezi s tem je Izvršni odbor izrekel pričakovanje, da bodo v naj-
krajšem času isto storile še vse tiste stranke, ki so vložile svoj osnutek v prejšnji legislativni dobi. Še bolj se seveda mudi oskrbeti financiranje omenjenih kulturnih ustanov, zato SKGZ poziva deželne parlamentarce, da takoj sprožijo akcijo.
Izvršni odbor je izrazil zaskrbljenost v zvezi z napovedanim shodom istrskih beguncev v Trstu 20. t. m. Skrb zbuja predvsem tisti del programa, ki sam na sebi predstavlja instrumentalizacijo. Prav tako ni brez pomena, da se shod vrši tik ob meji in v Trstu, katerega znaten del tako vztrajno • goji nesprtost in sovraštvo. Zaradi tega obstaja resna nevarnost, da ne bo ostalo le pri golem zboru, na katerem bi udeleženci razpravljali o svojih problemih in da bodo nekateri deli manifestacije zadobili nacionalistični in revan-šistični značaj.
SKGZ obžaluje, da si vplivne politične stranke in politične osebnosti danes pilatovsko umivajo roke.
V nadaljevanju seje je Izvršni odbor razpravljal še o mladinski problematiki ter pregledal doslej opravljeno delo in sklepe ter pobude, ki jih bo treba uresničiti do občnega zbora.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__
h strokovnega tiska
Poskus primerjave evropskih manjšin
Italijanska sociološka revija »Rivis-ta italiana di scienza politicd« je v svoji prvi številki letnika 1981 objavila 45 strani dolg prispevek z naslovom: »Etnične manjšine zahodne Evrope - primerjalna raziskava«, ki ga je podpisal Erik Allardt. Delo je izhajalo iz dveh raziskav, ki jih je izvedla Raziskovalna skupina primerjalne sociologije na univerzi v Helsinkih, v okviru širše raziskave, zasnovane na evropski ravni, na temo: »Gospodarstvo, prostor in identiteta«.
Tudi ta raziskava izhaja iz pozornosti (ali zaskrbljenosti) ki jo je vzbudila politična mobilizacija številnih manjšin, v drugi polovici 60. let. Njen cilj je bil razumeti družbene mehanizme, ki so prispevali k temu preporodu etničnosti v razvitih industrijskih deželah zahonde Evrope: katere jezikovne manjšine se politično aktivirajo, kdaj in zakaj?
V uvodnem delu je avtor poudaril svoj izhodiščni pogled na opredelitev etničnih skupnosti: manjšine se pojavljajo in ohranjajo predvsem kot družbene tvorbe; jezik in kultura so važni dejavniki, a šele, ko dobijo svoj družbeni pomen. Zato je pri definiciji manjšin dal večji poudarek na njihovo družbeno obnašanje, kot pa na številčnost ali splošno znanje jezika.
Izreden uspeh slovenskih tržaških jamarjev
TRST — Kaninsko pogorje je eno samo veliko kraško področje, dobesedno posuto z jamami. Od vhoda do vhoda je pogosto le nekaj deset korakov. Ker se planota nahaja na višini nad 2000 m, medtem ko so izviri okoli 1400 m nižje, obstaja možnost odkritja izredno globokih jam. Zato slovenski jamarji že dolgo raziskujejo to področje, v upanju, da bodo prodrli v velike globine. Veliko število vhodov pa predstavlja največji problem, saj se je treba spustiti v vsakega, da se ugotovi, če se nadaljuje. Večina jam se konča v snegu ali v ožinah že na majhnih globinah. Zato je raziskovanje zamudno, rezultati pa so običajno skromni.
Avgusta in septembra so slovenski tržaški jamarji raziskali na Kaninu večje število jam. Pri tem so našli brezno velikih dimenzij. Gre za en sam jašek, ki navpično pada do globine okoli 260 m. Ce pri prvi meritvi ni prišlo do večjih napak, je to naj-yečja slovenska vertikala. Do sedaj je bila največja vertikala v Breznu v Levpah, kjer so izmerili 244 m navpičnice. Za vertikalo oziroma navpičnico velja brezno, ki se spušča podobno kot vodnjak, ne da bi imelo vmes stopnje.
Odkritje tega brezna predstavlja za naše jamarje izreden uspeh, ki pa Je deloma poplača vloženi trud, saj je do glavnega cilja, to je do zelo globoke jame, kot kaže, še daleč.
V teku priprave za nedeljsko slavje
V Novi Gorici bodo odkrili spomenik Radu Simonitiju
NOVA GORICA — V Novi Gorici je že vse nared za veliko partizansko zborovanje in tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 13. t. m., ko bodo tu odkrili spomenik Radu Simonitiju, zaslužnemu slovenskemu skladatelju in dirigentu, ustanovitelju in zborovodji slavnega pevskega zbora NOVJ »Srečko Kosovel«.
S to prireditvijo se bodo udeleženci spomnili tudi 50. obletnice ustanovitve KP Slovenije in 50. obletnice prihoda predsednika Trsta na čelo KP Jugoslavije. Prireditev bo priložnost za proslavo praznika občine Nova Gorica.
Pobudo za postavitev spomenika Radu Simonitiju so dali Osrednji odbor prekomorcev - borcev NOVJ, domicilni odbor pevskega zbora NOVJ »Srečko Kosovel«, odbor skupnosti borcev 1. odreda NOVJ na Bližnjem vzhodu in zbor skupnosti borcev 1. prekomorske brigade.
Spomenik je delo komaj umrlega akademskega slikarja Negovana Nemca, za katerega odlitek v bronu je pripravil livar Andrej Kamšek iz Ljubljane. Odkritja spomenika se bodo udeležili borci 1. in 2. prekomorske brigade, 1. odreda NOVJ in Bližnjem vzhodu, pevsekga zbora NOVJ »Srečko Kosovel«, prekomorci - borci NOVJ občine in še mnogi iz raznih krajev Primorskega ter s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije.
Partizansko srečanje bodo začeli go-riški pihalni orkester in pevski zbori; sledili bodo govori, nato pa v kulturnem delu prireditve tudi nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič«. Slednji bo, skupno z moškim pevskim zborom »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, zaključil prireditev s pesmijo o Titu, ob spremljavi go-riškega pihalnega orkestra.
Prireditev se bo zaključila s tovariškim srečanjem v prostorih hotela Sabotin v Novi Gorici.
Jezikovne manjšine smatra kot posebno podskupino etničnih skupnosti, ene in druge pa meni, da se lahko definira le na osnovi različnih kriterijev, ki imajo drugačno težo od primera do primera. Na splošno trdi, da se etnične skupnosti oblikujejo predvsem na podlagi lastnega nastopanja z določeno identifikacijo, ki služi po eni strani za dosego določenih družbenih prednosti po drugi strani, pa nudi posamezniku določene korenine in določeno zaledje. Zato se taka »av-toidentifikacija« lahko spreminja, glede na razmere.
Naloga, ki si jo je zdal avtor s sodelavci ni bila lahka: kljub številnim evropskim statističnim in razsikoval-nim ustanovam, ni bilo možno zbrati popolne serije podatkov o 46. različnih manjšinah v 13. državah (Avstrija, Belgija, Anglija, Danska, Finska, Francija, Zah. Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Norveška, Španija in Švica). Iskani podatki so bili naslednji: 1) gostota prebivalstva, 2) selitveno gibanje, 3) brezposelnost, 4) zaposlenost v kmetijstvu, 5) poprečni narodni dohodek, 6) raven jezikovnega razvoja,
7)	poprečna jezikovna usposobljenost,
8)	dosežena jezikovna enotnost, 9) dosežena avtonomija, 10) šolska raba jezika, 11) uradno priznanje jezika, 12) opremljenost z množičnimi občili (tisk, radio, televizija), 13) številčnost, 14) številčni razvoj manjšine, 15) glasovanje za socialistične stranke, 16) glasovanje za skrajno leve stranke, 17) obstoj manjšinske-regionalistične stranke in 18) prisotnost političnega nasilja.
Zaradi raznolikosti pojavov, raznolikosti virov informacij in okoliščin v katerih te skupnosti živijo, je prišlo pri kategoriziranju teh značilnosti do številnih površnosti in napak, katerih se avtor zaveda. Kot primer naj velja le dejstvo, da tako nas, Slovence v Italiji, kot rojake na Koroškem, avtor vključuje v kategorijo manjšin, kjer obstaja politično nasilje. Pri tem seveda ne upošteva predznaka tega nasilja, če ga manjšina izvaja ali trpi. Težava pri zbiranju podatkov je bila očitno tako velika, da je avtor celotno raziskavo označil kot »eksplorativno in preliminarno«, kljub ogromni količini znanja in napora, katere je uložil vanjo.
Vendar vse pomanjkljivosti ne zmanjšujejo pomena tega poskusa: iz primerjave večjega števila manjšin izluščiti elemente, ki razložijo njihovo večjo ali manjo etnično angažiranost. Primerjava je bila izvedena z zapletenim statističnim postopkom faktorske analize. Najprej so bili analizirani posamezni dejavniki, nato so bili iz njih izluščeni trije novi, splošnejši dejavniki in sicer: 1) jezikovna opremlje-
nost, 2) gopodarska opremljenost ter 3) politična opremljenost in končno so bili ti novi pokazatelji strnjeni v enega samega, ki naj bi predstavljal mero za celotno, splošno opremljenost manjšine (»risorse«).
Presenetljiv rezultat tega postopka je, da pristanemo Slovenci v Italiji, na končni »lestvici«, na tretjem mestu, takoj za belgijskima skupnostima Flamcev in Valoncev. V to skupino, ki jo avtor imenuje »skupnosti z močno etnično angažiranostjo in bogato opremljenostjo« je vključil še prebivalce švicarske regije Jura, Južne Tirolce in Katalonce v Španiji. Koroški Slovenci so bili postavljeni v srednjo od devetih skupin, označeno kot: »srednje angažirani in srednje opremljeni«, skupaj s Furlani, Danci v Nemčiji in drugimi.
Pustimo opredelitev posameznih narodnostnih skupin, za katere so bile določene napake neizbežne in poglejmo splošne zaključke, ki so glavni rezultat raziskave.
Prebujenje manjšin je splošna težnja v razvitih industrijskih družbah. Začela se je skoro istočasno, v prvi polovici 60. let. Večina manjšin se je tedaj začela sama opredeljevati. Etnični aktivizem se je s splošno izobrazbo povzpel na višjo raven, politično so se ta gibanja usmerila pretežno v levo in vlade so pokazale naraščajočo razpložljivost, da zadovoljijo zahtevam z jasno težnjo, ki bi jo lahko strnili v geslo; kontrola brez konfliktov.	V
Izražanje lastne identitete je postalo lažje in vse kaže, da so etnična čustva v skladu s potrebami sodobne družbe, ker nudijo neke družbene vezi, kjer stare strukture ne ustrezajo več. šibi se kulturna delitev dela: manjšine niso več tako stisnjene v ozke družbene sloje ali kategorije kot nekoč in posameznik ima več možnosti izbire pri zaposlovanju, zato so družbeni odnosi mnogovrstnejši in identiteta ni več ena sama, ampak v isti osebi se lahko povezuje pripadnost večjemu številu različnih skupin.
Nekoč so večine kategorizirale manjšine predvsem tako, da so ohranjale materialne privilegije. Danes, ko se manjšine same opredelujejo jim večina zanika lastno identiteto. Problem niso več v boju proti diskriminaciji ampak v boju za priznanje svoje identitete.
In še zadnji zaključek: najbolj opremljene manjšine so najbolj politično angažirane. Najbolj se borijo za priznanje svojih korenin in istovetnosti tiste mnajšine, ki so si že zagotovile deločeno materialno in kulturno varnost.
V vsem tem avtor vidi manjšo nevarnost za etnične konflikte, kot v preteklosti.
Deželna komisija o obmejnih področjih
TRST Prihodnji četrtek se bo sestala posebna deželna svetovalska komisija za komunitarne zadeve in zunanje odnose, na kateri bodo orisali pripombe in ocene dveh institutov (ISDEE in ISIG) o enotnem besedilu raznih zakonskih osnutkov, ki ležijo v parlamentu, o tako imenovanem osnutku za obmejna področja.
MEDNARODNI
VZORČNI
SEJEM
Urnik: ob delavnikih I6.00 - 23.00 sobota in prazniki 9.00 - 23.00
»Se bo še kdaj vrnil?«
»Seveda se bo.« Stekla je po stopnicah proti njim in nenadoma jo je obšla utrujenost. Zakaj ji mora vedno vse otežiti? Zakaj jemlje vse tako osebno? Verjetno zato, ker preveč pije, je vzdihnila sama pri sebi, medtem ko je poljubila Lionela, skuštrala Gregove lase in se sklonila ter vzela dvojčici v naročje. Bila je dovolj močna, da je lahko nesla °be. Bila je dovolj močna, da je lahko marsikaj naredila. Morda je to motilo Warda. Tega ni rad priznaval, njej pa je bilo to dejstvo vedno teže skriti pred njim. Hotela ga je vprašati, zakaj ji to počne, pa je že vedela odgovor. Ni se mogel sprijazniti z vsem, kar se jim je zgodilo, izbrati je moral, ali bo krivil njo ali sebe. V vsakem slučaju pa je račun plačevala ona. Tudi to noč, ko je bedela do štirih zjutraj in čakala, da se bo vrnil, pri tem pa molila, da se ni zaletel z avtomobilom in se poškodoval. Prikazal se je ob četrt na pet in se smrdeč po ginu v temi komaj priplazil v Posteljo. V takšnem stanju ni imelo smisla govoriti z njim. Sklenila je, da bo počakala do jutra in mu razložila svoj načrt. Ko mu ga je končno povedala, ni bil navdušen.
»Za božjo voljo, Ward, poslušaj me.« Imel je tako grozovitega mačka, da je komaj kaj videl, njej pa se je mudilo v Hollywood k Abu podpisat pogodbo in dvignit scenarij.
»Ne bom poslušal tega sranja. Tako nora si kot jaz nekoč. Prazne sanje, nič drugega. Prismuknjena si. O režiranju veš toliko kot jaz, jaz pa ne vem o vsej zadevi prav ničesar.« Besno jo je pogledal.
»Jaz tudi ne, a se bom naučila. Za to ravno gre pri tej službi, in morda še pri naslednji ... morda celo pri naslednjih desetih filmih, kaj jaz vem. Toda potem bom že nekaj vedela o režiranju. To, kar predlagam, tudi ni tako zelo noro.«
»Drek.«
»Ward, poslušaj. Producenti imajo veliko znancev, poznajo druge ljudi z veliko denarja. Ni nujno, da imajo sami denar, še to ni nujno, da imajo radi filme, čeprav je lažje, če se vsaj pretvarjajo, da jih. Producenti so posredniki. Sestavljajo pogodbe. Si lahko misliš boljše delo zase? Poglej samo ljudi, ki jih poznaš, pa stike, ki jih imaš! Nekateri izmed tvojih prijateljev bi gotovo radi naložili denar v filme in se malo bolj povezali s Hollywoodom. Če bova dobro delala, lahko postaneva celo partnerja. Ti boš producent, jaz pa režiserka.« Pogledal jo je, kot bi bila zmešana.
»Zakaj naju kar takoj ne prijaviš za vaudeville? Čisto zmešana si, povsod se boš osmešila.« Na koncu se je umaknila. Ni si še želel upanja. Še možnosti ni bil sposoben videti, zato pa jih je sama videla prav vse - in si želela, da bi premaknil svojo leno rit in poskusil. Pobrala je svoj plašč in torbo in zviška pogledala nanj.
»Kar smej se, Ward Thayer, če hočeš. Toda nekega dne boš moral priznati, da sem imela prav. Če boš še sploh kdaj zbral dovolj korajže, da boš spet mož, boš morda celo preizkusil mojo zamisel. Ni tako nora, kot bi jo rad prikazal. Pomisli kdaj nanjo, če boš imel kaj časa med dvema kozarcema.« S temi besedami je odšla in zaprla vrata.
V naslednjih dveh mesecih Warda skoraj ni videla. Navadno je spal, ko je odhajala na dolgo vožnjo z avtobusom, ki jo je peljal na delo. Oditi je morala že malo po četrti uri, ker je vožnja do MGM-ja trajala neskončno dolgo. Preden pa se je zvečer vrnila domov, je deseta že minila, otroci so že trdno spali, Ward pa je bil navadno kje zunaj. Nikoli ga ni vprašala, kam hodi ponoči. Po kopeli, hitri večerji in kratkem pregledu scenarija se je zgrudila v posteljo, na-slednega dne pa se je vse začelo znova. Takšno življenje bi uničilo vsakogar, vendar Faye ni hotela popustiti. Režiser, s katerim je delala, je mrzil vse, kar je naredila, in ji je grenil trenutke na snemanju, vendar ga na srečo skoraj nikoli ni bilo. Pri tem pa ji je bilo popolnoma vseeno, kaj počne, kajti med igralci in njo samo se je spredla prava čarovnija, iz njih je izvabila tisto, kar ni uspelo nikomur drugemu. To je bilo opaziti v vsakodnevnih delovnih posnetkih, še več pa v zmontirani filmski kopiji, ki so jo pokazali Doru Scha-ryju. Abe jo je poklical domov proti koncu januarja, teden dni po končanem snemanju, teden dni po tistem, ko se je vrnila domov in ugotovila, da je Ward tokrat odšel za več dni. Varuški je rekel, da gre v Mehiko »na obisk k prijateljem«, in od takrat ni več slišala zanj. Ko je dobila sporočilo, ji je hrbet preletel mrzel srh, vendar si je dopovedala, da je vse v redu in se prisilila, da se je vsa posvetila otrokom, ki jih skoraj nikoli ni videla, odkar je začela delati pri filmu. Toda dneve z njimi je znova prekinil Abe, ki jo je poklical ravno, ko se je igrala z Anne.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Seminar je zamišljen v obliki spleta predavanj in razpravljanja
Danes prvi dan 23. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem
V Gregorčičevi dvorani se danes začenja 23. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Vse teme so zamišljene v obliki spleta predavanj, vprašanj, odgovorov in razpravljanja, prvo predavanje pa je kot običajno namenjeno vzgojiteljicam, potekalo pa bo od 8.30 do 12.30. Vodila ga bo prof. Irena Levičnik iz Zavoda SR Slovenije za šolstvo, govorila pa bo o novih pobudah v predšolski vzgoji s poudarkom na problemu dela v dvojezičnem okolju. Jutri in v petek bodo imele vzgojiteljice hospitacijo v dveh skupinah v vrtcu Sežana. Skupini bosta vodila Silvo Fatur in Sonja Tasevski.
