&t. 6. V" Gorici, v torek due 14 januvarija 1913 Tečaj KLIil , Maja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % » • .10» V, -^-^...^T^-l^ Za Nemčijo K 16*00. Za Ameriko in inozemstvo .... K 20.— Posamične Številke stanejo. . 10 vin. -*«., Ha naročila ires doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št, Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco uorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., Ss-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Car Ferdinand. (Konec.) Zviti nemški in Jugoslovanom sovražni diplomati, ki so leta 1878. Onemogočili na berlinskem kongresu veliko, neodvisno Bulgarijo, vendar niso dosegli svojega namena. Bulgariji' je sicer morala do najnovejšega časa -konlaj 4 leta je od tega — celo plačevati svoj danak (tribut) Turčiji, v znak, da je država podrejena Sultanovemu suverenstvu. Diplomatski zastopniki Bulgarije v inozemstvu se niso smeli imenovati poslaniki, ampak 'agenti. Poniževalno je bilo to za Bulgarijo; pa realni Buigari so dobro vedeli, da to ne znači mnogo. Čutili so, kako narašča njih državna sila; za formalnosti se niso pravnic brigali. Neustrašeno, z občudovanja vredno treznostjo svojega5 plemena so se prizadevali izpremeniti prejšnjo orientalsko Bulgarijo v povsem moderno državo. Vse, kar je novega, evropskega, sodobnega, to je imelo zr nje močno privlačno silo. Ako Bulgar nekaj napravi, zida hišo, si uredi tovarno, mora biti vse urejeno po najnovejšem vzoru zapadne Evrope. Malo je narodov, ki bi imeli tako realen smisel za to, kar je novega, praktičnega in potrebnega. In vsled tega je narastlo bulgar-sko blagostanje: pojavili so se začetki bul -garske industrije in nam se obeta, da Bul-garija, spojena potem carinske unije ?. drugimi balkanskimi državami, skoro postane tudi denarno in gospodarsko silna. In vse to je posledica nenavadnih državnih sposobnosti carja Ferdinanda. Slovani so ga sicer neredko napadali, češ, da je Nemec in da je njegova politika san.o vsenemštvu v korist. Danes se pa vidi. da so Buigari potrebovali takega sposobnega vladarja in noben Nemec menda vsenemštvu ni v tej rneri škodoval kakor Kobur-žan Ferdinand. Pa vsa hvala seveda ne gre Ferdinandu; brez Bulgarov Ferdinand tudi ničesar ne bi dosegel. Istina je. da je Fer- dinand izreden diplomatičen talent. Pa vprašajmo se, ali bi bil to dosegel, ako ne bi stali na njegovi strani domači sposobni diplomati? Treba je priznati, da je moral car Ferdinand z nadčloveško silo krotiti stranke, da so se mu podredile in da so zasledovale ono smer, ki je bila Bulgariji v prospeh. Ferdinand je bil mnogokrat v smrtni nevarnosti in kak političen komplot je bil njegovemu življenju marsikaterikrat nevaren. To ni bila lahka naloga, si ohraniti vlado v tej mladi Bulgariji, prekipevajoči sil, v tej Bulgariji, kjer se je s tako brutalnostjo toliko strank borilo za prvenstvo. Car Ferdinand ni posebno tenkočuten. Marsikateremu ministru je pokazal kratkomalo vrata in pri taki priliki so mu ušle tudi sočne nemške psovke: »Sie Sehvvein!