Vestnik. Učiteljski dobrotniki. »Društvu za zgradbo učiteljskega konrikta v Ljubljani« so darovali: SI. županstvo v Idriji. 50 K; g. Fran Luznar, nadučitelj na Primskovem, povodom smrti svoje nepozabne tnatere 10 K; Slovensko deželno učiteljskodruštvov Ljubljani, namesto venca na grob rajnemu nadučitelju Josipu Travnu, 20 K. Z,iveli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Udnino za učiteljski konvikt sta plačala: tov. Mihael Kabaj, nadučitelj in tov. Marga Želc, učiteljica v Begunjah pri Cerknici. Bog plati! Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz šmarijskega okraja štev. 101 (8 K, zložili pri dražbi darovanih hrvatskih pedagoških knjig člani šmarsko-rogaškega učit. društva); iz črnomaljskega okraja štev. 52 Živelil ,,Pri našem cesarju". To knjižica bo naš upravnik, g. trgovec J. Bahovec, začel razpošiljati v ovitkih po 100 knjižic na šolska vodstva, ki naj skrbe, da spravijo knji žice v denar ter pošljejo dotično vsoto trgovcu Jerneju Bahovcu v Ljubljano. »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. Ena knjižica velja 10 h. le na delo! ,,Slovenec" sliši časih tudi travo rasti, ker ima lastnosti, kakršnih nimajo drugi listi. Kadar mu pridejo slabi časi, takrat si izmišlja čudovite stvari. V 16. štev. smo priobčili članek o draginjski dokladi in oženjencih. In kaj je »Slovenec« iztaknil v tem popolnoma stvarno in mirno pisanem članku ? »Slovenec« pravi, da smo — razžalili učiteljice! Gorostasno! A tudi tu se »Slovenec« ne taji. Iztrgal je iz našega članka par stavkov in jih zasukal po svoje. Pa saj pravi tudi sveto pismo da ni Boga! In še dalje gre zaljubljeni Don Juan v talarju in z gosjim peresom za ušesom ; sramežljivo drži desni mezinec med zobmi, gracijozno privzdigne talar in napravi najvljudnejši »kniks«. Blagoglasno se glasi trubadurjev spev : »Proti temu moramo naglašati, da poznamo vrle učiteljice, ki z vso vncmo in izbornimi uspehi izvršujejo učiteljski poklic I . . .« Kako je dobro informiran ta zaljubljeni vitez v črnem talarju ! A da pokaže pravo svojo barvo in da je zaljubljenim njegovim pogledom sigurnejši uspeh, dostavlja takoj, da delujejo učiteljice bolje nego pa junaki »Uditeljskega Tovariša«. — Ta dostavek je toliko večje važnosti, ker je nov dokaz, da ne more »Slovcnec« napisati niti treh vrst, da bi ne denuncirall To je njegov element! Nemški Šulferajn je dovolil za razpisano učiteljsko službo v slovenski Kaplji pri Ormožu letnega priboljška 100 K, isto vsoto dobiva tudi nadučitelj. Kje naj kupujem šolske tiskovine? To vprašanje nam pošlje včasih kak tovariš (zlasti s Štajerskega). K upujte in uaročajte šolske tiskovine samo pri onih tvrdkah, ki objavljajo svoje oglase vnašem listu! — To mora bitivsakemuzavednemu učitelju princip! — Tvrdke, ki nečejo oglašati v našem listu, naj ne računajo na podporo učiteljstva! Tovariši nam poročajo, da jim take tvrdke vsiljujejo svoje blago. Dobro ! Kdor ne pozna našega glasila, tega tudi mi ne poznamo ! Tudi tu je treba končno napraviti red I Kdor hoče od učiteljstva kaj imeti, ga inora upoštevati! . Odlikovanje. Profesor na II. državni gimnaziji, bivši okr. šolski nadzornik v