Drugi ciklus predavanj je namenjen vsem pedagoškim delavcem vrtcev in šol. V torek, 15. t. m., bo v Kulturnem domu v Trstu dr. Matjaž Kmecl predaval o kulturi za sedanjost prihodnost. Isti dan bo ob 11. uri tudi uradna otvoritev seminarja. Učitelji bodo prišli na vrsto v sredo, 16., in bodo tudi letos razdeljeni v dve vzporedni skupini. Za skupino A bo predavala prof. Marija Gabrijelčič iz Vzgojne posvetovalnice v Novem mestu. Tema predavanja bo: Učenje z miselnimi vzorci kot najbolj naravna pot učenja. Skupina B pa bo lahko sledila prof. Alberti Poles iz Zavoda SR Slovenije za šolstvo v Kopru, ki bo vodila predavanje o nekaterih didaktičnih problemih dela v kombiniranih oddelkih. Isti skupini bo predaval tudi prof. Darko Opara, ravnatelj šole s prilagojenim programom v Strunjanu, na temo: Vedenjske teža-
ve razvojno motenega otroka. Predavanja za učitelje bodo v Kulturnem domu v Trstu. V petek, 18., bodo vsi trije predavatelji na voljo v prostorih Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah za individualne konsultacije in skupinsko delo.
Seminar se bo nadaljeval v Gregorčičevi dvorani, kjer bo 4. ciklus namenjen profesorjem jezikov in humanističnih predmetov.' 22. septembra bo dr. France Bernik s Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani govoril o slovenski književnosti v srednjeevropskem kontekstu, o literarnozgodovinskem in primerjalnem vidiku. Vidik istega problema bo podal tudi Marko Kravos od Založništva tržaškega tiska. V sredo, 23. septembra, bo predavanje na temo: Osrednje smeri v
sodobnem jezikoslovju, ki ga bo imela prof. Rafka Kirn s Srednje pedagoške in naravoslovno matematične šole v Kopru. Prof. Martina Križaj s Filozofske fakultete v Ljubljani pa bo predavala o teoretičnih izhodiščih pouka slovenščine kot tujega jezika.
Peti ciklus seminarja za šolnike je namenjen profesorjem znanstvenih in strokovnih predmetov. V četrtek, 24. t. m., bosta v Gregorčičevi dvorani dr. Miha Tomšič in inž. Severin Mafi, oba z Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane, razvila temo: Energija — ekonomija — ekologija kot osrednji problem našega časa.
Zadnji dan seminarja, v petek, 25., bodo udeleženci obiskali jedrski reaktor v Podgorici pri Ljubljani. Ekskurzijo bosta vodila dr. Tomšič in inž. Mafi.
Izlet ZSKD v Celje na ogled »Miklove Zale«
Slovensko ljudsko gledališče Samorastniki iz Koroške bo konec tega tedna gostovalo v Celju z igro »Miklova Zala«, ki je konec julija doživela izreden uspeh ob uprizoritvi v Svatnah pri Šentjakobu.
Ob tej priložnosti prireja Zveza slovenskih kulturnih društev avtobusni izlet v Celje. Glavni namen izleta je seveda ogled predstave, v popoldanskih urah pa bodo udeleženci lahko odšli tudi na celjsko razstavišče in si ogledali XX. jubilejni mednarodni obrtni sejem Slovenije.
Predstave bodo v petek, 11. septembra, in v soboto, 12. septembra, ob 20. uri na starem gradu v Celju; organizatorji bodo izbrali datum izleta na osnovi povpraševanja. Cena izleta je 20.000 lir. Za vpis in dodatne informacije se lahko obrnete na Zvezo slovenskih kulturnih društev v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767303) samo še danes v uradnih urah.
Zgoniški otroški vrtci so v teh dneh zaživeli
V ponedeljek se je začela didaktična dejavnosti v občinskih vrtcih zgo-
niške občine. Gornji posnetek je iz otroškega vrtca iz Zgonika, ki priča, da bo letošnje šolsko leto tamkaj zelo
živahno. Skupina kratkohlačnikov je kar zajetna, vsaj z ozirom na splošne vedno manjše vpise, z njihovih obrazov pa je mogoče razbrati, da prvi dnevi novega napora le niso tako hudi. Vsekakor pa se izplača še poslednje poletne dni izkoristiti in jih prijetno porazdeliti med delom in zabavo.
Izidi popravnih izpitov na Klasični
Včeraj so se z objavo izidov končno zaključili popravni izpiti na sloven-
skem Klasičnem liceju »France Prešeren« v Trstu. Šest dijakov se je štirinajst dni pred začetkom pouka uspešno odkrižalo poletnih muk.
Izdelali so:
5. v. g.: Valentina Repini, David To-nel, Vladimira Vodopivec, Jasmina Živkovič. Ena dijakinja ni izdelala.
1.	ki. L: Tomaž Martelanc, Štefan Pahor. En dijak ni izdelal.
2.	ki. 1.: Ena dijakinja ni izdelala.
■ Tržaška sekcija CGIL sporoča, da je bil razpisan natečaj za mesto geometra ali industrijskega tehničnega izvedenca v padriškem Raziskovalnem centru.
Morebitne informacije lahko dobite na sedežu CGIL v Ulici Pondares 8.
_________Pismo uredništvu____
Razmišljanje o poreklu
Aquila: rimski sestanek potekal po ustaljenih tirih
Zastopstvo družbe Selm prihodnje dni v Trstu
Spoštovani urednik,
predstavil se bom z nekaterimi referencami: nikoli se nisem igral s frnikolami, nikoli nisem posedal po kavarnah in gostilnah, nikoli si nisem ogledal nogometne tekme in nikoli nisem gledal televizije. Ko mi je bilo 14 let sem najraje bral. Nietzschejevo knjigo "Tako je govoril Zaratustra" sem prvič neprekinjeno bral ves dan in vso noč (že od nekdaj malo spim); ni me navdušila, čudil sem le tolikšni cerebralni moči.
Z nečim pa se le ne morem sprijazniti. Priimki vseh narodov, ki uporabljajo latinico so v časopisih napisani v izvirni obliki, kot je prav, samo hrvaški in slovenski priimki pridejo v tisk v popačeni, izkrivljeni obliki. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo si je izmislil tisti zloglasni »h«, na primer: namesto Ivanič ali Ivanič, piše kratkomalo Iva-nich.
Očitno je do teh sprememb prišlo za časa po Rimu podedovane Beneške republike: romaniziraj in vladaj! ' Sere-nissima" je s to prakso nadaljevala s tihim privoljenjem Avstro-Ogrske v duhu obrambe pred Slovani. V začetku tega stoletja, (prej mene še ni bilo) so hrvaške priimke "preitalijanizirali", kar pomeni, da so jih pisali z italijanskimi črkami in domišljijo. Samo po sebi umevno pa je, da priimkov, ki so pisani z isto abecedo, ni mogoče spreminjati. Toda, ker so bili Italijani za časa Habsburžanov popolni gospodarji, so ime napisali fonetično. Ce je nekdo rekel, da se piše Kozlovič ali Kozlovič, je Italijan ime spremenil v Cos-lovich.
Dolina Aoste ima, na primer, za seboj francosko nadvlado, uboga Istra ni imela nikogar, bila je prepuščena sama sebi in se je nemočno predala Italiji onstran meje. Imela je sicer "ilovnatega velikana", vendar jo je moral le-ta braniti pred Turki, Mongoli, Danci, Poljaki. Tudi najbolj živa domišljija ne bi mogla opisati ostudnega odnosa italijanskih katoličanov do hrvaških katoličanov v Istri, ki so to pasivno sprejemali. Kot dobri Slovani so najraje prepevali v zboru v gostilni in povsod, kjer se je zbralo nekaj ljudi. Šlo je za neverjetno podcenjevanje vsega, kar je bilo slovanskega — s'ciavo. Znašali so se celo nad hrvaško abecedo, češ, sbiavi pri svoji pisavi uporabljajo "pipe" — strešice. Ignoranti niso znali, da šumniki - č,č,š,ž, — niso diagrami, temveč črke hrvaške abecede.
Tudi mojemu dedu, ki je živel v Labinu, v Beneški republiki, so spremenili priimek Grbac v Gobbo. Nevedni uradnik iz Benetk je bil prepričan, da bo dedovo ime kratkomalo prevedel, toda beseda Grbac pomeni grb, gobbo pa grbavec — človek z grbo. Vse tiste stotine "grbavcev" — Gobbo — ki še danes živijo v labinskem zaledju, mislijo, da so italijanskega porekla, v resnici pa so čistokrvni Hrvatje, ki so se tjakaj priselili po odprtju rudnikov v Krapanu (Carpano), iz krajev pod goro Učko. Vas Labin je bila majhen otok v hrvaškem morju, ki so jo skušali najprej Savojci in nato še Benečani poitalijančiti, saj je ležala prav na meji med Benetkami in Liburnio. Moj ded, ki je
živel v Labinu, se je pisal Gobbo, njegov brat pa, ki je živel v Rabcu, se je pisal Grbac.
Hvala za pozornost.
Romano Gobbo, iz rodu Grbcev.
Razstava o Tržaškem Lloydu na Dunaju
V prostorih dunajske borzne palače so predvčerajšnjim uradno odprli razstavo ob 150-letnici Tržaškega Lloyda. Dunajski župan Helmut Zilk je v prisotnosti številnih osebnosti prerezal simbolični trak, deželo Furlanijo-Julij-sko krajino pa je zastopal odbornik za finance Dario Rinaldi. Zilk je v svojem govoru poudaril pomen prijateljskih in gospodarskih vezi, ki družijo našo deželo z Avstrijo, zlasti pa z Dunajem samim, že od časa slavnega Dunajskega Lloyda. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi predsednik deželne finančne družbe Friulia Zanon, tržaški župan Staffieri, predsednik Pokrajine Locchi, predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi, predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Zanetti ter predsednik goriške Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua.
Čeprav je sindikat v svojem nedavnem tiskovnem sporočilu pristojnim vladnim telesom izrazil zahtevo po jasnosti glede nadaljevanja pogajanj za rešitev žaveljske rafinerije Aguila, se njegova zahteva, žal, ni udejanila. Včerajšnji sestanek na ministrstvu za industrijo v Rimu ni obrodil zaželjenih sadov, prav tako niso sindikalni
predstavniki, ki so se ga udeležili, dobili ustreznih ali vsaj zadovoljivih odgovorov na številna vprašanja.
Rimskega sestanka se je dejansko udeležil tudi minister za industrijo Battaglia, vendar je bila njegova prisotnost vljudnostnega značaja, saj ni znal ostalim udeležencem povedati nic konkretnega. Za mizo pa so tokrat sedli tudi nekateri predstavniki "stare garde", med katerimi direktor žaveljskega obrata Novak. Zastopniki družbe Selm so prav tako v skrajno nejasnih obrisih napovedali nekaj ukrepov, ki jih nameravajo uvesti za vsa] delno rešitev naprav rafinerije, sicer pa so napovedali, da bodo prihodnji teden dopotovali v Trst, kjer bodo razpravljali o manjših problemih celotne zadeve. V glavnem bodo ocenili škodo, ki jo je povzročila bonifikacija, svojih načrtov za nadaljno proizvodnjo pa niso predstavili. Vse kaže, da se za žaveljski obrat še vedno poteguje družba Petraco, njeno zanimanje pa že od vsega začetka podpira deželna finančna družba Friulia. Njena prisotnost za pogajalno mizo pa naj bi tudi potrjevala vesti, po katerih družba Selm-Montedison ne bi bila zainteresirana za prevzem rafinerije, temveč je z njenim odkupom nekako zaokrožila celoten posel, ki ji je omogočil znatno razširitev prodajne mreže na vsedržavnem ozemlju. Kdor je pričakoval, da bo včerajšnji sestanek prinesel kakšno otipljivo novost, tudi glede pred časom napovedanega sodelovanja med Selm in italijansko petrolejsko družbo Agip, je še poslednjič ostal praznih rok.
Edini "otipljiv" zaključek, ki ga je neplodno rimsko srečanje prineslo, je ta, da bo družba Selm sklicala nov sestanek konec oktobra ali celo novembra. Kaže torej, da bodo delavci rafinerije Aguila še naprej v režimu dopolnilne blagajne, ki pa se bo dokončno iztekla ob koncu leta. (mi)
Pogovor z agriturističnim operaterjem Nevom Radovičem
Zakaj se kmečki turizem tako počasi uveljavlja?
Ko se v zadnjih letih govori o kmetijstvu, vinogradništvu ali osmicah, se vse pogosteje navaja termin »agrituri-zem«, ki ga prevajamo z besedama kmečki turizem. O tej, za naše kraje novi pobudi, smo se v Nabrežini pogovorili z vinogradnikom Nevom Radovičem, ki se s kmečkim turizmom ukvarja že več let.
»Deželni zakon o kmečkem turizmu so odobrili leta 1983,« nam je povedal, »državnega pa dve leti pozneje. Čeprav se sedaj o kmečkem turizmu veliko govori in razpravlja, se v naših krajih (v tržaški pokrajni) ta dejavnost še ni razvila. Pomanjkljivost moremo, po mojem mnenju, pripisati dejstvu, da ostaja mnogim ta pojem nejasen in
zato nerazumljiv. Kmečki turizem je največkrat pojmovan kot dopolnilna kmetova dejavnost, kar s finančnega vidika prav gotovo ne velja, saj mora kmetovalec dati državi približno 30% zaslužka. Istočasno pa nudi deželni zakon kmetu do 65% podpore (brez davkov) na stroške, kar ni zanemarljivo.
Vsakdo, ki namerava s to dejavnostjo začeti, mora natanko preračunati morebitni dobiček. Pri tem mora vzeti v poštev velikost začetne investicije, značilnosti kmetije in nenazadnje tudi delovno silo, ki naj bo domača, oziroma brezplačna.«
»Kakše možnosti razvoja nudi kmečkemu turizmu naše okolje?«
»Rekel bi, da je naše področje kot nalašč ustvarjeno za to. Zavedati se mo-
Številni gostje v Radovičev! domačiji
ramo, da predstavlja Trst (kot mesto) veliko in še neizkoriščeno bogastvo in skozi naše kraje potuje vsako leto večje število turistov, ki pa se,žal, ne ustavljajo. Naš Kras, morje in značilno skalovje, gmajne in vegetacija predstavljajo kar edinstveno naravno bogastvo.
V zvezi s tem je treba celotno tržaško pokrajino šele valorizirati, kmečki turizem pa prav gotovo pripomore k temu. Obenem pa je to tudi način izražanja naše kulture, saj predstavljajo te iniciative vez med mestom in vasjo. Celotno okolje se vsestransko razvija, kmečki pridelki pa se znatno ovrednotijo. Poleg tega ohranja taka kmetova dejavnost kmečko življenje, tradicije in kulturo kmečkega sveta. Kmečki svet pa pokaže razpoložljivost in željo do stika z zunanjim svetom.
Pri nas pa bi si marsikdo mogel in moral tako mišljenje šele pridobiti, saj denarja prav gotovo ne manjka. Nasprotno pa lahko na eni roki preštejemo ljudi, ki bi bili pripravljeni konkretno delovati v tem duhu.«
»Čemu pa to pripisujete?«
»Morda je k temu stanju pripomogla neka lagodnost, oziroma ni bilo potrebe po izboljšavi. Kmet lahko svoje vino brez težav proda v tradicionalni osmici in ga ne zanima, da bi izboljšal kvaliteto ponudbe. Spomniti pa se moramo, da ljudi ne smemo varati in jimlagati. Tako torej ne moremo naprej, iti moramo v korak s časom. To pomeni: prodaja vina je dovoljena brez vsakršnih davčnih težav, postrežba vina in jedače pa uradno ni dovoljena (konkretno osmice), saj mora imeti kmetovalec za to ustrezno dovo-
ljenje. Današnje razmere bi lahko ostale nespremenjene samo v primeru (zdaj se obračam na vse politike - ne glede na opredelitev - v tržaški pokrajini), ko bi obstajal specifični zakon za to območje, ki bi kmetovalca oprostil finančnih dajatev. To pa je pravi absurd, utopija.
V zvezi s tem želim poudariti, da ne razumem preplaha in prahu, ki so ga razni forumi dvignili glede restriktivnega tolmačenja osmičarske dejavnosti. Kot Zveza smo se namreč obrnili naravnost na tržaškega kvestorja, ki je stvar povsem zanikal, saj restriktivno tolmačenje obstaja že nekaj let.«
»No, povrnimo se na prejšnjo stvar. Katere so lahko vzporedne dejavnosti kmečkega turizma? Kaj lahko kmetovalec nudi gostom?«
»Vzporedne dejavnosti so neposredna prodaja in morebitna postrežba gosta, oddajanje sob (pri tem velja, da lahko vsaka kmetija razpolaga z 10 sobami ali s 5 rulotkami oziroma šotori), organizacija rekreativnih, dopolnilnih dejavnosti... Seveda pa mora vsak posameznik nuditi dejavnosti, ki jih zmore.
Želel bi poudariti, da morata biti ponudba in ambient skladna z našimi krajevnimi običaji. To pomeni, da dobre zamisli lahko pobiramo povsod (glede kvalitete, postrežbe...), konec koncev pa morajo obveljati značilnosti našega kmečkega sveta.«
»Kaj bi radi še dodali o bližnjih in daljnih načrtih?«
»Pogovor bi rad zaključil z mislijo, da bo že čas opravil svoje, in z željo, da bi postali protagonisti naše prihodnosti.« (iv)
KPl vztraja še vedno na zavezništvu s PSI in PSDI
Vse ostrejše polemike v Miljah glede sestave alternativne večine
Do sobote na Tržaški univerzi
Zanimiv mednarodni tečaj o preučevanju lišajev
Usoda miljske občinske uprave postaja, ob naraščanju polemik med socialisti in komunisti, vse bolj nejasna in negotova. Ostro polemičnemu intervjuju miljskega župana in novoizvoljenega poslanca Willerja Bordona, ki mu je pripisoval odgovornost za zaviralno vlogo v občinskem odboru in naklep, da razbije tradicionalno zavezništvo KPI-PSI v Miljah, je včeraj z odprtim pismom v krajevnem italijanskem dnevniku zelo grobo odgovoril socialistični podžupan Jacopo Rossini, ki kandidira na mesto prvega miljskega meščana na čelu alternativne uprave, ki naj bi potisnila komuniste v opozicijo, prvič po letu 1949.
Rossinijevo pismo je zares nekoliko nad mero, saj miljski občinski upravi, v kateri so sicer vsa ta leta sodelovali tudi socialisti, naravnost očita, da v zadnjih 10 letih ni storila nič v korist Milj, po drugi strani se par spušča v osebna in celo družinska obračunavanja z Bordonom, kar resnici na ljubo ni v navadi niti v najhujših političnih polemikah.