« Bulgarski parlamentarizem je še jako mlad in ni se čuditi, da parlamentarno življenje in politična dostojnost nima v Bulgariji dostikrat niti onih zunanjih oblik, ki se vendar vsaj včasih pri nas še pojavljajo, četudi samo morebiti v razmerju med vladarjem in njegovimi ministri. Treba je priznati, da je bil Ferdinand dosedai samovladar, v marsikaterem oziru despot, in naloga bodočnosti je, da se bulgar-ske parlamentarne razmere popravijo in da zavlada v tej svobodni državi tudi dostojno politično življenje. POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) Ko se je namestila na novi postelji in začutila, da ji je zelo udobno, je opazila, Manjička. da so ji prvikrat, odkar je tu v Marlovki, živci mirni, in da na dušo ne lega moreča tesnoba. Zahotelo se ji je, da bi zaspala, in zazdelo se ji je, da bo to spanje pokojno in sladko. Odločila se je. da odloži nadaljno čitanje dnevnika Klavdije Antonovne na jutri. »Vendar vidim,« je pomislila z nasmehom, ko ji je že polsen zatiskal oči, da je dobro, če nisem hudobna. Prijaznost, ki sem jo napravila materi, mi je že nagradila Hivrja: kako mehka in udobna je ta-le postelja!« XI. Zjutraj je vstala Marja Vladimirovna s svežo in zdravo glavo, kar se ni dogajalo ravno pogostem v Marlovki. Tu jo je vedno dražil jednolični tek dneva; v posteljo je legla nejevoljna in bolna, spala je nemirno in zbudila se ie s težko glavo, kakor da je izpila mnogo slabega vina. Dan pa je prinesel s seboj tisoč vzrokov za nova ogorčenja in vse ž5vljenje se ji je Sz knjige o najvažnejših političnih in »ocijalnih strankah in strujah ali kratek uvod v praktično politiko. Zadnjič smo omenili, da je izšla v Celju pod naslovom >() najvažnejših političnih in socijalnih strankah in strujah ali kratek uvod v praktično politiko« knjiga. Ki je vredna, da si jo nakupi in pazljivo čila vsak, kdor se peča s politiko, in vsak sploh, kdor hoče vedeti in umeti, kaj je pravzaprav liberalizem, klerikalizem, socializem itd. spremenilo v zlobo, ki je kazala vse predmete, ki so jo obdajali, še bolj črne in brezupne. »Mogla bi zblazneti od zlobe!« je govorila sama sebi. Spočetka jo je ta zloba celo tešila: precejnja mera trpke naslade je tudi v sovraštvu in zaničevanju celega sveta. Toda Manjička ni mo-gia vsled svoje narave predolgo ostati v tem stanju. Ostro čuvstvo zlobe jo je izmučilo, iskala je instinktivno izhoda: ako ne miru, pa vsaj nekako pomirjenje živcev. Dnevnik Klavdije Antonovne ji je odvrnil misli od gnječe onih utisov, ki so jo neprestano razdražali, in njeni živci so se z zadovoljstvom oprijeli tega predme-ia ter se pričeli odpočivati. Po svoji navadi je sedela ta dan v šoli za svojo mizico hladna in restu«, vstajala, hodila k učencem in jim razlagala. Toda na njenem čelu ni bilo onih dveh brazd, ki sta povzročali strah in trepet učencem, obrvi se niso mršile, in v očeh ni gorel tisti plamen, ki se je pojavljal preje tudi pri najneznatnejši napaki kakega paglavca. A najbolj nenavadno je bilo to, da ni ta dan uiti jednega otroka doletela kazen, niti klečanje na kolenih niti izgon v kot, dasiravno se marlovski naraščaj danes ni kazal prav nič boljšega. Manjička se ni mnogo bavila z razlaganjem. Polastila se je je želja, da bi premišljevala. Njene misli so dobile še včeraj neko gotovo smer, in se niso hotele Iz te knjige ponatiskujemo kratek sestavek »Peto poglavje. Narodna strank a«. .Jam čitamo: 1. Probujanje narodne zavesti. Prvo buditeljsko delo opravljajo po navadi učenjaki, katerim je vsak političen namen popolnoma tuj. Prp.d vsem se oglašajo jezikoslovci, ki proučujejo narodno govorico ter pišejo slovnice in slovarje, njim se pridružujejo nabiratelji narodnega blaga, ki zapisujejo narodne pesmi in pravljice, opisujejo narodne šege in navade i. t. d. Za temi prihajajo zgodovinarji, verski pisatelji, zastopniki raznih praktičnih strok, ki pišejo v