Mariboru g. dr. J. Bezjak je dobil naslov šolskega svetnika. ,,Slovenska Matica". Kakor smo javili že v zadnji številki, se vrši letošnji občni zbor »Slovenske Matice« v sredo, dne 16 t. m. Med drugimi točkami je na dnevnem redu tudi dopolnilna volitev odbora. Učiteljstvo, zlasti učitelje-poverjenike prosimo, da pobirajo podpise samo za to listo kandidatov : dr. Ilešič Frančišek, c. kr. učiteljiški profesor v Ljubljani; Kostanjevec Josip, c. kr. vad. učitelj v Ljubljani; Levec Frančišek, c. kr. dež. Šolski nadzornik v Ljubljani; Orožen Frančišek, c. kr. učit. profesor v Ljub- Ijani ; Perušek Rajko, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani ; dr. Šlebinger Janko, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Tavčar Ivan, odvetnik itd. v Ljubljani; dr. Tominšek Josip, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; Trošt Ivo, nadučitelj vTomišlju; Vrhovnik Ivan, mestni župnik v Ljubljani; dr. Zbašnik Frančišek, dež. svdtnik v Ljubljani. — Učiteljstvo naj si po svojih močeh prizadeva, da prodre ta lista kandidatov ! Naslov ravnatelja je dobil c. kr. okr. šol. nadzornik g. Gustav Vodušek, doslej nadučitelj v Trbovljah. Iz Središča nam poročajo : Pevski in gledališki večer na velikonočni ponedeljek se je" izvrstno obnesel. Otroci 6. raz. tukajšnje šole se uprizorili izvirno, še nenatisjeno, patriotično spevoigro »Slava domovini« in pa dva kratka igrokaza »čarovnik« in »Ukradena klobasa.« V velikem številu se je zbralo Ijudstvo od vseh strani ter z zadovoijstvom, da, s pravim navdušenjem poslušalo krasno petje, kakor tudi dramatična prizora. Petje je bilo zvečine triglasno. — Misel spevoigre je pogojena prav dobro. Prireditelj — tovariš A. K o s i — nam predstavlja v desetih deklamacijah in v dvanajstih napevih, ki so izvečine novi (le oni del, ki opeva krasoto slov. zemlje, je po svojih napevih že znan), mladeniča, ki se je poslovil od svoje rodne zemlje, se odpravil v tujino iskat sreče; sreče ni našel, hrepenje po domovini ga privede nazaj. Že je na domačem hribu, vse mu je znano, sladak občutek ga navda, in vzklikne: »Ah, glej, to je slovenska zemlja!« Navdušeno opeva v pesmih: »Lepa naša domovina«, »V gorenjsko oziram« in »Po jezeru« svojo krasno domovino. — Vložka za deklice ima na prvem mestu deklamaciji »Materina beseda« in »Rodnemu jeziku«, potem zatrjnjejo deklice v lepi pesmi: »Slovenka sem«, da ostanejo zveste do groba svojemu rodu in mili materniščini. — Uložka za dečke, ki jo obsega spevoigra, je izostala, ker bi se sicer spevoigra preveč raztegnila V »Koncu« se nam je predstavil deček kot »Zvest Avstrijan«, ki je z navdušenjem klical v svet prostran, »da Ijubav do očetnjave ga ogreva in dušo vso z radostjo mu prepeva.