Na to pismo je včeraj takoj reagiralo miljsko tajništvo KPI, ki je v odgovor objavilo letak in lepak. V njima miljska KPI ugotavlja, da »samo čut odgovornosti nas sili, da odgovorimo vedro na malo častno pismo gospoda Rossinija. Kar zadeva nas, pravi vsebina letaka, so osebni napadi in družinska namigovanja izven naše etike, in pznačujejo le tega, ki se jih poslužuje.« Besedilo nato spominja, da sta KPI in PSI v različnih oblikah vodili sku-
paj miljsko občino od leta 1949. »Danes pa izvemo, da nekateri hočejo obrniti stran in sestaviti večino z MSI. Kdor govori o malo verjetni alternativni večini, sestavljeni s 15 svetovalci, ve, da ne govori resnice. Za vodenje miljske občine je potrebnih 16 svetovalcev!
Predlog miljske KPI, ki sama premore 14 svetovalcev od 30, da se sestavi levičarska večina skupaj s PSI in PSDI, poudarja nato besedilo lepaka in letaka, ostaja na pogajalski mizi. »Naj si pa drugi prevzamejo odgovornost za nadaljevanje sedanjega škodljivega zastoja pri vodenju miljske Občine. Gotovi smo, da znajo Miljčani razločevati odgovornosti, kot so dokazali ob vsakih volitvah«, se zaključuje javni nastop miljskega tajništva KPI.
Politični odnosi v Miljah se torej zaostrujejo, saj se izražajo le prek časopisnih in drugih polemik, medtem ko so se že od konca julija (ko je bila odložena seja, na kateri bi morali vzeti na znanje odstop sedanjega odbora in izvoliti novega) povsem prekinila srečanja med strankami na krajevni ravni, da bi našli doma izhod iz politične krize. Namesto iskanja »domače rešitve« so pa miljsko zadevo vzela v roke pokrajinska tajništva koalicije, ki vodi tržaško Občino in Pokrajino, ki so že izrazila namen, da oblikujejo v Miljah alternativno večino. Toda, kot smo že komentirali, je taka rešitev skrajno težko uresničljiva: KD, PSDI, PSI, PRI in Lista za Milje premorejo
vsega polovico glasov v miljskem občinskem svetu, če si seveda nočejo pridružiti tudi neofašista.
Pa tudi taka 15-članska »nevečina« je še vedno zelo vprašljiva. Tričlansko socialdemokratsko skupino v Miljah sestavljata namreč od nedavnega, ko sta se priključila svetovalcu PSDI De-rinu, tudi bivši listar in član Mestne liste Marchio ter bivši socialist in bivši član Liste Frausin Russignan, ki sta vsaj do konca julija kazala nagnjenost k oblikovanju zavezništva med KPI (Listo Frausin), PSI in PSDI. Zato je kaj malo verjetno, kljub pritiskom, ki prihajajo od pokrajinskega tajništva PSDI, da se ogrevata za tak preokret zavezništev. Nasprotno, Russignan nam je včeraj izjavil, da je izstopil iz Liste Frausin (na kateri je bil izvoljen kot neodvisen), ker ni hotel glasovati za socialističnega podžupana Rossinija. »Dosledno s tem bo tudi moje zadržanje sedaj«, je dejal Russignan, ki je vsekakor potrdil, da mu kot levičarju bolj prija zavezništvo med levičarskimi strankami na miljski občini, ki bi bilo uresničljivo s sporazumom med komunisti, socialisti in socialdemokrati.
Položaj ostaja torej zelo nejasen in se bo verjetno razjasnil šele na seji miljskega občinskega sveta 18. t. m., ob glasovanju za odstop sedanjega in sestavo novega občinskega odbora. V ozadju pa se že zbirajo, če se politični odnosi ne uredijo, črni oblaki razpusta skupščine ih bližnjih novih volitev v Miljah.
V prostorih Biološkega oddelka Tržaške univerze se je v pionedeljek začel 2. mednarodni tečaj preučevanja lišajev, ki se ga je udeležilo 32 tečajnikov, to je univerzitetnih profesorjev ali raziskovalcev, ki delujejo v sklopu univerze.
Kot nam je povedal organizator Mauro Tretiach, je letošnji učni kader na zelo visoki ravni. Sestavljajo ga glavni organizator in pobudnik teh tečajev Pier Luigi Nimis, ki poučuje na Tržaški univerzi, prof. Kavier Llimona iz Barcelone, ki je strokovnjak za sredozemsko floro, Tržačanka Laura Co-assini-Lokar in prof. Josef Poelt iz Gradca. Žal pa se tečaja ni mogel udeležiti prof. Antonin Vežda iz Prage.
Prvi dan je imel uvodni poseg tržaški profesor Nimis, nato je bil dan namenjen predavanjem docentov. Prof. Poelt je razlagal mahanizme nespolne-garazmnoževanja lišajev, prof. Llimona pa posebnosti flore in vegetacije lišajev v zahodnem Sredozemlju. Popoldne se je sestalo Italijansko liheno-loško združenje, ki je bilo ustanovljeno lansko leto na prvem tovrstnem tečaju. Posegov prvega dne se je lahko udeležila tudi širša publika.
Včeraj so se tečajniki razdelili na dve skupini: prva se je ukvarjala z določevanjem lišajev, vrst ali podvrst s pomočjo makroskopskih značilnosti posameznih lišajev. Pri tem je uporabljala ključ, ki ga je pred kratkim sestavil profesor Nimis. Druga skupina, ki jo je vodila prof. Coassini-Lokar, pa je določevala lišaje s pomočjo kemotaso-nomije (ugotavljanje nekaterih snovi, ki sestavljajo posamezne lišaje). Predvidena je bila tudi ekskurzija v dolino Glinščice.
Danes se bodo udeleženci letošnjega tečaja odpravili na Kras, v večernih urah pa bodo odšli na Passo Pura, kjer bodo več dni preučevali primerke li-henske vegetacije na različni nadmorski višini. Gostovala jih bo tamkajšnja koča Torino.
Tečaj se bo zaključil v soboto, 12. t. m. Omeniti velja, da je bilo lansko in letošnje število prijav znatno večje od predvidenega števila tridesetih tečajnikov. Prav tako pa ta pobuda zelo zanima docente, (iv)
Na sliki: tečajniki na delu v prostorih biološkega oddelka Tržaške univerze.
KPI proti italijanski vojaški prisotnosti v Perzijskem zalivu
Tržaška federacija KPI je včeraj objavila lepak proti prisotnosti italijanskih vojakov v Perzijskem zalivu. Vladni sklep - je rečeno v dokumentu - je bil sprejet ob popolni zmedi glede ciljev in sredstev in ne prispeva k varnosti italijanskih delavcev na Bližnjem vzhodu. KPI nasprotuje nevarnim pustolovščinam, je še rečeno v lepaku: nujno pa je ustaviti prodajo orožja in ponovno uveljaviti vlogo OZN in mirovno politiko Italije.
Misovski poslanci posegli
Kako poteka gradnja avtocestne povezave Sesljan-Trst
Jeseni novosti za voznike na Trbiški cesti
Promet po Trbiški cesti bo jeseni na več točkah znova preusmerjen. Gradbena dela so namreč marsikje že toliko napredovala, da se bo pozimi mogoče mestoma peljati po dokončni trasi bodoče avtoceste Sesljan-Trst, na nekaterih drugih mestih pa bodo v prihodnjih mesecih začeli cesto širiti oziroma jo preurejati v šestpasovnico.
Največje novosti za voznike so predvidene med Trebčami in Padričami, na tako imenovanem 4. odseku, in sicer od točke, kjer se bo avtocesta po ovinku mimo Fernetičev vrnila na st^ro Trbiško cesto, do Drašce, kjer se Trbiška cesta začenja strmo spuščati proti Trstu. Nosilec dela na tem odseku je družba SIGIC iz Rima, podizvajalec pa družba IMOS iz Ljubljane, v okviru katere na terenu dela predvsem gradbeno podjetje Kraški zidar iz Sežane. »Če gre vse po sreči,« pravi komercialist Kraškega zidarja Edi Franetič, eden odgovornih na gradbišču, »bomo konec oktobra prestavili promet v bodočo traso, točneje, na približno dve tretjini bodoče trase. Mi se bomo potem lahko lotili ostale tretjine, se pravi tistega dela, po katerem zdaj zasilno teče promet.«
Prav dejstvo, da je prometnica kljub delom v teku ostala odprta, povzroča graditeljem nemalo težav. Najbolj kritično je ob miniranjih, ki so na sporedu povprečno dvakrat tedensko. Tedaj promet ustavijo za 10 do 20 minut. Vse je treba najskrbneje pripraviti, saj bi vsaka najmanjša napaka lahko imela izredno hude posledice. Dovolj je pomisliti, da se v turistični sezoni na Trbiški cesti v nekaj minutah zastoja nabere večkilometrska vrsta vozil. Sicer pa gradbena dela vseskozi potekajo v »izrednem stanju«. Gosti promet se nekaj kilometrov vije po izredno ozkem cestišču, na katerem se komajda lahko srečata dva tovornjaka, povrh pa tik ob cestišču zija
Varnost prometa povzroča graditeljem veliko skrbi
prepad v novo traso, ki je ponekod globoka deset in več metrov. »K sreči doslej ni prišlo do incidentov,« pravi Franetič, »a skrbi ni ne konca ne kraja. Mi vsekakor skušamo storiti vse, da bi nevarnost zmanjšali na minimum, in pri tem večkrat napravimo več, kot bi bila naša dolžnost. Tako na primer vzdržujemo signalizacijo, za katero bi pravzaprav morali skrbeti drugi.«
Ob vrtanju trase so na odseku Trebče-Padriče skopali približno 300 tisoč kubikov materiala, iz katerega je nastala pravcata gora. Deloma bodo ta material zmeli in ga uporabili za tamponski sloj 4. avtocestnega odseka, deloma ga bodo uporabili za gradnjo drugih odsekov, deloma pa najbrž tudi za nasipe pri tržaškem pristanišču. Računajo, da bo trasa odseka Trebče-Padriče v celoti speljana maja prihodnjega leta, avtocesta od Sesljana do Padrič oziroma Drašce pa bi morala biti nared leta 1.990.
Medtem namreč dela dobro napredujejo tudi na drugih odsekih. V kratkem, in sicer že te jeseni, bi morali začeti s širjenjem ceste pri Nabrežini, kjer predstavljata resno oviro želežniška viadukta. Očitno bo^tudi tu promet tako ali drugače občutil posledice. Še dokaj nejasno pa je zaenkrat vprašanje zadnjega odseka, se pravi tistega, ki bi se moral s Padrič spustiti do mesta. Načrtovalci so izdelali več alternativnih rešitev, zaradi najrazličnejših težav, od tehnične do finančne narave, pa dokončna odločitev, kot kaže, ni bila še sprejeta.
A to ni edina neznanka v gradnji hitrih cestnih povezav pri nas. V skladu z osimskimi sporazumi bi se le-te morale povezati z jugoslovanskim avtocestnim omrežjem. Medtem ko je to vprašanje načeloma že urejeno za mejna prehoda pri Vrtojbi na Goriškem in pri Fernetičih na Tržaškem (tudi onkraj meje bi dela na terenu morala končno steči v prihodnjih mesecih), pa je dokaj vprašljivo, kaj bo z avtocestnim odsekom med Padričami in Peskom (od koder naj bi se avtocesta nadaljevala do Reke). Ta odsek je med drugim v napoto načrtovalcem sin-hrotrona pri Bazovici, ki se sploh zavzemajo za to, naj bi ga ne gradili, vsaj na prvotno predvidenem mestu ne.
Nastopil bo milanski pianist Andrea Pestalozza
Jutri v evangeličanski cerkvi nadaljevanje Glasbenega septembra
Jutri ob 20.30 se bo v luteranski evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili nadaljevala prireditev XI. Glasbeni september, ki jo organizirata Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova ter Združenje glasbenikov iz naše dežele. Nastopil bo pianist Andrea Pestalozza, ki bo izvedel glasbene motive R. Schumanna, S. Bussot-bja, M. Kogoja in A. Skrjabina. Milanski pianist je znan kot solist, ki je sodeloval z najboljšimi orkestri, kot sta
Drugi Trst po radiu Opčine
Po Radiu Opčine bo danes zvečer, kot vsako sredo, oddaja v živo »Drugi Trst — L'Altra Trieste«, ki jo iz studia vodijo Paolo Parovel, Samo Pahor in Bogdan Berdon in ki je odprta poslušalcem. Kdor bo želel poseči v razpravo, ki bo danes posvečena predvsem bližnji manifestaciji begunskih organizacij in seveda že tolikokrat obravnavanemu problemu fojb, bo lahko poklical na številko 212658. Oddaja se bo pričela ob 20.40, pred tem pa bo Berdonova oddaja Pogovor z odvetnikom.
Scarlatti televizije iz Neaplja in Angelicam iz Milana.
Pred kratkim je pri založbi plošč »Dynamic« prvi posnel dvaindvajset Kogojevih skladb Malenkosti (Baga-telle). Slovenski skladatelj Marij Kogoj je bil gojenec ekspresionista Schbnberga.
Pianist Andrea Pestalozza poučuje na konservatoriju »Paganini« v Genovi.
Septembrski glasbeni večeri se bodo v isti cerkvi nadaljevali v torek, 15. septembra, in sicer z duom Baldo-vino—Jones, ki igrata violončelo in klavir; v petek, 18. septembra, s pianistom Pierrom Narcisam Masijem,- v ponedeljek, 21. t. m., z duom Stefana-to—Barton (violina in klavir); v četrtek, 24. t. m., pa s triom Wiener Schubert (klavir, violina in violončelo). Glasbeni september se bo zaključil v torek, 29. septembra, z duom Agosti-ni—Greco (klavir štiriročno).
Predprodaja listkov je pri UTAT (Pasaža Protti). Listke, ki bodo ostali, bodo prodajali pri blagajni pred vhodom v cerkev.
■ Rajonski svet za Kolonjo-Škorkljo prireja v nedeljo, 13. septembra, ob 10.30 koncert skupine Insieme musi-cale. Mladi glasbeniki bodo v ljudskem vrtu De Tommasini izvajali skladbe Monteverdija, Pourcella, Bacha, Musorgskega in von Weberja. Vstop je prost.
Konferenca o pouku ruskega jezika
Tržaška Višja šola za tolmače in prevajalce modernih jezikov prireja od jutri do sobote deželno konferenco o poučevanju in funkciji ruskega jezika v zahodnoevropskih deželah. Gre za prvo tovrstno pobudo na mednarodni ravni, ki bo omogočila izbor znanstvenega in kulturnega gradiva. Konference se bodo predvidoma udeležili tudi odgovorni za poučevanje ruskega jezika v raznih evropskih državah, kot na primer v Franciji, Švici, Zahodni Nemčiji in Italiji. Na konferenci, ki bo v dvorani Bachelet na tržaškem vseučilišču, bosta prisotni tudi delegaciji sovjetskih in madžarskih učiteljev.
Drevi koncert na dvorišču Kraškega muzeja
Danes in v četrtek, 17. septembra, bo ob 20.30 na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu na povabilo Tržaške pokrajine in Glasbene matice nastopil trio v zasedbi: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet) in Vojko Cesar (fagot). Občinstvu se bodo izvajalci predstavili z Mayrovimi, Deviennovimi, de Hanno-vimi in Biersackovimi skladbami. V primeru slabega vremena bo koncert pre-nešen v prostore repenskega kulturnega društva Kraški dom.
Iz jeze sta poškodovala avtomobil
Prepiri med vročekrvnimi vozniki postajajo precej običajni, čeprav se le redkokdaj končajo s fizičnim obračunavanjem. Dva vročekrvna voznika iz Tre viša pa sta v ponedeljek zvečer iz povsem nerazumljivih razlogov dobesedno »napadla« avtomobil opel kadett 54-letnega Guglielma Crismancicha. Ker sta parkirala furgon na ovinku med Ulico Baiamonti in del Roncheto, sta s tem zaprla pot drugim vozilom. Crismancich je zato stopil iz opla in ju opozoril, naj vendarle umakneta svoj furgon.
Ob teh besedah pa je 31-letnemu vozniku Paolu Lunardiju in njegovemu sopotniku, 36-letnemu Marinu Sacconu, očitno zavrela kri. Jezna sta stopila iz furgona, se približala oplu kadett in začela s pestmi tolči po njem. Pri tem sta poškodovala karoserijo avtomobila. Crismancich je poklical agente letečega oddelka, ki so nasilneža odpeljali na kvesturo. Oba sta vsekakor zanikala svoje dejanje.
■ Neznani vandali so si včeraj navsezgodaj privoščili neslano šalo. Znesli so se namreč nad dvema avtomobiloma, fiatom 126 in fiatom 500, ki sta bila parkirana na Ulici Boccaccio. Dvignili so ju in ju postavili na sredo ceste.
Ker sta avtomobila ovirala promet, je eden od mimoidočih poklical policijo, ki je vozili premaknila s ceste. Preiskave so vsekakor še v teku, saj so neznani objestneži izginili brez sledu.
v prid tržaškega mazača
Misovski poslanci so se složno zavzeli za 19-letnega Edoarda lurado, ki je v četrtek ponoči na cesti med Kozino in Obrovim pripisal slovenskim krajevnim imenom na tablah še imena v italijanščini. Na krajevno tablo v Markovščinah je mladi desničar napisal tudi »Viva ITtalia«.
Milica s Kozine je lurado izsledila na mejnem prehodu pri Škofijah. Mi-sovec je imel pri sebi zemljevid Slovenije, na katerem so bila poleg slovenskih krajevnih imen pripisana tudi poitalijančena poimenovanja in več letakov polemične vsebine do jugoslovanskega političnega sistema.
Mladi lurada je trenutno v zaporu pod obtožbo politične provokacije. Italijanski konzul v Kopru Felice Sca-uso je v preteklih dneh zaprosil za srečanje s preiskovalnim sodnikom in izrazil željo po diplomatski rešitvi te neprijetne »afere«.
■ V stanovanju v Ulici Rivalto 1 se je včeraj dopoldne odigrala družinska trgedija. Ko se je okrog poldne vrnil domov mož 47-letne Glorie Coloni por. Naeglain, je našel svojo ženo mrtvo v spalnici. Kaže, da si je v trenutku obupa vzela življenje tako, da se je z vrvjo obesila na okno.
Mož je policistom izjavil, da je bila njegova žena podvržena hudim živčnim krizam in da se je občasno zdravila v Centru za umsko zdravje v Ulici della Guardia.