domačem jeziku, da bi svojim rojakom vcepili boljša gospodarska načela in boljše metode, ki so se pri sosednih narodih obnesle. Na ta način se čedalje bolj vtrja zavest krvne in plemenske sorodnosti med ljudmi, ki govore isti jezik, ki imajo iste ali prav podobne običaje, skupno preteklost in kot prebivalstvo določenega ozemlja tudi skupne mater i jal ne koristi in skupno bodočnost. V niiuol h stoletjih je bil čut narodne vzajemnosti ljudstva skoro popolnoma neznan in tako slab, da ni imel na politiko ni-kakega upliva. Politiko so delali vladarji po svoj h osebnih interesih. Francoska revolucija in še prav posebno Napoleonske vojske so za probujenje narodne ideje in naredne neodvisnosti neizmerno veliko storile. Napoleonova vlada je na različne narode različno uplivala; tako je v Špancih, katere si je francoski cesar podvrgel, vzbudila tak odpor, da so se njegovi vladi uprli ter se osvobodili. Ideja narodnega zedinienja in neodvisnosti nemškega naroda se je istotako porodila iz bojev proti Napoleonovi vladi. Z druge strani je pa Napoleon Italjane združil v veliko državo, ki je b'la sicer pod njegovo vrhovno oblastjo, katera je pa pomenila za italijanski rarod velik napredek. Pod Napoleonom so bili Italijani ne samo narodnemu združenju bližje, uživali so tudi ugodnosti pravičnejše vlade.in boljše državne uprave ka- ustaviti. Manjička je gledala otroke in opazila, da so danes prav tako zamazani, divji in neotesani kakor včeraj, ali to je ni nič več jezilo. »Kaj so oni krivi, da so taki? In tudi tega niso oni krivi, da se moram jaz ubijati ž njimi. Tega je kriva mama in op, a ne oni. Bolj *em jaz kriva, ker sem se lotila takšnega posla, ki mi je zoprn. Od tega imajo otroci samo škodo. Zakaj če bi jaz ne bila vzeta tega mesta, bi dobili drugega učitelja, ki bi rnorda ljubil svoj posel, in od tega bi imeli oni korist. Resnica je pred vsem ta, -- oni me živijo in jaz jim moram biti še hvaležna za to.« Zadnji zaključek je spravil njo samo v začudenje. Včeraj bi pač še ne mogla reči, da se ji bodo danes take misli porajale v glavi. Ali danes je bila hladna in mirna in hotela je biti dosledna v mislih. Otroci so seveda takoj opazili učite-ijičino spremembo; toda zastrašeni od Manjičke, so s:. razlagali to po svoje. To se j'm je zdelo kakor znak preteče velike razjarjenosti; čakali so, da se učiteljica zdaj, zdaj razjezi, da plane in zakriči ter da namlati vse po vrsti z ravnilom. Ko pa je bilo pouka konec, so se razšli v še večjem strahu kakor doslej. Hivrja je bila Manjički vedno bolj povšeči. Po obedu se je pojavila popolnoma izredno nova skleda, — neka jed iz skuhanega sadja, česar ni bilo niti ot praz- kor prej pod različnimi monarhi, ki so vladali v raznih italijanskih državicah. Tudi Slovenci se bili pod Napoleonovo vlado prvič zedinjeni v eno samo u--pravno celoto. To dejstvo je prav znatno pripomoglo k našemu narodnemu in političnemu probujenju. Ko se je Napoleonovo cesarstvo zdrobilo, je bilo tudi njegove Ilirije ali naše zedinjene Slovenije konec. Slovenci so bili zopet razdeljeni v prejšnje kronovine, ideja je pa ostala in prodrla v dobi taborov z vso silo na dan. »Ze-dinjena Slovenija« je bii klic, ki je takrat odmeval povsod, kjer bivajo Slovenci. Ta ideja še tudi danes ni mrtva in živi, četudi morda v drugi obliki v narodu, ki čuti, da ga sedanja razcepljenost duši in mori ter mu onemogoča naravni razvoj. 