« — Deklica je deklamovala »Cesarjevo službo«, in pevci so nato proslavljali v pesmi Avstrijo — s cesarsko himno pa se je končal »Konec« in tudi spevoigra. Srčna hvala gospodu prireditelju za prirejeno šolsko slavnost, ki je vsem došlim gostom jako ugajala. Igrokaza »Čarovnik« in »Ukradena klobasa« sta znani po vsebini že iz »Vrtca« prejšnjih let. Mali diletantje so rešili svojo nalogo dobro, le igri sta se zdeli občinstvu prekratki. Srčna hvala gospodu prireditelju za trud, ki ga je imel s prireditvijo te šolske slavnostil Državne ustanove za obiskovalce obrtnih šol. Za prihodnje šolsko leto razpisuje naučno ministrstvo več državnih ustanov za obiskovalce obrtnih šol. Ustanove znašajo za ljubljansko c. kr. umetno-obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in veljajo za vso učno dobo. Te ustanove so osobito tudi namenjene obiskovalcem zimskih kurzov za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke). Prošnje za take ustanove je nasloviti na naučno ministrstvo, vložiti pa jih je najkasneje do 15. maja pri ravnateljstvu onega zavoda, v katerega želi prosilec vstopiti. Prošnji morajo biti predejane naslednje priloge : krstni list, domovinski list, učno ali delavsko izpričevalo (če se prosilec zglaša za vstop v zimske kurze za stavne obrtnike), zadnje šolsko izpričevalo in ubožni list. — Vsa potrebna pojasnila v tej stvari daje drage volje ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani. Učiteljstvo morda lahko koga opozori na te ustanove in mu s tem poma^a do večje izobrazbe. V hrvaški sabor kandiduje Vinko Bek, učitelj v Zagrebu, in sicer za okraj velikogorički, kjer je služboval mnogo let. Gosp. Bek kandiduje na temelju programa n arodne stranke. Posebna izdaja »Preporoda« pravi, da je g. Bek kandidat učiteljstva. Doslovno pravi »Preporod :« »Učitelj žrtvuje cio svoj život radu za napredak naroda. On uzgaja najdragocjenije blago naroda, našu mladež, uči je služiti Bogu, kralju i narodu, te su u tom pogledu njegove zasluge neosporive. On je samim svojim radom patriota, bez obzira na političku stranku, kojoj pripada. Zato su učiteljstvu po svim državama sve političke stranke jednako naklone. Tako je i kod nas. Nama su ove simpatije vrlo mile i želimo ih sačuvati. Zato smo mi u ovoj izbornoj borbi, bez koje ne može biti, nastojali, da svoj rad udesimo tako, kako bismo što manje tangirali političke stranke. lzabrali smo za svoga kandidata kotar velikogorički s razloga, jer protukandidat ovoga kotara kandidira i u drugom kotaru, gdje če izbornici znati uvažiti njegovu eventualnu žrtvu učinjenu učiteljstvu ovdje. — Gosp. Vinko Bek kandidira na temelju programa narodne stranke, koja je u svoj program takodjer uvrstila učiteljsko pitanje, te je voljna poduprijeti izbor g. Vinka Beka kao kandidata našega učiteljstva. Ovaj kotar izabrali smo napose još^i s toga razloga, što je u njemu osobito mnogo učiteljstva, pak i zato, što je g. Vinko Bek službo vao mnogo godina u tome kotaru (u Bukevju), te ga narod tu i najbolje pozna. — Gosp. Vinko Bek jest kandidat učiteljstva. Ono je razasuto po svim izbornim kotarima naše domovine. Buduči da živi u narodu, radi toga je i možan faktor u njemu, što nije ni čudo, jer učiteljski stalež u Hrvatskoj i slavoniji broji 3.000 članova. Sigurni smo, da če ono svojim djelovanjem u cijeloj zemlji poduprti svojega kandidata«. — Radovedni smo na izid te volitve. Umrla je dne 12. aprila t. 1. v Trstu učiteljica Amalija Jug, rojena 1. 1848. Službovala je od 1. 