Ob težki izgubi očeta izreka Sergiju in družini globoko sožalje
društvo Ekonomist
Pogovor z dermatologinjo dr. Majdo Košuta - Oblak
Svarilo pred pretiranim sončenjem
Pred nekaj meseci je edina zamejska specializirana dermatologinja Majda Košuta Oblak odprla novo zdravniško ambulanto v svojem stanovanju v Ul. Cicerone 8 v Trstu. Prej je delovala v bolnici na Katinari, potem ko se je lani novembra v Trstu specializirala kot dermatologinja. Izbrala si je to specializacijo, tako nam je povedala, ko smo jo obiskali v njeni ambulanti, ker jo je ta stroka izredno zanimala, saj se šele razvija in ima veliko možnosti, da bi se razmahnila. Ko smo jo vprašali, katere so najbolj pogoste kožen bolezni, nam je takoj naštela infekcije vseh vrst, med temi virusne infekcije, glivice, starostne spremembe kože in sončne pege. Glivična vnetja so zlasti vnetja na koži nog, predvsem med prsti. Taka infekcija se najbolj pojavlja med športniki (to imenujemo interdigitalna ali medprstna mikoza). Zelo nevarni za okužitev z glivicami so skupni tuši in slačilnice, katerim se morajo športniki, ki so tej infekciji posebno podvrženi, čimbolj izogibati. Vendar ne moremo glivic iztrebiti, saj živijo tudi v zemlji, na mačkah in psih. Med pogostimi infekcijami so tudi bradavice na koži in vnetje nohtov. Kar se pa tiče izpadanja las, nam je razložila, da je okrog dvajset vzrokov za to bolezen, med temi pa sta predvsem stres in pomanjkanje železa. Lasje so beljakovinski podaljšek našega telesa in so zato izpostavljeni najrazličnejšim poškodbam.
Intervju smo v glavnem posvetili sončenju, njegovim dobrim in slabim lastnostim. Zdravnica je definirala sončenje kot mit v naši kulturi 20. stoletja. Izredno privlačno je imeti rjavo
kožo, češ da je to lepa in zdrava koža. A ljudje se v tem motijo, saj zagorela koža ni zdrava in pretirano sončenje zelo škoduje. S sončenjem se stara podkožje in koža sama. Zato nas mlada zdravnica svari, naj ne sledimo mitu zagorelosti. Pri sončenju pa se moramo vsekakor zaščititi s kozmetičnimi kremami, ki jih prodajajo že pripravljene v lekarnah. Te so najboljše, saj branijo kožo, da ne bi prehitro zagorela in se opekla. Kreme pa, ki jih sami doma pripravimo, so neprimerne, ker povzročajo, da koža prehitro zagori in vsebujejo škodljive snovi. Kolonj-ska voda tudi škoduje koži, saj med sončenjem koža potemni. Treba se je
izogibati predvsem sončnim žarkom med 10. in 15. uro, saj so ti najbolj škodljivi in tudi rakotvorni. Američani predvsem vztrajajo v tem, da opozarjajo ljudi, naj se ne sončijo, saj sončenje pozvorča raka. Zagorelosti vsekakor ne moremo dalj časa ohraniti, saj nam je zdravnica povedala, da se koža v dvajsetih dnevih prenovi in zagorelost izgine. Vendar lahko z boljšo in primernejšo prehrano dosežemo uspešnejšo zagorelost. Zdravnica nam je pri tem naštela nekatere jedi kot korenje, svežo zelenjavo, marelice, rake in školjke, ki vsebujejo baker; vsekakor pa vitamin A in aminokisline. Prevelike doze vitamina A pa povzročajo bodisi psevdotumor v glavi kot izpadanje las. Dermatologinja nas opozarja, da ni samo naravna svetloba škodljiva, ampak tudi umetna, ta pa v večji meri.
Pri gospe Oblak pa smp se tudi pozanimali, kako lahko ohranimo mlado kožo. Odgovorila nam je, da je za mlado kožo najbolj primerno nepretirano sončenje, lahka ličila, kisla in lažja mila za obraz. Ne smemo pa si dajati preveč krem na obraz, saj te ne pustijo, da koža diha. Izogibati se moramo klimacijskim napravam, ki posušijo kožo in jo torej tudi starajo.
Mlada dermatologinja je še pripomnila, da se moramo obrniti takoj na specialista, če imamo katerikoli dvom. Ne smemo se zateči h kortizonskim preparatom: Ti namreč samo pomagajo, a ne ozdravijo. Poleg tega omogoča posvetovanje s specialistom tudi preprečevanje raka, saj ti lahko samo on odkrije, kot tudi zagotovi ali pa te pomiri, da ga nimaš.
A. L.
V tržaški Rižarni se vrstijo obiski
TRŽAŠKA POKRAJINA
Koncerti komorne glasbe v sodelovanju z Glasbeno matico Kraški muzej v Repnu Danes, 9. septembra, ob 20.30
Skladbe Mayerja, Devienneja, de Haana, Biersacka.
Trio
Giorgio Marcossi - flavta Lino Urdan - klarinet Vojko Cesar - fagot
Vstop prost
kino
Po daljšem premoru zaradi poletne vročine so obiski tržaške Rižarne spet oživeli. Ljudje spet prihajajo tako iz raznih krajev Italije, kot tudi iz sosednih predelov Jugoslavije. V četrtek je prišlo v ta kraj žalosti kakih sto upokojencev, bivših borcev in aktivistov iz Cerknega. Ogledali so si Rižarno, spoznali njeno zgodovino in počastili spomin njenih žrtev. Pred tem so gostje iz Cerknega obiskali tudi Bazovico in se ustavili pred spomenikom štirim bazoviškim junakom. Tudi tu so obudili nekaj zgodovine naših krajev v dobi fašizma in položili pred spomenik venec.
V soboto pa so bili na poti skozi Trst bivši borci in aktivisti iz Pulja. Prišli so s tremi avtobusi in nato nadaljevali pot proti Tržiču. Seveda so prej obiskali Rižarno, kjer jih je pozdravila delegacija tržaške VZPI-ANPI, o Rižarni, njeni zgodovini in o nekdanjem ter tudi sedanjem pomenu pa sta jim spregovorila Arturo Calabria in Franc Udovič.
LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, David Byrne, Gabriele Ferzetti.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II collare della vergogna (Dog Tags), vojni.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Flas-hdance, dram., ZDA 1983, 100'; r. Adrian Lyne; i. Jennifer Beals, Michael Nouri.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Oltre il desi-derio, pom., □ □
PENICE - 17.30, 22.15 Porcelloni in va-canza, r. George Mendeluk; i. Sally Kel-lerman, Patrick Dempsey.
EDEN - 16.00, 22.00 Capricci erotici, porn., □ □
EKCELSIOR II - 18.00, 21.45 Blade Run-ner, fant, ZDA 1982, 120'; r. Ridley Scott; i. Harrison Ford, Rutger Hauer.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Spiritika, srh.; r. Kevin S. Tenney; i. Todd Allen, Tawny Kitaen, Stephen Nichols, □
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean. Connery, F. Murray Abraham.
HUMORISTICNO-SATIRICNI NAGRADNI NATEČAJ V BESEDI IN RISBI JADRANSKEGA KOLEDARJA in PRIMORSKEGA DNEVNIKA
DLAKA NA JEZIKU
Tema je prosta. Udeleženci natečaja lahko v humoreski, satiri, farsi, karikaturi (najmanj dve tipkani strani) ali v ciklusih najmanj desetih smešnic, glos, poezij, epigramov ali zbadljivk prosto obdelajo različne življenjske in družbene situacije, človeške slabosti, družbene in politične razmere, razne pojave v svetu ali pred našim nosom.
Likovni natečaj je tudi tematsko poljuben, v poštev pa pridejo daljši ali krajši stripi in serije (najmanj petih) karikatur, vinjet itd., opremljenih z besedili ali brez njih.
Prispevke pošljite v dveh izvodih s priporočeno pošiljko na naslov JADRANSKI KOLEDAR, UL Montecchi 6, 34137 TRST, najkasneje do 30. septembra 1987. Opremljeni naj bodo z geslom ali šifro, podatki o avtorju pa naj bodo v posebni ovojnici, opremljeni z istim geslom ali šifro.
Prispevke za oba natečaja bodo ocenjevali strokovna žirija in predstavniki obeh uredništev.
Najboljša humoristično-satirična besedila in risbe bodo nagrajena in objavljena. Ostale kvalitetne prispevke bo žirija priporočila za objavo v JADRANSKEM KOLEDARJU in PRIMORSKEM DNEVNIKU ali v drugi periodiki ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA.
NAGRADE ZA BESEDILA: 1. nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
NAGRADE ZA RISBE:	1. nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
590.000	lir
300.000	lir
200.000	lir
500.000	lir
300.000	lir
200.000	lir
Nagrade bodo podeljene na javni predstavitvi JADRANSKEGA KOLEDARJA.
Vsi prispevki ostanejo v lasti JADRANSKEGA KOLEDARJA in PRIMORSKEGA DNEVNIKA.
včeraj - danes
prispevki
Danes', SREDA, 9. septembra
PETER
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 13.55 - Luna vzide ob 20.14 in zatone ob 8.28.
Jutri, ČETRTEK, 10. septembra
OTOKAR
PLIMOVANJE DANES: ob 4.56 najnižja -56 cm, ob 11.18 najvišja 55 cm, ob 17.28 najnižja -43 cm, ob 23.20 najvišja 39 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1017,8 mb rahlo pada, veter z morja, vlaga 68-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gabriele Demarchi, Aliče Sattolo, Piero Metullio, Matteo Scarcia, Maria Ilaria Miot, Tatjana Cosi-na, Sara Cook, Marco Valvassori, Camil-la Runti in Diego Burattini.
UMRLI SO: 76-letni Oreste Carlini, 84-letna Angela Ciufar vd. Benedetti, 75-let-na Elena Duriavic, 70-letni Giuseppe Kočevar, 83-letni Riccardo Del Santo, 71-letna Pompea Giurco, 82-letni Mario Lucchesi, 72-letni Alessandro Galifi, 87-letna Maria Pegan, 65-letna Alide Mika-lisczin in 39-letni Giancarlo Pierluigi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7. septembra, do sobote, 12. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE (Proseška ulica, tel. 422993) -
Namesto cvetja na grob dragega Stanka Požarja daruje Irena Srebotnjak
50.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Giuliana Košuto darujeta žena Ana in hči Nives 40.000 lir za Sklad M. Čuk in 40.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na sina Giuliana Košuto ob drugi obletnici smrti daruje mama 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu in
20.000	lir za KD Vesna.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Marinota Husuja darujeta Anica in Karlo Pertot 25.000 lir za FC
. Primorje.
Namesto cvetja na grob Ivana Rapotca daruje družina Mauri (Boršt 149) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Borštu.
Namesto cvetja na grob Ivana Rapotca darujejo Zorka, Emil, Marjo in Karlo
50.000	lir za spomenik padlim v NOB v Borštu in 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na Alojza Pirca darujeta An-nita in Ludvik 10.000 lir za ŠK Kras in
10.000	lir za KD Rdeča zvezda.
Ob tretji obletnici smrti mame Jušte daruje hči Stana 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob obletnici smrti moža Mirka daruje žena Danica Verginella 5.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Amalije Pečar daruje družina Kalc (Gropada 99) 10.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na Rozino Sosič vd. Škerla-vaj daruje Carla Smotlak 20.000 lir za SKD Tabor.
			or, r. Joel Coen, i. N. Gage, H. Hunter.	samo po telefonu za najnujnejše primere.	mali oglasi
razstave		razna obvestila	CAPITOL - Danes zaprto. NAZIONALE III - 17.00, 22.00 America di	Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 fRoianl. Tra Valmaura 11. Ul.	
			notte, dokum., □		SE ŽELITE učiti francoščine? Francozi-
V	umetnostni galeriji Barbacan bo
od 19. septembra do 3. oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	občinski galeriji na Trgu Unita je odprta razstava slikarja Romola Bertini-ja. Razstava bo trajala do 11. septembra po običajnem urniku.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo v torek, 22. septembra, in ne v četrtek, 17. septembra, IZLET NA GORIŠKO in sicer v Kromberk, Vitovlje (piknik) in Vrtovin. Vpisovanje za člane jutri, 10. septembra, od 10. do 11. ure in za nečlane v petek, 11. septembra, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo prvi sestanek v novi sezoni danes, 9. septembra, ob 20.30 v Bazovici. Vabljeni tudi novi člani.
Moški pevski zbor V. Vodnik - Dolina vabi vse pevce na prvo srečanje v novi sezoni, ki bo jutri, 10. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Srenja Boljunec prireja predavanje agronoma Vilja Mikaca O LETOŠNJI TRGATVI jutri, 10. septembra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Vabljeni!
Slovenska prosveta v Trstu vabi jutri, 10. septembra, na večer o kulturi Indijancev Srednje Amerike. Predavanje z diapozitivi bo imel v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 lazarist Tone Znerc, ki je te kraje pred kratkim osebno prepotoval in fotografiral. Začetek ob 20.30.
Moški pevski zbor Rdeča zvezda -Salež obvešča pevce, da bo prva vaja v novi sezoni jutri, 10. septembra, ob 20.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni novi pevci!
Tržaški mešani zbor obvešča nove in stare člane, da se pričnejo vaje za letošnjo sezono v petek, 11. t. m., ob 19.30 na sedežu zbora v Ul. Donizetti 3.
ni, dram.. ZDA 1984; r. James Ivory; i. Vanessa Redgrave, Christopher Reeve. RADIO - 15.30, 21.30 Appassionate, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
razne prireditve
čestitke
Uprava občine Dolina prireja 12. in 13. septembra 1987 na trgu v Boljuncu SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN OPREME s prodajo poljskih pridelkov. Urnik sejma: sobota, 12. 9., od 9. do 19. ure; nedelja, 13. 9., od 9. do 12. ure. V istih dneh bo tudi odprta meja v dolini Glinščice.
Danes praznuje JOLANDA GUŠTIN-ČIČ rojstni dan. Dobrega zdravja in veliko korajže ji želijo odbor in člani KD Rovte-Kolonkovec.
VITTORIA in EDO sta praznovala včeraj 25-letnico poroke. Iz srca jima čestita in želi še obilo skupnih srečnih let družina Milič.
Na šolskem skrbništvu je bil 5. septembra objavljen drugi seznam prosilcev za letne suplence na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Zainteresirani prosilci so vabljeni, da se oglasijo na skrbništvu jutri, 10. septembra, ob 9. uri.
Glasbena matica Trst obvešča, da se VPISOVANJE NOVIH GOJENCEV za šolsko leto 1987/88 zaključi jutri, 10. t. m. Vpisovanje je v tajništvu šole od 9. do 12. ure. VPISOVANJE PO PODRUŽNICAH ZA NOVE GOJENCE se vrši v Boljuncu danes, 9. 9., od 18. do 19. ure.
Šola Glasbene matice Trst obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in sol-feggia v petek, 11. t. m., ob 16. uri.
Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11 (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142 Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali univerzitetni tečaj Pedagoške akademije v Trstu, da se lahko vpišejo v II. letnik 14. in 15. septembra od 14. do 16. ure na oddelku Pedagoške akademije v Kopru, Cankarjeva 5.
Rpssetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE (Proseška ulica, tel. 422993) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE (Proseška ulica, tel. 422993) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
nja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju in lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
PRODAM avto fiat 1 SX, 1300, 5 prestav, prevoženih 35.000 km, letnik '85, v odličnem stanju. Tel. 227284 ali 251074.
PRODAM fiat pando S, prevoženih 6.000 km, letnik '86, v odličnem stanju. Tel. 227284 ali 251074.
OSMICO ima še vedno Dušan Guštin v Repnu. Na voljo belo vino in teran.
IŠČEMO osebo, da bi se ji zahvalili, ki je dne 23. 8. 87 ob 18. uri prva priskočila na pomoč vozniku motorja suzuki TS 47516. Vljudno jo vabimo, da telefonira na št. 772494 (urnik trgovine) ali na št. 226570 po 21. uri.
PRODAM prosto stanovanje v Gorici -Ul. Tommaso Grossi 9. Informacije po telefonu na št. 040/299359.
KUPIM vespo 50. Tel. 228422 po 14. uri.
menjalnica
8. 9. 1987
Ameriški dolar				1285,—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 			 722,—	Švicarski frank 			 870,50
Francoski frank			 214,—	Avstrijski šiling				102,30
Holandski florint 				640,—	Norveška krona 			 194,—
Belgijski frank			 34,30	Švedska krona			 202,—
Funt šterling			 2125.—	Portugalski eskudo			 8,50
Irski šterling			 1910,—	Španska peseta			 10 —
Danska krona			 183,50	Avstralski dolar 			 890,—
Grška drahma 				9.—	Debeli dinar			 1,40
Kanadski dolar 			 960,—	Drobni dinar			 1,40
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 67001 - 68881 Agencija Domjo 831-131
C
ti in morje_________________________________________________vojkocoija
Športni ribiški gliserji ameriška modna novost
Ženska in njena stvarnost mimakapCij
Kaj danes moški
• v V	• V	1 •
isce pri zenski
Trial 21 je 6,20 metra dolg fisherman, ki brez motorja stane skoraj 18 milijonov
Kot smo že zadnjič nakazali, je moda gliserjev za športni ribolov prišla k nam z druge strani Atlantika. Sodeč po modelih, ki jih ponujajo italijanski obrati, ni to več le modna muhavost, temveč trajnejša izbira, ki bo postopoma izpodrinila klasične izrivne čolne. Od začetnih malih gliserjev so sedaj številni obrati prišli na večje gliserje. Zgovoren je primer obrata Fer-retti Craft, ki pravkar uresničuje ka-jutni športni ribiški gliser Fisherman 34 (na prvi sliki), ki je dolg 9,60 metra, širok 3,90 metra, tehta pa 5.000 kilogramov. Če k temu dodamo, da bodo vgradili dva motorja alfio po 240 KM, ali celo dva motorja Caterpillar po 260 KM, nam je lahko popolnoma jasno, da imamo opravka z visokomor-skim gliserjem, namenjenim izključno trofejnemu ribolovu. V Karibskem morju in na oceanih seveda kar mrgoli trofejnih rib, v našem Jadranu pa se bomo pošteno namučili, da bi kaj takega uplenili. Tune skoraj ni več, mečaric pri nas ne poznamo, da nam preostanejo le morski psi. V Jonskem, Tiranskem in Sredozemskem morju je seveda več trofejnih rib, a tudi tu se bo moral športni ribič pošteno namučiti preden bo staknil pošten plen in ga uplenil na trnk.
Večji kajutni gliserji za športni ribolov so torej vsaj pri nas pravi nesmisel. Že res, da so to večnamenska plovila, da jih lahko uporabimo tudi za križarjenja, a razlika v ceni glede na navadne gliserje je taka, da bi morala odvračati vsakogar. Kot kaže, pa se to ne dogaja. Fishermani postajajo status simbol, da je lastniku malo mar, če trofejnih rib sploh ni.
Povsem drugače je z malimi, do 6,50 metra dolgimi fishermani. Tako plovilo lahko rabimo tudi za klasični sredozemski ribolov in za nedeljske potepe. Športni ribiški gliserji so namreč v glavnem precej varnejši od navadnih, saj imajo jačjo strukturo, dno pa je navadno tako oblikovano, da se sprejemljivo obnašajo tudi pri počasni izrivni plovbi. Seveda je treba tudi tu pomisliti na visoko ceno. Vsekakor pa so manjši odprti fishermani zanimivi kot
nedelska plovila, s katerimi se le občasno spuščamo v ribiške podvige. V glavnem lahko trdimo, da so taki čolni primerni za vse tiste, ki jim je čas skopo odmerjen. Vsi dobro vemo, da so z
ribami bogata območja precej daleč od naših privezov. Kdor se s klasičnim izrivnim čolnom dve uri muči, preden začne namakati svoj ribiški pribor, si bo gotovo zaželel hitrejši gliser.
Za nami so vsa domača, sosednja, priložnostna in prestižnejša lepotna tekmovanja, vsaka vas ima svojo miss, opravljivi tisk pa se je ob teh tekmovanjih že krepko razpisal. Letos tudi škandalčkov ni manjkalo, zazevalo je vprašanje, ali se komajda polnoletno kandidatko lahko izbere za najlepšo, pa ne zaradi njenih še rosnih let, temveč zaradi dejstva, da je že poročena in mati. Žirije so tudi nasipale celo vrst vprašanj, na katere kandidatke (večinoma) niso znale odgovoriti — pravijo, da je srednja izobrazba lepotičk letos na psu kot malokdaj prej — med obvezna vprašanja pa je sodilo tudi tisto o pojmovanju lepote in "sex appeala". Brez vsake pretenzije in s pomočjo nezahtevne strokovne literature bomo na to vprašanje skušali najti odgovor.
Iz nezahtevne strokovne publikacije: "Vsi pravijo, da je čedna, ona pa je trdno prepričana, da ima predolg nos, preozke ustnice in prekratke noge." Kako naj si to razložimo? Malo je žensk, ki bile zadovoljne s svojo zunanostjo. To potrjuje obširna anketa, ki so jo ameriški raziskovalci izvedli med 500 osebami. Pokazali so jim različne silhuete teles. Moški in ženske so morali povedati, kateri izmed telesnih obrisov je po njihovem idealen in kateri se najbolj približuje njihovi postavi. Vse ženske so trdile, da je idealen obris, ki je bil vitkejši od njihove postave. Med moškimi pa skoraj ni bilo nobenega, ki bi rekel, da je med idealno postavo in njegovo kakšna razlika. To je ena od raziskav, katere rezultati dokazujejo, da so ženske s svojim videzom manj zadovoljne kot moški in da imajo ženske skoraj vedno negativno predstavo o svojem telesu. Skoraj zmerom pa prav malo pomembno, kakšna je ženska po merilih drugih. Ženskam ni ravno lahko ustrezati merilom o lepoti in privlačnosti. Biti morajo mlade ali vsaj mladostne, imeti gladko kožo, vitko po-
stavo, dolge noge in pravilne poteze. Dandanes pa se mora večina žensk prilagajati razmeram, obvladovati mora zahtevne položaje, živeti neodvisno, poleg tega pa mora skrbeti zase in še za druge. Pri vseh teh dolžnosti pa mora ostati lepa, spočita, privlačna.
Tudi druga raziskava med najstniki in najstnicami je dokazala, da je pri pojmu "ženska" na prvem mestu lepota, pri pojmu "moški" pa je privlačnost šele na šestem mestu pri dekletih in na devetem pri fantih. Občutek za to, kako čeden se zdi nekdo samemu sebi in kako ugaja drugim, se oblikuje že v otroštvu. Otrok, ki bo od staršev in svojih bližnjih slišal samo pozitivne pripombe, se bo tudi pozneje počutil privlačnega, pa čeprav ne bo ravno ideal lepote. Samozavestno bo sprejemal estetske napake, ki ga sicer ne bodo nikoli pretirano bremenile, skratka, v svoji koži se bo odlično počutil. Odrasel človek, zlasti ženska, ki ni tako samozavestna, pa bo velikokrat opazila, da drugim na njej ugajajo čisto druge lastnosti kot njej sami. To jo bo spravilo s tira in nemara se bo začela šele "spoznavati". To se seveda ne more zgoditi kar čez noč, če pa ji bo le uspelo na sebi zazreti tudi prijetnejše plati, bo zadovoljnejša s svojim videzom in samozavestnejša. Ženska, ki jo opazke moških bremenijo, bi se morala zamisliti nad tem, da je osebnost zmeraj celota. Ne oblikujejo je samo roke, noge, lasje ali zadnjica, temveč je celotna osebnost z lepimi in manj lepimi deli. Moški pa so itak, kot je dokazala omenjena anketa, večinoma zadovoljni sami s seboj, ne trapijo se zaradi napetega trebuha, sivih las in nagubanega obraza. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da so samozavestnejši od žensk. Sicer ne bi prav med njimi iskali svojega estetskega ideala. V ženski namreč podzavestno iščejo tudi to, kar njim samim manjka.
		današnji televizijski in radijski sporedi		'
i	RAI 1	C RAI 2	RAI 3	RTV Ljubljana	TV Koper
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: La maschera di ferro (pust., ZDA 1939, r. James Whale, i. Louis Hay.ward, Joan Bennet)
15.40	Risanke: Pac-Man
16.15	Dok.: Pan - Zgodbe o naravi
16.55	Nanizanka: Taxi
17.20	Risanka: Grisu il draghetto
17.35	Nad.: I miserabili (3. del)
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.00	Aktualno: La Biennale di Vene-zia (neposredni prenosi in nagrajevanje)
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 6
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Aktualno: Venezia Cinema '87
23.10	Šport: boks - EP za petelinjo kategorijo, Gomis-Lupino (prenos iz S. Margherite di Pula)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
11.45	Dokumentarec: II fascino delle marionette
12.10	Nadaljevanka: Cervantes (9. in zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec in risanka
16.55	Film: I sette peccati di papa (kom., Fr. 1954, r. Jean Boyer, i. Maurice Chevalier, Delia Scala, Paolo Stoppa)
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Dnevnik, vreme in šport
20.30	Film: II montone infuriato (kom., Fr. 1974, r. Michel Deville, i. Jean-Louis Trintignant, Romy Schneider, Jean-Pierre Cassel)
22.20	Dnevnik
22.35	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.25	Dnevnik - kratke vesti
23.40	Nočni film: Prima delia lunga notte (dram., It. 1981, r. Franco Mole, i. Ray Lovelock, Martine Brochard, Silvia Dionisio)
19.00
19.20
19.30
20.00
20.30
21.30
21.45
23.30
0.05
0.10
Dnevnik Deželne vesti
Dokumentarna oddaja: Astrofisi-ca - La vita su altri pianeti (pripravili Giovanna Botteri in Mar-gherita Hack, r. Giovanna Botteri in Nini Perno)
Izobraževalna oddaja: Cittadini per modo di dire - Sicilia: 1' America dei tunisini (pripravil Massimiliano Santella) Nanizanka: I professionals - Par-tita a tre (r. Jan Sharp, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
Dnevnik - nocoj
Film: II sorpasso (dram., It. 1962, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman, Jean-Louis Trintignant) Aktualno: Do zadnjega filma -dogodki, osebnosti in neposredni prenosi z beneškega filmskega festivala (vodijo Irene Big-nardi, Patrizia Carrano in Enrico Ghezzi)
Dnevnik Deželne vesti
10.30	TV drama: Osebni stik (H. Mac Millan, r. Roger Tucker, pon.)
17.15	TV mozaik. Mostovi (pon.)
17.45	Poročila
17.50 Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (3. del)
18.05	Otroška oddaja: Moj prijatelj Piki Jakob (3. del)
18.25	Dok. oddaja: Živalski svet
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Film: Bledomodra ženska pisava (dram., Avstrija, r. Axel Corti, i. Friedrich von Thunn, Gabriel Barylli, Krystyna Janda, 2. del; avstrijski režiser Corti se je odločil, da ne bo poenostavljal Werflove novele, po kateri je film nastal. Zato ohranja sočasnost pomembnih obdobij iz junakovega življenja, ki kot spomini vdirajo v njegovo sedanjost.)
22.05	Dok.: Po sledeh napredka
22.45	Dnevnik
23.00	Rezerviran čas (pon.)
17.00	Otroški spored: risanke Don Chuck il castoro, Un cartone tira 1’ altro
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo v celoti posvečena romski tematiki. V reportaži z naslovom Ciganska zadeva, bo med drugim govor o preprodaji romskih otrok in sojenju odgovornim. Prispevek je pripravila koprska redakcija OM.
19.30	Informativna oddaja: TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Glasbeni variete: Sotto le stelle (vodi Edwige Fenech)
21.50 Informativna oddaja: TVD Vse-danes
22.05	Film: Una vita bruciata (dram., r. Roger Vadim, i. Sirta Lane, Roger Vadim, Michel Duchassoy)
jfj] CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital, 10.30 Lou Grant
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Femmina ribelle (dram., ZDA 1956, r. Raoul Walsh, i. Jane Russell, Richard Egan, Agnes Moorehead)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 LoveBoat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '87 (vodi Clau-dio Cecchetto)
23.30	Nanizanke: Fifty Fifty, 0.30 Premiere, 0.45 Sceriffo a New Y ork
[ ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Gunsmo-ke
9.15	Film: Il tenente Gior-gio (kom., It. 1952, r. Raffaello Matarazzo, i. Massimo Girotti, Mil-ly Vitale)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy, Juny Peperina, Speed Buggy, Mini Pqny
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanki: I giorni di Brian, 17.15 II Santo
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.30	Šport: tenis - ameriški turnir U. S. Open (prenos iz Flushing Mea-dowsa)
1.00 Nanizanka: Mistery Movies -Mc Coy
<^> ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Magica Emi, Nana supergirl, Ewoks
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula - turneja po Italiji skupine Duran Duran
23.30	Film: I sopravvissuti delia citta morta (pust., It. 1984, r. Anthony Dawson, i. David War-beck, John Steiner)
1.30	Nanizanka: La strana coppia
y_____________
^Jtelepadova
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nanizanka: Fantasi-landia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo doro
20.30	Film: L'affittacamere (kom., ZDA 1962, r. Richard Ouine, i. Kirn Novak, Jack Lemmon)
22.30	Nanizanka: Il profumo delpotere
23.30	Film: L'emblema di Victor (pust., ZDA 1966, r. Abner Biber-man, i. Peter Falk, Britt Ekland)
1.00 Nanizanka: Sguadra anticrimine
^ TELEFRIULI___________
13.00	Dokumentarec: Bella Italia
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: George
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Film
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: I cercatori d'oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
!	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: simfonični orkester RTV Ljubljana, pianista Dubravka Tomšič in Fran-cesco Nicolosi, dir. Marko^ Munih;
11.40	Glasbeni mozaik; 12.00 Živozele-no; 13.20 Ženski zbor Collegium musi-cum iz Beograda; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 16.00 S poti po Afriki; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Klasični album; 18.00 Obrazi in utrinki iz slovenske proze; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Popotovanje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije;
14.05	Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina Slovenije; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Franceta Miheliča; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26;
20.00	Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Opera Orfej; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Intervjuji, zanimivosti, pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Poletne glasbene prireditve;
18.35	Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost;
11.00	Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 SP v atletiki;
14.30	Popevka; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Kultura in umetnost; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Pogovor s psihologinjo;
16.35	Made in Yu; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 17.45 High power.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst - L'altra Trieste; oddaje povezuje glasba.
Ob nasprotovanju desnice v občinskem svetu
Zelena luč za posvet o Slovencih
Dvaindvajset svetovalcev vseh strank, razen desne opozicije, je na ponedeljkovi seji občinskega sveta soglasno podprlo predlog za posvet o vlogi slovenske prisotnosti na Goriškem. Pobudo je dala Konzulta za slovenska vprašanja pri Goriški občini. Po srečanju s predstavniki Konzulte je občinski odbor že zaprosil za finansiranje na osnovi pred kratkim odobrenega deželnega zakona o kulturi miru. Občinski svet je bil poklican, da odobri prošnjo za finansiranje.
Sklep, ki ga je prikazal odbornik za kulturo Obizzi, je naletel na dvoje reakcij. Zeleni Fiorelli in komunist Bu-solini sta se pohvalno izrazila o predlogu in ugotovila, da je Konzulta že takoj po umestitvi dala nadvse zanimivo pobudo. Gibčnost Konzulte - sta ugotovila - pa posredno kaže na pomanjkljivosti občinske uprave. Posvet naj bi bil edina pobuda Občine, ki bi jo finansirali iz letošnjega sklada zakona o kulturi miru. Škoda, sta kritizirala predstavnika opozicije, ker bi z večjo agilnostjo lahko izkoristili novi zakon še za vrsto pobud. Priporočila sta večjo pozornost v bodoče.
Drugačen je bil ton liberalca Forna-sira in misovcev. Najprej so skušali razvrednotiti predlog, češ da bi šlo za enosmerno apologijo slovenske prisotnosti in ne za prispevek k medsebojnemu spoznavanju. »Če hočejo tak posvet, naj si ga manjšina priredi sama,« je dejal Fornasir, skoraj užaljen ob predlogu, da se študijsko srečanje o Slovencih finansira z javnim denarjem. Podžupan Del Ben, ki je 'začasno vodil sejo, je odvrnil, da gre za podti-kovanje na račun neizrečenih namenov. Program posveta je izdelan resno ter predvideva tudi debato, med katero lahko pride do izraza vsako mnenje.
Liberalec in trije misovci, ki so sprva napovedali vzdržanje, so v trenutku glasovanja skušali preprečiti odobritev sklepa. Zadnji trenutek so zapustili dvorano, da bi - tudi zaradi odsotnosti drugih svetovalcev - preprečili sklepčnost. Njihov "prebrisani" manever pa je bil zaman, saj so v dvorano vstopili drugi svetovalci: predlog je bil odobren soglasno, z 22 glasovi.
Na ponedeljkovi seji je odbornik Del Ben tudi napovedal, da bi morala biti stanovanja zadruge Cankar v Pev-mi vseljiva čez dobra dva meseca. Vprašanje o vzroku večmesečnih zamud pri uresničitvi urbanizacij skih posegov je postavil Busolini (KPI). Del Ben je priznal, da je v tem, kot tudi v drugih primerih gradnje zadružnih stanovanj, prišlo do zamude glede na prvotno predvidene roke, zagotovil pa je, da bo Občina poskrbela za potrebna dela in napeljave v navedenem roku dveh mesecev.
Na seji občinskega sveta je bilo tudi - vendar samo bežno - omenjeno vprašanje bodočnosti nogometne ekipe Gorizia calcio. Ekipi kot znano grozi razpust. Župan je dejal, da se še vedno zavzema za rešitev težavnega vprašanja, da pa zaenkrat ne more povedati ničesar več. V teku naj bi torej bili še nadaljni poskusi za izhod iz finačno-vodstvene krize društva, ni pa mogoče zaenkrat sklepati, ali bodo ti poskusi obrodili pozitivne rezultate, ki si jih nadejajo goriški športni krogi.
Rezultati izpitov na zavodih I. Cankar in Ž. Zois
Včeraj so objavili rezultate popravnih izpitov na strokovnem zavodu za
trgovino Ivan Cankar in na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Danes se bodo z objavo izidov na slovenski sekciji tehničnega industrijskega zavoda Galileo Galilei zaključili popravni izpiti na slovenskih šolah. Na strokovnem zavodu Ivan Cankar je bil uspeh precej zadovoljiv. V 1. razredu so izdelali Katerina Kovic, Robert Ocretti, Franc Pacorini, Mauro Tommasi in Laura Zotti, dva dijaka pa sta bila zavrnjena. V 2. razredu so bili uspešni Lo-redana Cingerli, Luka Colja, Margaret Komjanc, Adrijana Markočič, Silvan Škorjanc in Silvester Visintin. Tudi Francesca Lograsso je iz 4. razreda bila pripuščena v višji razred.
Na zavodu Žiga Zois je obračun precej dober. V 1. razredu so izdelali Robert Bensa, Marko Čaudek, Tiziana Florenin, Lučano Gergolet, Debora Marušič, Anita Tomažič in Barbara Zaccaron. V 2. razredu so bili uspešni Mihael Corsi, Roberto Frandolič, Denis Gergolet, Aljoša Kuzmin, Barbara Luvisutti, Nadja Simiz in Vera Tomšič. V 3. razredu so izdelali Lara Bensa, Marko Marassi, David Pahor in Marko Marušič. V 4. razredu so bili pripuščeni naprej Peter Cej, Luka Marassi in Vlasta Terpin, en dijak pa je izpadel.
Nesreča pri Gabrjah - avto uničen Šofer in potnik sta se laže ranila
Dve osebi sta se ranili v prometni nesreči, v ponedeljek okrog 21. ure v Gabrjah na državni cesti št. 55. Mesec dni se bo moral zdraviti 50-letni Mario Tomasin iz Devina zaradi poškodb na prsnem košu, zloma ramena in drugih poškodb, medtem ko je 33-letni Silvano Pahor iz Jamelj, Prvomajska ulica 30, zadobil le lažje poškodbe in bo ozdravel že v nekaj dneh.
Pahor in Tomasin sta se peljala v avtu bmw proti Gorici. Vozil je Pahor. V križišču državne ceste s pokrajinsko, pri Gabrjah, v neposredni bližini nekdanje gostilne Pavletič, je voznik
izgubil nadzorstvo nad avtom, ki ga je začelo zanašati v levo. Udaril je najprej ob rob gredice, ga preskočil in končno zadel v drevo.
Ranjenca so iz skrotovičene pločevine spravili gasilci. Avtomobil se je ob trčenju dobesedno ovil okrog drevesa in šofer ter sopotnik sta ostala ukle-njena v avtu. Kmalu so reševalci tudi ugotovili, da nesreča le ni imela tako hude posledice, kakor je sprva kazalo. Avtomobil je bil sicer ob nesreči skoraj povsem uničen, veliko sreče pa sta imela Pahor in Tomasin.