1866. vedno v Tolminu. Brezplačne gledališke predstave za dijake. Bolgarsko narodno gledališče v Zofiji je sklenilo prirejati za ubožne dijake brezplačne gledališke predstave. Nova Ijudska knjižnica. V Nabrežini so ustanovili javno ljudsko knjižnico. Na enorazrednici v Zalogu je stalno oddati mesto učitelja-voditelja. Prošnje do 28. maja v Kamnik. Ljubljanska gluhonemnica šteje letos 36 gojencev, in sicer 24 dečkov in 12 deklic. Poučuje jih z vso vnemo in požrtvovalnostjo 5 učnih oseb. Proroška rastlina. Lansko leto sta dva bogatina dala znanemu profesorju Novaku 70.000 K, da nadaljuje svoje študije o takozvani proroški rastlini, ki s položajem svojega listja napoveduje v naprej vreme in nesreče. Omenjeni profesor je meseca februarja odpotoval v Havano in Meksiko, a sedaj se namerava povrniti v Evropo, ter ustanoviti v Londonu in na Dunaju zavoda, ki bosta točno štiri tedne naprej poročala, kdaj in kje se zgodi kaka elementarna nesreča, ali kako bo vreme. Profesor bo izdajal tudi dnevno izvestje o bodočem vremenu. Koliko je ognjenikov na svetu Po najnovejih podatkih so v Evropi na kopnem 4, na otokih je 20 vulkanov, skupno 24. V Aziji jih je na kopnem 17, na otokih 29, skupno 46. V Afriki na kopnem 2, na otokih 9, skupno 46. V Ameriki na kopnem 86, na otokih 28, skupno 114. V Oceaniji na otokih 108. Na vsem svetu na kopnem 109, na otokih 194, skupno torej 303 vulkani. — V Evropi so nastopna vulkanska središča: Na Islandiji so vulkani: Hekla, SkaptaJokui, Skapta-Sysel, Eyfiallo Jokul, Krabla in Kattalgia in več manjih gejdrov in blatnih vulkanov. Azorski otoki imajo več podmorskih vulkanov. Na otoku Siciliji je Etna in več podmorskih otokov. Med Eeolskimi otoki je Stromboli. Na Napolitanskem je Vezuv. Nekoliko vulkanov je tudi v grškem otočju, blatnih vulkaaov tudi na Kavkazu. — V Aziji je več ognjenikov, ki so daleč od morja, v središču kontinenta, kakor Pešian na Kitajskem ter Gibel, Koldongi in Demavent. — V Afriki je razmerno malo vulkanov, največ jih imajo pa Amerika in Oceanski otoki. Nove poštne znamke za Bosno. S 1. avgustom t. 1. bodo v Bosni ln Hercegovini uvedene nove poštne znamke, ki bodo razstavljene tudi na londonski razstavi. Izdane bodo v vrednosti od 1 h do 5 kron. Znamke po 5 K bodo nosile podobo cesarjevo, druge bodo imele slike raznih krajev Bosne in Hercegovine. Kako visoko meče Vezuv pepel. Neki italijanski inžener piše, da je Vezuv dne 14. aprila metal pepel 4300 metrov nad morsko gladino, torej 3064 metrov nad žrelom. Leta¦ 1893. jebil najvišji vrhunec Vezuva visok 1316metrov,sedaj je visok samo 1235 metrov; njegova višina se je torej znižala za 81 metrov. Kako dolgo živi človek. Neki angleški zdravnik, ki se je dlje časa bavil z vprašanjem, kako dolgo človek živi, je prišel do zanimivih podatkov. Od prebivalstva na zemlji, ki se ga šteje nad 1515 milijonov duš, uinre na dan 91.550 ljudi, na uro 3815, na minuto 63, ali po 1 človek vsako sekundo. Izmed 100.000 ljudi doživi po eden 100 let, od 500 po eden 90 let, od sto po &den 60 let. Razgled po šolskem svetu. — Počitnice na koroških šolah. Glasom ministrskega ukaza se podaljšajo s tem letom pričenši počitnice na vseh ljudskih in meščanskih šolah Koroške od šest tednov na dva meseca. Pouk se prične