Tudi zbirka idrijskih čipk na jesenskem modnem sejmu
Na Gradu sv. Justa v Trsu bodo jutri uradno predstavili jesenski modni sejem Flash moda, ki bo na goriškem razstavišču ob Ločniškem mostu od 24. do 28. septembra. Tudi z izbiro tega sedeža želijo podčrtati razsežnost pobude, ki je ob prvih dveh izvedbah imela izreden odmev in postala osrednja tovrstna prireditev na območju treh Benečij.
Ob sejemsko-komercialni vsebini zadobiva goriško srečanje okrog mode tudi zanimive kulturne razsežnosti. Tudi tokrat je napovedano sodelovanje Pokrajinskih muzejev, ki bodo ob najnovejših modnih vzorcih komercialnih operaterjev predstavili zbirko starih čipk. Čipkarstvo ima v Gorici dolgo tradicijo, ki naj bi segala tja v leto 1672, ko je pričel delovati samostan Uršulink in se uveljavil kot center za to obrt in hkraati umetnost.
Ob goriški zbirki bo na ogled tudi zbirka čipk iz Idrijskega muzeja. V Idriji, ki se je s svojo izredno čipkarsko tradicijo in kakovostjo uveljavila na mednarodni ravni, je še danes kleklja-nje živa dejavnost in predmet specializacije v posebni petletni šoli.
Od čipk k starim oblekam: z Dunaja napovedujejo izbor kakih 30 oblek iz prejšnjega stoletja, ki jih skupaj z drugimi 15 tisoč hranijo v garderobi gradu Hetzendorf. Na modnem sejmu bo svoj prostor imel tudi Michelstaedter. Inštitut za mittelevropska kulturna srečanja bo namreč pripravil razstavo njegovih grafičnih in slikarskih del, ki prikazujejo modne aspekte ob obratu stoletja.
Končno še dobrodošla novost za ljubitelje kinematografije. Od petka, 25., do nedelje, 27. t. m., bodo na razstavišču vrteli tri filme, ki so po vsebini zelo blizu svetu mode: »Nove settima-ne e mezzo«, »Via Montenapoleone« in »Sotto il vestito niente«.
muzeja. Na ogled bodo tudi fotografije iz zapuščine Diaz, ki jo je prav pred kratkim prevzela pokrajina.
Razstava bo na ogled tudi po shodu alpincev in sicer do 18. septembra.
■ V Krminu bodo od 9. do 11. t. m. brezplačno opravljali tehnične preglede avtomobilov. Pobudo uresničuje italijanski avtomobilski klub v sodelovanju z občinsko upravo, goriško hranilnico in podjetjem Pneus Friuli. Premična delavnica bo pred poslopjem stare postaje.
GLASBENA
MATICA
TRST
ŠOLA GLASBENE MATICE
Gorica
Vpisovanje v šolo Glasbene matice je od 1. do 11. septembra vsak dan v pisarni GM v Gorici, Ulica Croce 3, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Pojasnila tudi po telefonu štev. 84508.
kino
Gorica
CORSO Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Radio days«.
VERDI 18.00-221)0 »Nove settimane e mezzo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Desiree, la gran-de insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
Razstava o alpincih med prvo vojno
V pokrajinskem muzeju v palači Attems bodo ob sobotnem in nedeljskem shodu alpincev pripravili fotografsko dokumentarno razstavo pod naslovom "Alpini in guerra" (Alpinci v vojni). Razstavljene bodo v glavnem fotografije iz obdobja prve svetovne vojne in ki jih hranijo v fototeki pokrajinskega
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Šakali«, ob 20.30 »Ne ubij... sem...«.
DESKLE 19.30 »Hitronogi kolesarji«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 711315.
Predsednik Skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin
Uspehi gospodarstva boljši ■ dobro sodelovanje z zamejstvom
Občina Nova Gorica praznuje danes svoj praznik, v spomin na začetek ljudskega upora proti starim oblastem in sistemu in proti okupatorju. Začel se je 9. septembra leta 1943, en dan po propadu oziroma kapitulaciji Italije. Z vstajo so bili položeni temelji za svobodno življenje in razvoj primorskega ljudstva v matični domovini Sloveniji in Jugoslaviji, in tudi temelji za tvorno sodelovanje in sožitje med slovenskim in italijanskim ljudstvom ob novi državni meji. Ob občinskem prazniku, ki sovpada s 40-letnico združitve Primorske z domovino, smo imeli pogovor s predsednikom novogoriške občine, Danilom Bašinom.
Kakšne so gospodarske razmere v občini, ker poudarjate, da so se slednje izboljšale ter je donosnost gospodarstva, tudi v primerjavi s povprečji v Sloveniji, spet začele naraščati?
To je res. Polletni gospodarski obračun namreč kaže, da je novogoriško gospodarstvo v primerjavi z lanskim letom uspešneje poslovalo. Lani in nekaj let prej je bila ustvarjena akumulacija nižja od izgub v občini. Letos ob polletju pa je večja akumulacija od izgub. Tudi izgube so za petino nižje od lanskih. Proizvodnja v industriji se je povečala za 20 odstotkov. Rast dohod ka je nad republiškim povprečjem. Ugodnejši rezultati so sad ukrepov v delovnih organizacijah, v smeri preos-nove proizvodnje in opuščanja nedonosnih programov. Kažejo pa se tudi učinki naložb iz lanskega leta. Na takšni poti bo treba vztrajati, da bi občina nadaljevala uspešen razvoj."
Dobro vzdušje in sodelovanje med novogoriško občino in sosednjimi
območji v Italiji bi moralo omogočati konkretna gibanja in spreminjanje razmer. Kaj je bilo storjenega oziroma doseženega na področju gospodarskih odnosov in sodelovanja med Novo Gorico in Gorico. Pri tem opozarjamo, da je bilo na sestanku delegacij Nove Gorice in Gorice, 26. februarja letos v Gorici, sklenjeno, da se v roku treh mesecev izdela program sodelovanja v okviru treh mešanih komisij, ki delujejo v stikih med obema Goricama.
'Prav gotovo pomeni prelomnico v sodelovanju med Novo Gorico in Gorico podpis listine o sodelovanju, februarja letos, kar poudarjate, saj je s tem prvič po petindvajsetih letih stikov med občinama, to sodelovanje tudi pisno opredeljeno. S tem dokumentom sta se obe občini zavezali, da bosta v duhu in skladno s cilji in določili Osimskih sporazumov, s konkretnimi obravnavami in pobudami skrbeli in vzpodbujali gaspodarski, kulturni in splošni družbeni razvoj kot tudi ohranjali in vrednotili prostor in okolje.
Mešanim komisijam je bilo naloženo, da pripravijo programe sodelovanja, pri čemer je bila dana posebna skrb pospeševanju gospodarskega sodelovanja. Moram poudariti, da je za razliko od preteklosti prav komisija za to področje najbolj zavzeto delala pri pripravljanju programa in ga v mesecu maju tudi pripravila. Posebno pozornost je komisija namenila skupnim pobudam za nadaljni razvoj blagovno manipulativnega terminala in drugih naprav oziroma struktur na Mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba-Štandrež, in nastajajoči carinski coni pri nas. Dogovorjeno je bilo, da se obstoječa terminala povezujeta in delu-jate vsklajeno, kar naj bi pripomoglo k optimalnemu izkoriščanju vseh infrastruktur na tem mejnem prehodu. Dogovorjeni so bili tudi skupni nastopi tam, kjer bo to mogoče. Skupaj naj bi dajali tudi pobude gospodarskim organizacijam, za možnost skupnih naložb. Že v juliju je bili izvedeno srečanje strokovnjakov s področja agroži-vilstva v kmetijskem kombinatu Vipava.
Ostali dve mešani komisiji za sodelovanje med Novo Gorico in Gorico delovni program še pripravljata. Poudarjam pa, da je program skupne organizacije srečanje gledališč Alpe-Jadran za leto 1988 že pripravljen.
Omenjam ponovno, da je za nadaljni razvoj našega območja zelo po-
membna zgraditev tako imenovanih Osimskih cest, v našem primeru odsek avtoceste od Razdrtega do Vrtojbe. Ob tem moram opozoriti, da gre za avtocesto in ne za neke druge oblike hitrih cest. Po vseh informacijah in zagotovilih, ki jih imamo, naj bi z deli za zgraditev Osimskih cest začeli še letos. Dodajam tudi, kar spada zagotovo v sklop ustvarjanja možnosti za izboljševanje obmejnih povezav, da so v zaključni fazi dela za zgraditev obmejnega prehoda Britof pri Ligu. Po zgraditvi prehoda bo tudi tisti del naše občine, ki meji na Videmsko pokrajino,
dobil ustreznejše možnosti za boljše povezave in sodelovanje."
V okviru sodelovanja novogoriške družbenopolitične skupnosti s sosednjim območjem v Italiji, posvečate veliko skrb tudi stikom s slovenskimi občinami Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Kaj je morda novega, izvirnega in pomembnega v tem sodelovanju?
"Sodelovanje s sosednjimi občinami v Italiji je, kot ugotavljate, dejansko dobro. Z občinami Doberdob, Sovodnje in Števerjan pa že tradicionalno dobro sodelujemo na vseh področjih,
pri čemer prednjači kulturno-prosvet-no sodelovanje. Nove pobude, ki smo jih obravnavali, pa se nanašajo tudi na možnost gospodarskega sodelovanja pri urejanju prostora in varstvu okolja. Posebno bogati so odnosi tam, kjer se naše krajevne skupnosti vključujejo v to sodelovanje, kot je to na primer med pobratenimi krajevnimi skupnostmi in sosednjimi občinami v Italiji. Občina Doberdob je na primer že deset let pobratena s krajevno skuonos-tjo Prvačina. Pripravlja se tudi pobratenje med našo krajevno skupnostjo Kojsko v Brdih in občino Števerjan, tudi v Brdih.
(Vpraševal Marjan Drobež)
Vsem delovnim ljudem
in
občanom
Čestitajo ob občinskem prazniku
skupščina občine
in družbenopolitične organizacije občine
NOVA GORICA
materiali ^
Talon« anhovo
namenjen«
gradbeništvu
(,r«andski in 5Pemalte
. r:=-
intormaciie ^“^'biagovni promet
-----
°b01^s
^bVano"
občine Nova Gorica
* ANHOVO
marenao. annovo

ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA
DO JUGOTEHNIKA
TOZD ELGRO - NOVA GORICA
V naših trgovinah vam nudimo ELEKTROMATERIAL in čestitamo ob občinskem prazniku
občine Nova Gorica
DELOVNA ORGANIZACIJA
GORIŠKI
VODOVODI
čestitajo občanom občine Nova Gorica ob njihovem občinskem prazniku.
Kolektiv
solkanske industrije apna
IZ NOVE GORICE
Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom mnogo delovnih uspehov
r e n 2 e
nova gorica
PROIZVODNJA PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV TER PREHRAMBENIH PROIZVODOV
Iskreno čestitamo ob prazniku občine Nova Gorica.
TEKSTILNA TOVARNA
»OKROGLICA«
65293 VOLČJA DRAGA
OB PRAZNIKU OBČINE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM
Iskra
Iskra Avtoelektrika n. sol. o.
Nova Gorica
TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica
TOZD Generatorji in elektronika Nova Gorica
TOZD Vžigalne tuljave in druga oprema Bovec
TOZD Avtoelektrični vžigalni sistemi Tolmin
TOZD Veliki zaganjalniki Nova Gorica
TOZD Žarnice Ljubljana
TOZD Delovna sredstva
TOZD Odlitki Komen
TOZD Komerciala
TOZD Inštitut
Delovna skupnost skupnih služb
Čestitke delovnim ljudem občine Nova Gorica
ob njihovem prazniku
PETROL
IOZD
TRGOVINA
NA
DROBNO
NOVA
GORICA
Ob občinskem prazniku Nove Gorice čestitamo vsem občanom in jim želimo veliko delovnih uspehov
hitro
ravtopromet gorica
AVTOPROMET
varno
udobno
GORICA
TOZD Tovorni promet TOZD Gorica, PP in TA TOZD Avtoremont
NOVA GORICA
TOZD Avtoprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Avtoservis DSSS
Čestitke vsem občanom in delovnim kolektivom ob prazniku občine Nova Gorica
Na teniškem prvenstvu ZDA v Flushing Meadorvu
Boris Becker že izločen
Z zbora reprezentance v Milanellu
Vicini odpisal Dosseno
FLUSHING MEADOW (ZDA) — Mit Borisa Beckerja, doslej najmlajšega wimbledonskega zmagovalca, se naglo krha. Na odprtem prvenstvu ZDA, zadnji letošnji preizkušnji za veliki slam, kjer je veljal za četrtega nosilca skupine, ga je iz četrtfinala z 2:6, 6:7 (7:4), 7:5, 6:1 izločil Američan Brad Gilbert, nosilec skupine 13. Po dvoboju je sam Becker razočarano priznal, da je letošnja sezona zanj resnično neugodna.
Po prekinitvi zaradi dežja je neuničljivi veteran Jimmy Connors (ZDA) v srečanju osmine finala po dolgem boju s 6:7 (0:7), 6:4, 6:4, 6:3 odpravil Francoza Henrija Leconteja.
V	četrtfinale se je uvrstil tudi John McEnroe, nosilec skupine 8. S 6:4, 7:6 (7:2) 6:3 je izločil Ekvadorca Andresa Gomeza (št. 9).
Jutrišnji četrtfinalni spored bo torej predvidoma zelo napet, saj se bo McEnroe spopadel z Lendlom, Connors pa z Gilbertom.
V	preostalih srečanjih tretjega kola je Američan Ken Flach premagal Spanca Emilia Sancheza, Šved Jonas Svensson pa Peruanca Jaimeja Yzago.
V ženski konkurenci je bil osrednji dvoboj med Chris Evertovo (ZDA - št. 3) in Bolgarko Manuelo Maleevo (št. 10). S 7:5, 6:4 je zmagala Američanka. V igri mešanih dvojic je prvo kolo
premostila tudi Italijanka Reggijeva, ki nastopa skupaj s Špancem Casalom.
V mladinski konkurenci je obetavni Italijan Diego Nargiso v prvem kolu s 6:2, 7:5 premagal Martina (Salvador).
CARNAGO (Varese) — Na dvodnevnem zboru so se v Milanellu zbrali člani italijanske nogometne reprezentance. Kot je povedal trener Vicini, gre za »zahvalno srečanje« vseh protagonistov prve sezone pod vodstvom novega trenerja. Bearzotov naslednik je v minulem letu zaupal reprezentančni dres skupno 23 igralcem, v Milanellu pa jih je 19, manjkata namreč poškodovana Nela in Serena, Dossena in Bonetti pa sta brez pogodbe. Odsotnost Dossene je sprožila val polemik, a Vicini odločno zagovarja stališče, da med »azzurri« ni prostora za tiste, ki ne trenirajo. Skeptičen je bil tudi glede možnosti, da bi bil Dossena še naprej član reprezentance, tudi če bi dobil aranžma v B ligi.
Vicini je v pozdravnem nagovoru posvaril igralce, naj se izogibajo časopisnim polemikam. V mislih je imel menda predvsem rezervnega vratarja Tacconija, ki javno razglaša, da se ne čuti slabšega od Zenge.
Govor je bil tudi o spremenjenih igralnih vlogah nekaterih posamezni-
kov. Tako zdaj igra Francini pri Neaplju bolj v sredini, Donadoni se je pri Milanu z desnega krila pomaknil na levo, branilec De Agostini pa igra pri Juventusu na sredini igrišča. Vicini meni, da je le De Agostini spremenil svoj položaj, a pravi, da mu to pravzaprav še bolj ustreza, saj so ostali vezni igralci reprezentance vsi prestari oziroma premladi.
Kaj pa Vicini od svojih varovancev pričakuje? Prvi cilj je uvrstitev v sklepni del EP. Kaj pa če bodo nekateri starejši ključni igralci popustili? Vicinija najbolj skrbi napad. Med tridesetletniki Altobellijem, Virdisom in Giordanom in mladimi Viallijem in Mancinijem je le Serena, Galderisi, Baldieri in Borgonovo so iz raznih razlogov praktično izpadli iz njegovega spiska. K sreči, dodaja Vicini, se na obzorju pojavljajo obetavni Rizzittelli, Buso in Baggio. Vsekakor trener meni, da bosta Vialli in Altobelli še nekaj časa glavna aduta v italijanski konici napada.
Nogomet: kvalifikacije za EP
Košarka: na sinočnjem srečanju turnirja Alpe-Jadran
Vrsta važnih tekem
V povprečnem srečanju poraz Segafreda
RIM — Po poletnem premoru bo mednarodna nogometna sezona za člane že danes stekla s polno paro. Na sporedu bo namreč pet kvalifikacijskih srečanj za evropsko prvenstvo in tri prijateljske tekme.
V	skupini tri za EP bo Sovjetska zveza v Moskvi gostila Francijo. Sovjeti so se praktično že kvalificirali, čeprav jih lahko bodisi Francija bodisi Vzhodna Nemčija še dohitita. V drugem srečanju skupine bo skušala Iz-landija doseči proti Norveški svojo prvo zmago.
V	skupini šest je položaj dokaj zapleten. Danska, ki na lestvici s šestimi točkami vodi pred ČSSR (pet točk), se bo v gosteh pomerila z Walesom. Gostitelji so favoriti, čeprav bodo nastopili brez svojega asa Rusheja, ki je poškodovan. V drugem srečanju bo ČSSR gostovala na Finskem. Tamkajšnje moštvo doslej še ni zmagalo, zato imajo Čehi enkratno priložnost, da na skupni lestvici prehitijo Dance.
Kar se tiče skupine sedem, kjer boj za uvrstitev v finale zadeva menda Bolgarijo, Belgijo in Irsko, bo slednja
doma gostila Luksemburg, kar ji bo, spričo skromnosti nasprotnika, najbrž omogočilo, da se povzpne na začasno prvo mesto skupne lestvice.
Prijateljske tekme pa so naslednje: -ZRN - Anglija; Nizozemska - Belgija; Škotska - Madžarska.
Košarka: žensko EP
Slaba igra Italije
JEREZ — Italijanska reprezentanca je sinoči v petem kolu ženskega evropskega košarkarskega prvenstva spet izgubila, tokrat z domačo peterko Španije. Izid 83:73 (36:36) sicer ni povsem gladek, vendar moramo takoj dodati, da je Italija igrala slabo, saj se igralke nikakor niso znašle na igrišču. Izkazali sta se le Pollinijeva in Todes-chinijeva. Italija se bo sedaj lahko borila le za peto mesto.
NEKATERI IZIDI 5. KOLA - skupina A^ Francija - Poljska 68:65 (33:28), SZ - Švedska 136:63 (70:39). Skupina B: Bolgarija - Finska 98:78 (45:25).
Segafredo - Benetton 69:92 (42:42)
SEGAFREDO: Devetti 5, Corpaci, Marušič 14, Bobicchio, Davis 14, Za-ban, Esposito 8, Lorenzi 2, Avitabile, Vitez 22, Bullara 4.
BENETTON: Presacco 4, Jacopini 6, Mian 2, Vazzoler 8, Davis 14, Battistel-la, Croce 6, Minto 18, Morrone, Casa-rin 15, Lazzato, Olberding 20.
V	dokaj povprečnem srečanju je go-riški Segafredo klonil proti Benettonu iz Trevisa, ki se je tako oddolžil za poraz iz prvega srečanja turnirja Alpe-Jadran.
Goričani, ki so tudi tokrat igrali brez poškodovanega Pesiča in s povprečnim Davisom, so bili gostom enakovredni le v prvem polčasu, ko sta bila Vitez in Marušič, ob Olberdin-gu, gotovo najboljša na igrišču.
V	nadaljevanju igre pa so Salesovi varovanci zaigrali odločneje in izborili
prednost, ki so jo do izteka srečanja še povečali.
Pred srečanjem so prireditelji turnirja Alpe-Jadran, s predsednikom Kristančičem na čelu, sklicali tiskovno konferenco, na kateri so izrazili željo, da bi prireditev teritorialno razširili in ji zagotovili še večjo kakovost.
R. Pavšič
Sinoči v Trstu
Gladka zmaga Stefanela
Stefanel - Poreč 100:72 (40:29)
STEFANEL: Damian 2 (2:2), Gobbi, Fischetto 8, Bonino 8 (0:2), Sartori 13 (1:1), Ardessi 14 (2:2), Battini 2 (2:2), Lokar 11 (1:2), Cantarello 22 (10:13), Martini 2, Zarotti 15 (3:4), Tasso 4 (2:5).
TRI TOČKE: Sartori 2, Ardessi 4, Lokar 3.
Stefanel je brez težav odpravil ekipo Poreča, ki nastopa v hrvaški ligi. Tekma je bila precej nezanimiva, saj so Tanjevičevi varovanci takoj povedli, nato pa vodstvo stalno večali. Tokrat so maloštevilno publiko le občasno navdušile nekatere atraktivne poteze Fischetta in Cantarella ter koši za tri točke Lokarja, Ardessija in Sartori-ja.
Po uspešnem nastopu na gradeškem turnirju, kjer je Stefanel v finalu tesno klonil glavnemu favoritu drugoligaš-kega prvenstva Citrosilu, je torej tržaška ekipa ponovno potrdila, da je že dosegla dobro stopnjo priprave.
Drevi bodo Tržačani spet nastopili v ekshibicijski tekmi. Stefanelove vrste bo za to priložnost okrepil as Los Angeles Lakersov James Worthy. Ameriški košarkar v Evropi namreč rekla-mizira znamko telovadnih copat »New Balance«, ki jih bodo v prvenstvu uporabljali tudi igralci Stefanela. Worthy igra v vlogi krila, odlikujejo pa ga izredne telesne sposobnosti.
Marko Oblak
Predstavili Jadranovo ekipo 1987/1988
Včeraj popoldne je bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu tiskovna konferenca vodstva košarkarske ekipe Jadrana, na kateri so odborniki predstavili letošnjo sezono. Predsednik Edi Kra-
us je v uvodu poudaril, da bodo ogrodje letošnje ekipe v glavnem sestavljali igralci društva Kontovel. Pridružili se jim bodo še visoki center Fabio Banello, ki ga je Jadran najel na
posodo od ekipe Italmonfalconeja za eno leto, Poletov playmaker Štefan Persi, Domov playmaker Marko Corsi ter bivši Bregov center Loris Zobec. Trener Brumen, je še dejal Kraus, bo letos razpolagal z visokim moštvom. Nekateri dosedanji igralci ne bodo več nastopali v Jadranovem dresu. Tako bosta dosedanji kapetan Peter Žerjal in mladi Aljoša Terčon nastopala z Borom v D ligi, Marko Lokar pa je, kot znano, prestopil k tržaškemu Stefanelu, Štefana Guliča pa ni več v ekipi iz zdravstvenih razlogov. K ekipi se je po skoraj dveletni odsotnosti, zaradi služenja vojaškega roka, vrnil Klavdij Starc. Glavni zdravnik ekipe bo odslej dr. Dani Žerjal, sodelovala pa bosta še dolgoletni zdravnik dr. Egidij Martelanc in dr. Renato Štokelj. Predsednik Kraus je tudi naglasil, da je cilj ekipe uvrstitev v končnico B-2 lige.
Tudi letos bosta pokrovitelja Jadrana Tržaška kreditna banka ter tovarna športnih obutev Kronos. (mk)
Atletika: na sinočnjem mitingu v Rietiju
Lewis boljši od Johnsona
RIETI — Na letošnjem tradicionalnem atletskem mitingu v Rietiju se je skupno zbralo kar 13 novopečenih svetovnih prvakov, kar je seveda že porok za uspeh te manifestacije. Že res, da so bili izidi še kar povprečni, saj se ti prvaki niso posebno naprezali, vseeno pa je bilo srečanje dokaj zanimivo in je pritegnilo večtisočglavo množico, ki je pozorno sledila dogajanju. Padel je namreč le en rekord mitinga v Rietiju (Bolgarka Kostadinova v skoku v višino s 206 cm).
»Puščici« na 100 m Johnson in Le-wis se nista srečala na isti tekmi, saj je sam Kanadčan izjavil, da je še preutrujen, da bi takoj srečal svojega velikega rivala. Kakorkoli že, Lewis je v drugi skupini dosegel znatno boljši čas od svetovnega prvaka. Dober rezultat je še zabeležil Aouita v teku na 1500 m ter že omenjena Kostadinova, ki je celo naskakovala svetovni rekord 210 cm. Od jugoslovanskih predstavnikov bi omenili peto mesto Stekiča v
daljini in četro mesto Kožula v troskoku.
IZIDI
400 m ovire M: 1. Dia Ba (Sen.) 48'’62. 400 m Ž: 1. Ouirot (Kuba) 50"72. 100 m Ž - prva serija: 1. Anderson (Kan.) H"70, druga serija: 1. Brown (ZDA) 11"22, tretja serija: 1. Isajenko-Taylor (Kan.) 11"21. 110 m ovire M: 1. McKoy (Kan.). 100 m M - prva serija: 1. Johnson (Kan.) 10 '35, druga serija: 1. Lewis (ZDA) 10"05. Kopje Z: 1. Jung (NDR) 61,42 m. 800 in M: 1. Miang (Sen.) 1'45''10. Višina Ž: 1. Kostadinova 206 cm. 800 m Ž: 1. Melinte (Rom.) 1'58"85. Troskok: 1. Markov (Bol.) 17,54 m. 200 m M: 1. Heard (ZDA) 20"53. 400 m M: 1. Franks (ZDA) 45"13. 1.500 m M: 1. Aouita (Mar.) 3'32"71. 3000 m Ž: 1. Piuca (Rom.) 8'58"84. Palica: 1. Bell (ZDA) 570 cm. 5.000 m M: 1. Maree (ZDA) 13'22"43. Dolžina M: 1. Myricks (ZDA) 832 cm. Višina M: 1. Paklin (SZ) 233 cm.
Nogomet: v prvem kolu deželnega pokala
Vesna in Gaja nista zadovoljili
Nogomet: »Pokal Primorja«
S. Marco finalist
S. Marco - S. Nazario 1:0 (1:0)
SAN MARCO: Baldas, Peric, Norbe-do, Marchesan, Malusa, Appolonio, Giangrande, Miorin, Ridolfi (v 58. min. Puntar), Sanini, Volo.
SAN NAZARIO: Parossa, Scher (v 70. min. Ulcigrai), Cepak (v 72. min. Giovannini), Sinico, Sugan, Drassich, Piscanc, Tomizza, Ražman (v 33. min. Radivo), Lucchini, Tarone.
STRELEC: v 22. min. Volo Včeraj je bila na Proseku druga polfinalna tekma pokala Primorja, na kateri je slavil San Marco. V malem finalu, ki bo v četrtek, se bosta tako pomerila Breg in San Nazario, medtem ko bo o zmagovalcu turnirja odločal petkov dvoboj med Primorcem in San Marcom.
Tekmo, ki je bila dokaj povprečna, sta popestrila dva dogodka: prvi se tiče sodnika, ki je bil zelo oster do San Marca. Po »showu« sodnika je prišlo v 35. minuti drugega polčasa do nepričakovanega black-outa zaradi preobremenitve električne linije.
(W. Koren)
Zaule Rabuiese - Vesna 3:0
(1:0)
VESNA: Savarin, Ridolfo, Cocolutto, Pichierri, Rados, F. Candotti, R. Can-dotti (od 60. min. Švab), Petagna, Kos-tnapfel, Potasso, Naldi.
Kriška Vesna je v nedeljo opravila svoj krstni nastop proti solidni ekipi iz Žavelj. Vtis, ki so ga Križani pustili, je zelo medel, saj so vsi igralci zaigrali pod pričakovanji. Domačini pa so pokazali, da so že v zavidljivi formi. Tržačani so obvladali položaj na celotnem terenu, zato se je igra odvijala enosmerno, saj je Križanom le enkrat v prvem polčasu uspelo resno zaposliti nasprotnega vratarja in to po zaslugi napadalca Naldija, ki ga je Vesna letos najela od tržaškega Stocka.
Domačini so, kot rečeno, igrali zelo dobro, vseeno pa niso ustvarili izrecnih priložnosti: zadetke so dosegli samo zaradi nepazljivosti in površnosti kriške enajsterice. Prvi zadetek so
dali Tržačani že po pičlih štirih minutah tekme, potem ko so plavi izgubili žogo na sredini. To je urno izkoristil napadalec Žavelj, se nemoteno približal vratom, in z lepim strelom premagal Savarina.
Po prejetem golu so Križani reagirali, toda njihova pobuda je bila precej neorganizirana in neučinkovita. Drugi zadetek je padel v prvih minutah drugega polčasa in sicer zaradi grobih napak v obrambi. Nasprotnik se je namreč znašel v kazenskem prostoru Vesne sam z žogo na nogi. Tretji in zadnji zadetek je kronal nezbranost kriške vrste, saj se je živi zid pri prostem strelu odprl in žoga je skozi noge igralcev iznenadila nič krivega vratarja. Vesna je v drugem polčasu izpeljala le eno omembe vredno akcijo, toda izredno solidni vratar domačinov je močan strel napadalca mojstrsko ubranil. (A. Kostnapfel)
Gaja - Campanelle 1:1 (1:0)
STRELEC: v 15. min. Aversa
GAJA: Kante, Maks Grgič, Stran-ščak, Rismondo, Terčon, Alfieri, Šuc, Aleksande Kalc, Aversa, Goica, Calli-garis.
Gaja za začela svojo tekmo zelo dobro, saj je takoj tudi povedla. V prvem delu igre je bila padriško-gropajska enajsterica vsekakor boljša in si je zaslužila sicer tesno vodstvo. Žal je v drugem polčasu odpovedala, predvsem zaradi nekaterih igralcev, ki niso dali vsega od sebe. Trmasto so zadrževali žogo in tako oškodovali celotno ekipo.
Izid bi bil vsekakor ugodnejši za našo enajsterico, če bi se igralci držali taktičnih navodil. To so bili predvsem novi mlajši igralci, ki so bili predvsem malo požrtvovalni in zagrizeni. V bodoče torej čaka Gajo še dosti dela, saj se bo treba lotiti prvenstva z drugačnim elanom in koncentracijo.
Konec tedna v Lignanu
Shod odbojkarjev
LIGNANO — V tem kraju je bil konec minulega tedna tridnevni deželni shod odbornikov, trenerjev in sodnikov odbojkarske zveze FIFA V. Žal odziv trenerjev, ki so imeli na sporedu vrsto zanimivih predavanj, ni bil najboljši, saj se jih je shoda udeležila le dobra tretjina. Še slabši pa je bil odziv trenerjev naših društev, kljub temu, da so bile obravnavane teme sodobne, predavatelji pa kakovostni. Kljub temu, da je bil odbornikom zagotovljeno brezplačno bivanje, je bila tudi udeležba le-teh bolj skromna.
V nedeljo dopoldan je bila tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki skoraj vseh deželnih medijev iz naše dežele, kot gost pa je bil urednik tednika Pallavolo in podpredsednik FIPAV Corti, moderator pa predsednik deželnih športnih novinarjev Re David. Govor je bil o odnosu med društvi in sredstvi javnega obveščanja, ki namenjajo odbojki premalo pozornosti, čeprav po številu registriranih tekmovalcev v Italiji zaostaja le za nogometom.
Lokostrelstvo: reprezentanca FJK osvojila državni naslov
Med posameznicami v raznih kategorijah Tamara Ražem prva, Vesna Lutman tretja
Ekipa lokostrelk in lokostrelcev iz Furlanije-Julijske krajine je v soboto in nedeljo v kraju Lamprecchio pri Pištoli osvojila državni naslov na tekmovanju za Pokal dežel.
V 12-članski ekipi sta bili tudi dve slovenski predstavnici, Tamara Ražem (Zarja) in Vesna Lutman (Naš prapor), ki sta prispevali, da si je na tako važnem tekmovanju naša dežela zagotovila prvo mesto.
Osvojitev državnega naslova je zahtevala, da ekipa, v kateri so v mešanih dvojicah nastopili tekmovalci raznih kategorij, zbere največ točk.
Tamara Ražem je skupaj z Goričanom Adrianom Pinellijem bila najboljša v kategoriji dečkov in zasedla prvo mesto.
Vesna Lutman (tekmovala je skupaj z Igorjem Zuccherijem iz Rude) pa je zasedla 3. mesto med začetniki.
Zaradi dobrih uvrstitev tudi ostalih dvojic iz naše dežele, so pred-
Skirolke: v Tridentu in Schiu
Predstavniki Mladine in Grmade zelo uspešni
Pred dnevi se je ŠD Mladina iz Križa udeležilo promocijskega tekmovanja v kraju Mazzocorona (Trident). Kriško društvo je nastopilo s tremi tekmovalci v kategoriji cicibanov. Proga za to kategorijo je merila 4 kilometre. Udeležba sicer ni bila množična, a vseeno konkurenčna. Predstavniki Mladine so se dobro uvrstili, saj je Erik Tence osvojil drugo,. David Bogateč četrto in Matej Laki peto mesto.
V nedeljo pa se je ŠD Grmada udeležilo tretje preizkušnje državnega prvenstva v Schiu. Tekmovanje je potekalo na 4.000 m dolgi ravninski krožni progi. Prisotnih tekmovalcev je bilo več kot 200. Tekmovanje je bilo zelo konkurenčno. ŠD Grmada je bilo prisotno na tem tekmovanju z devetimi tekmovalci, ki so nastopali 3 kategorije. V kategoriji cicibanov oziroma ci-cibank so ti atleti pretekli 1 krog, medtem ko so mlajši začetniki pretekli 2 kroga. Najbolje se je uvrstil Andrej Legiša, ki je v kategoriji cicibanov zasedel 4. mesto med 23 nastopajočimi. Andrej Antonič pa je v katego-
riji mlajših začetnikov v izredno ostri konkurenci med 20 tekmovalci osvojil 5. mesto. Tudi cicibanki Elizabeta Antonič in Valentina Legiša sta se izkazali in med 13 konkurentakami zasedli 5. oziroma 6. mesto. Na ekipni lestvici se je Grmada med 28 prisotnimi društvi uvrstila na izredno dobro 5. mesto.
Vrstni red
Cicibani: 1. Alessio Cremonese (SN Sportful) 9'23"8: 4. Andrej Legiša (ŠD Grmada) 9'53"0: 9. Andrej Mervič (ŠD Grmada) 10'8"4; 16. Erik lori (ŠD Grmada) 10'52"4; 17. Dejan Peric (ŠD Grmada) 10'53"0; 20. David Širca (ŠD Grmada) ir48"6.
Cicibanke: 1. Doris Seebacher (Ski-roll Apjnano) 10T2"4; 5. Elizabeta Antonič (SD Grmada) 10'52"1; 6. Valentina Legiša (ŠD Grmada) HT4"7.
Mlajši začetniki: 1. Andrea Lotto (GS Castionese) 16'37"2: 5. Andrej Antonič (ŠD Grmada) 17'9"5i 12. Rajko Žečevič (ŠD Grmada) 18’35"4.
Društvena lestvica: 1. GS Unicars L2 1491 točk; 5. ŠD Grmada 276 točk.
ERVIN IORI
V 2. kolu nogometnega turnirja v Barkovljah
Danes spet na igrišču
V	2. kolu nogometnega turnirja v Barkovljah sta bili na sporedu dve tekmi.
V	A skupini sta se srečali moštvi Simpatične mrhe in Circolo Marina Mercantile, v B skupini pa Dinamo Gasperetti in TUS. Prva tekma je bila zelo izenačena, zmagale pa so Simpatične mrhe s 6:3. V drugem srečanju Pa so visoko zmagali igralci TUS.
REZULTATI
1. KOLO
Simpatične mrhe - Užitni 10:0 (5:0)
SIMPATIČNE MRHE: Volk, Sedmak, Smotlak, Martellani, Betocchi, Kalin, Jogan, Brecelli.
UŽITNI: Škabar, Gregori A., Gruden S., Gruden V., Godnič, Kosovel, Furlan.
STRELCI: Smotlak 3, Kalin 2, Jogan 2, Martellani 1, Betocchi 1, avtogol Godnič.
2. KOLO
Simpatične mrhe - CMM 6:3 (3:1)
SIMPATIČNE MRHE: Volk, Sedmak, Smotlak, Martellani, Betocchi, Kalin, Jogan.
CIRCOLO MARINA MERCANTILE: Nardin, Palazzo, Riva, Terlizzi, Pi-son, Palotta, Forte, Dandri.
STRELCI: Jogan 3, Martellani 2, Smotlak 1, Palotta 1, Terlizzi 1, Pison 1.
Dinamo Gasperetti - TUS 1:7 (1:3)
DINAMO: Gregori J., Starc, Sivic, Gregori M., Pertot, Prešel, Doles.
TUS: Brumfild, Mesesnel, Pelicon, Bredi, Tomažič, Lippolis, Udovič, Ci-vardi.