na jesen, in sicer ob istem času kakor dozdaj, konča pa se toliko prej, da trajajo počitnice dva meseca. — Pomankanje učiteljev na Srbskem. Srbsko ministrstvo prosvete je ustanovilo poseben odbor, ki ima na- logo, da napolni izpraznjena učiteljska mesta v Srbiji. Takih mest je sedaj 635. No, učiteljstvo je mnenja, da ne more tak odbor nič opraviti, dokler ne plačajo učiteljstva tako, da mu zagotovi že plača sama dostojno eksistenco I Dokler se to ne zgodi, ne pomagajo vsi odbori skupaj — nič I Tako v Srbiji in tako povsod. — Poljsko Šolsko Matico so ustanovili v Varšavi. Med ustanovitelji je tudi sloveči pisatelj H. Sienkiewicz. — Vseučilišče v Parizu. V preteklem letu je bilo na pariškem vseučilišču 14.462 slušateljev, med temi 1638 inozemcev. Slušateljic je bilo 968, med temi 513 iz inozemstva. Juristov je bilo 6086, medicincev 3482, prirodoslovcev 1610, slušateljev na fakulteti za lepe umetnosti pa je bilo 2100. — Petindvajsetletnica ,,Ustfedne matice školske". Dne 22. aprila t. 1. so v Pragi slovesno praznovali petindvajsetletnico »Ustfedne matice školske«. Tem povodom se je vršila slavnostna seja, na kateri je bik> prečitano poročilo o delovanju te češke šolske družbe tekom 25 let. Iz poročila je posneti, da je imela »Ustfedna matica školska« v tej dobi 11,234.750 K dohodkov in 10,825.605 K stroškov. V prvem letu so znaSali dohodki 139.570 K, v 10. letu 340.500 K, v 20. letu 467.872 K in 1. 1905. 557.000 K. Stroški so znašali v prvem le u 119.600 K, leta 1905 pa 699.788 K. Iz dedščin in ustanov je »Matica« naložila posebne fonde v znesku 753.000 K. V 25. letih svojega obstanka je »Matica« ustanovila 60 otroških vrtcev (32 na Češkem, 21 na Moravskem, 7 v Šleziji); 82 ljudskih šol (67 na .eškem, 8 na Moravskem, 7 v Šleziji); in slednjič 12 srednjih šol, in sicer 6 gimnazij, 4 realke, 4 trgovsko akademijo in 1 učiteljišče ; to je skupaj 154 šol, od katerih jih je prešlo 53 v javno upravo, in sicer 9 otroških vrtcev, 35 ljudskih šol in 9 srednjih šol. Za leto 1906 so preračunjeni stroški na 760.000 K. — Šolske klopi na Japonskem. Mikado je odredil, da dobe odslej japonske šole mize in klopi, da otroci ne bodo več sedeli s prekrižanimi nogami. To preuredbo so nasvetovali japonski zdravniki, ki hočejo s tem izboljšati rast svojega majhnega plemena. — Skrb za zdravje mladine na Danskem. Na Danskem ne sme biti nastavljen noben učitelj, dokler se ne izkaže z izpričevalom, da je popolnoma zdrav, zlasti da ni tuberkulozen. — Brezuspešni eksperiment. Pred tremi leti so ustanovili v Hamburgu reformno šolo, kjer so uvedli celo vrsto novotarij, tako koldukacijo, seksualni pouk itd. A sedaj so to šolo opustili, ker se je vedno bolj ohlajalo zanimanje občinstva do nje. — Šolski zdravniki v Monakovem. Monakovsko mestno zastopstvo je sprejelo po vsestranski debati predlog šolskega svetnika dr. Kerschensteinerja, da se od 1. januarja 1907. 1. nastavi v Monakovem 18 šolskih zdravnikov in po en špecijalist za oči in ušesa. Vprašanje o nameščenju posebne šolske zdravnice za deklice od 13. do 15. leta rešuje posebna komisija. Za vsa ta mesta bodo razpisani natečaji. Kaj pa pri nas v Avstriji ?