STRELCI: Udovič 3, Lippolis 1, Bredi 1, Brumfild 2. (Jogan)
PRIHODNJE KOLO (danes, 9. 9.) 20.30 Užitni - CMM; 21.30 Old Stracks - Dinamo Gasperetti.
Ob odprtju Kulturno-športnega središča Danica
Povsem uspel teniški turnir na Vrhu
Štirje finalisti uspelega teniškega turnirja na Vrhu
Pred dnevi se je na Vrhu končal teniški turnir, ki sta ga kulturni društvi Danica_in Oton Župančič ob sodelovanju ZSŠDI priredili ob odprtju Kulturno-športnega središča Danica na Vrhu. V teden dolgem teniškem turnirju se je na igriščih novega Kulturno-športnega središča na Vrhu in Doma Andreja Budala v Štandrežu zvrstilo okoli petdeset igralcev, kar je nedvomno lep uspeh in potrjuje, da se ta športna panoga uveljavlja tudi med goriškimi športniki in rekreativci. Z odprtjem Kulturno-športnega središča Danica pa bo priložnost več, da se na Vrhu tenis udomači. To je tudi v programih tamkajšnjih športnih delavcev, ki bodo posebno pozornost posvetili najmlajšim in zanje priredili posebne tečaje.
Zmagovalec turnirja na Vrhu je bil Giulio Nobili, ki je v velikem finalu premagal Borisa Čotiča z rezultatom 14:3, tretje mesto pa je osvojil Luigi Batistin, ki je bil boljši od Aleksandra Paulina (9:6). Ob sklenitvi turnirja, pred nagrajevanjem, je v imenu organizatorjev spregovoril Leopold Deve-
Po uspešnih pripravah v Bovcu in na Ravnah na Koroškem
Pri Slogi je sezona že v polnem teku
Mesec avgust - mesec priprav, mesec, ko se postavljajo temelji novi sezoni. Temu športnemu pravilu so zelo zvesti slogaši, ki so programirano postavili na noge priprave svojih odbojkarjev v vseh kategorijah. Tri ekipe so bile na delu v Bovcu, prva in druga ženska ter prva moška pa so se pred nedavnim vrnile z dvanajstdnevnih
uspešnih priprav, ki so bile na Ravnah na Koroškem.
Za te tri ekipe se je sezona pravzaprav v polnem že začela prav s temi skupnimi treningi in program dela je bil tudi temu primerno pripravljen. Tako so bili prvi dnevi posvečeni fizičnemu delu, ki so ga slogaši spojili z veseljem do hoje v strmine. Povzpeli so se na Matjaževo peco, po dolinah so se razgledovali z vrha Usje, oddiha so iskali v poštarskem domu, tekali so po senožetih okrog Prežihove rojstne hiše. Delo je nato potekalo dvakrat-dnevno v telovadnici na Ravnah, kjer je prišlo v poštev krotenje žoge, to je tehnika in uigravanje. Lahko rečemo, da je bil program naporen, vendar so ga vsi izpeljali brez vidnejših težav, saj so na napore zlahka pozabili ob vsakodnevnem namakanju na bližnjem Ivarčkem jezeru, resnično lepem športno-rekreativnem centru. Treninge so vodili trenerji Peter Dewalder-stein, Bruno Milič, Pavel Morpurgo in prof. Ivan Peterlin, pri koordinaciji in izpeljavi programa pa jim je stal ob strani priznani domači strokovnjak Damjan Pogorevčnik. Med pripravami so se seveda stiki s pobratenim društvom Fužinar še poglobili. Tako je
bilo na programu nekaj prijateljskih tekem, med vodstvoma obeh društev pa je prišlo do več razgovorov, padli so se novi predlogi za se tesnejše sodelovanje. Omeniti velja, da sta se priprav udeležili tudi dve igralki ŠD Kontovel, kar je sad novega programskega razgovora med,obema društvoma, športni delavci ŠZ Sloga so po Bovcu tudi na Ravnah opravili uspešno delo in že se je do danes zvrstilo na pripravah že 90 fantov in deklet, so oči vseh obrnjene že v najmlajše, ki so s svojimi napori pričele tečaj v Zgoniku, na katerega je Sloga prijavila približno 70 najmlajših, s tem pa bo tudi poletni program dela pri kraju. (Inka) Eden izmed Sloginih trenerjev Peter Dewalderstein
Preživite razburljiv večer na hipodromu Montebello
nocoj ob 20.45
Izredna kvaliteta na 12. Pokalu Krasa
V nedeljo se je s finalnimi srečanji v zgoniškem športno-kulturnem centru zaključil 12. mednarodni namiznoteniški ekipni ženski turnir za Pokal Krasa, ki ga že vrsto let prireja dinamični krajevni športni krožek Kras. Značilnost tega turnirja je bila predvsem visoka kakovost in iz tega izhajajoča borbenost vseh prisotnih igralk. Turnir je zasluženo, že tretjič zaporedoma, osvojil jugoslovanski državni podprvak Kemičar iz Hrastnika, ki je v finalu z gladkim 4:0 premagal ljubljansko Olimpijo. Omenili pa bi predvsem dobro igro Krasa Globtrade, ki je osvojil odlično tretje mesto in v polfinalu skoraj pripravil presenečenje proti, bodočemu zmagovalcu. Na sliki vidimo Damjano Sedmak (levo), ki igra ključno tekmo v polfinalu proti Andreji Ojsteršek.
Udobnejše na trening in tekmo

Kot smo že poročali, je openska hranilnica in posojilnica darovala SZ Sloga Kombi za prevoz tekmovalcev na treninge in tekme. Naš fotograf je posnel slovesno predajo ključa vozila med predsednikom banke Miličem in predsednikom ŠZ Sloga Stoparjem. Na levi direktor banke Gantar
SPDT
prireja v soboto in nedeljo, 12. in 13. t. m., dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili v skupino Schiara v Dolomitih. Tura je le za izkušene planince s primerno opremo (čelada je obvezna). Na izlet gredo samo tisti, ki se predhodno vpišejo pri vodji izleta Angelu Kerme-cu (tel. 44016) ali pri Aleksandru Sirku in Vojku Slavcu (tel. 764832).
JK ČUPA
obvešča, da bo DRUŠTVENI PRAZNIK v nedeljo, 13. t. m., na društvenem sedežu. Zjutraj bo društvena regata za kajutne jadrnice, veljavna za društveno prvenstvo. Regata se bo odvijala pred Sesljanskim zalivom s startom ob 10. uri.
ATLETSKO DRUŠTVO BOR-INFORDATA
vabi mlade do prvega razreda nižje srednje šole, naj se vpišejo v atletsko šolo, ki se bo začela v torek, 22. t. m., in bo na sporedu vsak torek in četrtek ob 17. uri na stadionu »1. maj« v Trstu. Društvo obvešča starše, da lahko dobijo informacije na telefonski številki
751684 (gospa Oberdan) vsak dan od 13. do 15. ure.
ŠD PRIMORJE
obvešča vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Primorje, da so treningi ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure na igrišču. Informacije na tel. št. 225945 v večernih urah.
ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS - TRIMAC obvešča, da so treningi prve ekipe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
ŠD ZARJA
vabi vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Zarja, naj se za podrobnejše informacije zglasijo pri trenerju Mirjanu Žagarju na tel. štev. 226483 vsak dan od 19. do 21. ure. Vabljeni!
ŠD POLET
obvešča, da se bo začetniški kotalkar-ski tečaj pričel 14. t. m. ob 16. uri. Vpisovanje poteka vsak dan v baru na kotalkališču od 18. do 20. ure.
ŠD SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in mlajše). Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
ODBOJKARSKO
DRUŠTVO BOR
obvešča, da je začasni urnik treningov miniodbojke za začetnice (letniki 1976, 1977, 1978) v Borovem športnem centru na »1. maju« ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.00 in ob četrtkih od 15.30 do 17.00. Vpis neposredno na treningu.
ŠZ BOR -
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo sestanek ženske košarkarske ekipe jutri, 10. t. m., ob 20. uri na stadionu »1. maj«.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi vse, ki se ukvarjajo z alpinizmom ali pa bi radi začeli z le-tem, da se udeležijo sestanka alpinističnega odseka SPDT, ki bo jutri, 10. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka v UL Carducci 8. Vabljeni so tudi kandidati za alpinistični tečaj.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
■H’
član italijanska
založnikov FIEG
9. septembra 1987
Policija v Bariju zaplenila petdeset kilogramov kokaina
V Neaplju še vedno primanjkuje vode
BARI — Preiskovalci so v Bariju zaplenili 50 kilogramov čistega kokaina, ki je v apuljsko mesto prispel s kolumbijskim tankerjem Marvea. Del pošiljke (23 kilogramov) je mornar Emanuele Catacchio že izročil zahod-nonemškemu državljanu Ericku Vogtu Herwartu, preostalih 27 kilogramov pa so našli v njegovi kabini. Agenti so oba že aretirali, za zapahi pa se je v Rimu znašlo pet kolumbijskih državljanov. Celotno operacijo, v kateri so zasegli največjo pošiljko mamil v Italiji, so namreč izvedli v tesnem sodelovanju kvestur iz Rima in Barija.
Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci so bili po zaslugi agentov ameriške DEA skupini že tri mesece za petami. Ladjo je pred časom kupil neki brodar iz Barija, ki pa po vsem sodeč ni vpleten v to trgovino, kot tudi niso vpleteni ostali člani posadke Marvee. Preiskovalci so obenem izključili vsako povezavo z libanonsko ladjo Boustany.
Zaplenjeni kolumbijski kokain je po prvih ocenah vreden 50 milijard lir (AP)
NEAPELJ — Pomanjkanje vode povzroča v Neaplju še vedno nevšečnosti. Podatek o zadovoljivi količini vode v glavnem zbiralniku pri Capodimonteju ne sme zavajati, ker so to dosegli s strogim racioniranjem, ki pa ni odpravilo žeje Neapelj čanov. V bistvu vsaka mestna četrt ima po nekaj ur vode dnevno, za nekatere v višje ležečih krajih pa voda sploh ne priteka iz pip. Odgovorni skušajo sedaj rešiti predvsem pomanjkanje v bolnišnicah, prav tako iščejo rešitve z avtonomnimi plastičnimi zbiralniki, ki bi jih namestili v šolskih poslopjih, saj obstaja nevarnost, da bi prišlo v začetku pouka zaradi pomanjkanja vode do zapletov. Trenutno rešujejo pomanjkanje vode v bolnišnicah s cisternami, to pa je le začasna rešitev.
Sit kraljevske kuhinje
LONDON — Poklic kuharja britanskih prestolonaslednikov Karla in Diane ni nič kaj mikaven. Tako meni Graham Newbold, ki je po nekajmesečni izkušnji v kensingtonški palači zapustil kraljevsko kuhinjo. »Vsak dan so od mene zahtevali špinačo s cvrtim jajcem,« je dejal Newbold, ki je sicer zelo znan kuhar, večkrat nagrajen zaradi svoje iznajdljivosti. Otroka Karla
in Diane, princa Viljem in Henrik se sicer hranita kot normalna človeka, starša pa' nikakor ne: »Še nikoli ju nisem videl jesti lepega zrezka,« je poudaril kuhar.
Vendar pa Karel in Diana ne omejujeta te navade na zasebna kosila. Pred dnevi je bila pri njiju v gosteh hči princese Margarete: Karel in Diana sta ji za kosili ponudila... crem caramel.
Za 4 milijarde lir draguljev plen ropa blindiranega kombija
BOLOGNA — Približno štiri milijarde lir znaša plen ropa na avtocesti v bližini Bologne. Včeraj zjutraj sta dva avtomobila presekala pot blindi-ranemu kombiju specializiranega podjetja Battistoli iz Vicenze, z dvema zapriseženima stražarjema v kabini. Tretji avtomobil je trčil v blindirani kombi in iz treh vozil je izstopilo približno deset zakrinkanih moških: vsi so bili oboroženi in z orožjem - poleg pištol so imeli tudi dinamit — v roki so prisilili oba zaprisežena čuvaja k predaji, ju odvedli v avto in ju odpeljali po izvozu z avtoceste v neko samotno ulico. Tu so ju prisilili, da sta odprla blagajno blindiranega vozila in
so jo seveda izpraznili. Vsebovala je zlatnino in dragulje v skupni vrednosti približno 4 milijarde lir. Oba stražnika so zvezali, jima zamašili usta in ju nato pustili na kraju samem. Približno pol ure kasneje sta se stražarja odvezala, se peš vrnila do avtocestne postaje in sprožila alarm.
Blindirano vozilo je prihajalo iz Vicenze in je bilo namenjeno v Neapelj. Podjetje Battistoli opravlja to službo že 25 let in nikoli ni utrpelo nobenega ropa. Tudi oba zaprisežena čuvaja sta že vrsto let zaposlena pri tem podjetju in lastništvo izključuje možnost, da bi bila kakorkoli povezana z roparji.
Katastrofalne poplave pestijo Venezuelo
Pri Marakayju v Venezueli, kjer je v katastrofalnih poplavah izgubilo življenje že 300 oseb, policijski helikopterji evakuirajo otroke (levo), medtem ko na prizadetem območju nudi prvo pomoč nacionalna garda (desno)
BENETKE (LIDO) — Festivalskim tekmovalcem so ure štete. Danes bodo podelili nagrade 44. festivala in to, kot se, po novih nenapisanih pravilih, spodobi mednarodno pomembnim festivalom. Nagrajevanje bo namreč potekalo v živo, italijanska televizijska mreža RAI 1 pa bo dogajanje predvajala v neposrednem prenosu tik pred pričetkom večernega dnevnika. Prav zaradi tega bo zaključni dan posvečen filmskemu presenečenju, to je predstavitvi filma The Witches of Eastwick (Čarovnice iz Eastwicka), ker je Biraghiju pač spodletel poizkus, da bi na Lidu predvajali premiero Kubrickovega Full Metal Jacket, ter podelitvi zlatih levov in obrobnih nagrad.
Danes zaključek Beneškega festivala Deljena mnenja o Agostijevem filmu
Na sporedu še dela zadnjih kandidatov za zlatega leva
Nakaj nagrad so sicer že podelili v prejšnjih dnevih, včeraj pa je bilo na vrsti še radoživo proslavljanje podeljevanja priznanja Ciak d’oro, ki ima v pisanem svetu beneških nagrad posebno zanimivo valenco. Tako je npr.
Bernard Gireaudeau in Michel Piccoli v filmu libanonskega režiserja Bagdadija
presenetila nagrada Italijanskega združenja filmskih kritikov SNCCI, ki je med filmi Mednarodnega tedna kritike izbrala sovjetski doprinos Valerija Ogorodnika Vzlomščik (Vlomilec). Vsem je bilo na Lidu dobro znano, da so se selektorji Tedna krepko namučili, da so sploh dobili omenjeni film, v katerem nastopa ena izmed rock zvezd leningrajskih noči) podpovprečne filmske kvalitete pa ne moremo zagovarjati niti z dokumentarnim stilom, nagrada filmu, v katerem sta prisotna tako Stalinova slika kot papežev diapozitiv, pa je precej sumljiva. Osebno bi prva podprla primere filmografije, ki nam prihajajo na valu sovjetske »glasnosti«, v Tednu kritike, kjer so bili na voljo filmi kot Italijanska noč, Hrana za zmaje ali Angelov prah, pa je bil Vlomilec med najklavrnejšimi deli, kar res ne morem zamolčati.
Bližje realnemu stanju so vsekakor nagrade Berlusconijevih bralcev (žirijo nagrade Ciak d'Oro sestavlja namreč sedmerica »izbranih« bralcev), ki so včeraj proglasili svoje nagrajence. Mametov House of Games in Mallov Au revoir les enfants (Nasvidenje, otroci) sta prejela filmski na-
gradi, za najboljšo žensko vlogo so nagradili Kelly McGillisovo (je na Lidu in so ji zato lahko osebno izročili nagrado), zlat Ciak za moško vlogo pa je prejel francoski igralec Bernard Gireaudeau, ki se je na Lidu izkazal kar v dveh vlogah, v Angelovem prahu ter v francosko-libanon-skem filmu L'homme voile.
Konec festivala je sicer zabeležil predstavitev nekaj zanimivih filmov, ki pa se najbrž ne morejo potegovati za kako vidnejšo nagrado. Resnici na ljubo je del kritikov sprejel z velikim navdušenjem italijansko »protipro-dukcijo« Silvana Agostija Ouartiere (Mestna četrt). Prepletanje štirih ljubezenskih zgodb, ena za vsak letni čas, je nekoliko šibko, kdaj celo temačno, čeprav je Agostijev film kar zanimiv, še posebno, ker si ga sam producira in nato tudi predvaja v lastni kinodvorani.
Zanimanje za avtorsko delo pa še ne more prisiliti gledalca, da mirne duše sprejme žalostno, v smislu, da vzbuja žalost, delo madžarskega mojstra Miklosa Jancsoja Szornyek evadja (Čas prikazni). Tudi v tem primeru je filmska zgodba zapletena
in namenjena najbolj ekskluzivnemu občinstvu, takemu, ki pozna vse Jancsojeve filme in njegovo gledanje na svet. Sicer bi gledalec ne mogel razumeti, da zre v avtorjev povratek v filmske kraje, ki jih je pred desetimi leti še opisoval z velikim upanjem v bodočnost, a jih mora zdaj zabeležiti kot brezizhodne situacije.
Življenjske težave sestavljajo osrednjo temo tudi kanadskega filma Le sourd dans la ville (Gluhec v mestu), ki ga je posnela režiserka Mi-reille Dansereau. Na beneški ekran se ponovno pojavi hotel, ki predstavlja kraj, kjer se prepletajo nešteta življenja, dobršen del katerih je vse p;ej kot sproščenih in radoživih. Tragedija vseh tragedij pa ima svoje središče prav v lastništvu hotela, kjer je mali sinček Mike na smrt bolan.
Med zadnjimi filmi, ki so bili na programu na Lidu, so tudi včeraj izstopala dela Mankiewiczove retrospektive. Posebno zanimiva je bila premierna projekcija 16-mm kopije televizijskega filma, ki jo je sam Mankiewicz prinesel s seboj v Benetke. Carol for Another Christmas je impresivni protivojni dokument. Film sloni na slavni božični noči, v kateri Dickensonov Mr. Scrooge spozna svoje napake in si reši, in extre-mis, življenje. Tudi Mankiewiczov Mr. Grudge (Sterling Hayden) meni, da je vojna potrebno zlo, pa ga bodo vnuk Fred (Ben Gazzara) in trije duhovi prepričali, da je vojna zlo, ki odpira vrata lakoti in bolezni, kot je tudi res, leta 1964 pa so v ZDA še mislili obratno.
EVA FORNAZARIČ