2. Razcepljenost slovenskih dežel z državnega stališča. Naš mali slovenski narod je zastopan v šestih deželnih zborih. Ta silna razcepljenost slovenskih dežel ni samo nenaravna, temveč tudi zelo krivična. Vsled te razkosanosti imamo Slovenci samo v kranjskem deželnem zboru veČino; v koroškem deželnem zboru smo praktično brez zastopstva, kajti eden ali dva poslanca proti tako veliki in brezobzirni nemški večini vendar nič ne zmoreta. V štajerskem in tržaškem'deželnem zboru imamo sicer več zastopnikov, nikakor pa ne dovolj, da .bi mogli naše narodne, gospodarske in kulturne koristi uspešno zastopati. V goriškem deželnem zboru je enako število slovenskih poslancev, razmere so pa vender za nas tako neugodne, da se upoštevajo v prvi vrsti interesi Italijanov, dočim se nas Slovence pita z ostanki ter se nad deli miloščina. V Istri je večina prebivalstva slovenske in hrvatske narodnosti; v deželnem zboru pa imajo vkljub temu večino Italijani, kateri to svojo predpravico tako brezobzirno izkoriščajo, da deželni zbor že leta ne deluje več. — Vsled te razcepljenosti je večina slovenskega naroda pod trdim in krivičnim jerobstvom Nemcev in Italijanov, kateri si z velikim uspehom prizadevajo naš nikih. To je napravila Hivrja na svoj račun in sama si je izprosila skuhanega sadja pri cerkovnikovi ženi. Pri tem ni pozabila povedati cerkovnikovi ženi svojih povšečnih utisov. »Jaz opažam, da se je naša gospodična, to se pravi učiteljica, omečila... In še kako! Napram svoji materi kakor da je postala nežnejša, in kako bi rekla, vede se po človeško... Ali preje, kaj je bilo! Ničesar drugega ni delala, kakor neprestano jokala. Zares! Ponudila ji je svojo lastno posteljo! Da!... Saj mi boste dali skodelico sadja; rada bi jo razveselila! Verjemite mi, ko vidim, da je človek surov — morda je postala iz nesreče tako surova, Bog ve, — pa se mu naenkrat duša omeči, tedaj mi je pri srcu Jtakor da je praznik! In takoj pomislim na, svojo rajnko, Klavdijo Antonovno. Kako je imela ta blago dušo! Ah!...« »Vendarle je dobro, ko nisem hudobna! je mislila Manjička pri sebi, ko se je na mizi pojavila nepričakovana jed. Morala je pomisliti tako, ker je Hivrjin obraz izdajal vse njene tajne misli in občutke. Po vsem njenem vedenju, po umirjenem glasu, po tem, da se je neprestano zagle-davala v Manjičkine oči, se je moglo sklepati, da je bila ta jed pripravljena ravno zanjo in da je bila takorekoč dar Hivrjine-ga hvaležnega srca. (Dalje prih.) gospodarski jta kulturni razvoj ovirati. Ta tnenaravna razcepijenosc in to.neumestno jjqroDStvo je krivo, ua mora siovensiti na-trod se v dvajsetem stoietju tratiti svoje najboljše moči v bojm zanajprmitfivnejse .naroane m politične pravic, za ljuoske, meščanske^ oonne, kmetijske soie,.za upoštevanje našega jezika v ariavnih in au-..,jx)noranih uradih, aa o srednjih m visokm šolan niti ne govoran. Večina, slovenskega naroda se mora boriti za pravično razdelitev volilne pravice v državni zhor in v -.samoupravne :zastop& KJjiib vsem tem skrajno neugodnim razmeram je slovenski narod v drugi polovici devetnajstega in v prvem desetletju dvajsetega stoletja kulturno in gospodarsko tako napredoval, da sme s popolnim zaupanjem gledati vbodočnost. V Trstu, v Puli, v Gorici, v Celju, v Mariboru, v Ptuju in v.drugih štajerskih in istrskih mestih se slovensko (in hrvatsko) meščanstvo tako množi in v trgovini in obrti uveljavja, da mu nemške in italijanske večine ne bo-^oJ^^':Ves^dbl!fc:,'to^ti¦,^ofiti6rim^,' ir| narodnih 'pravic." : ' Ako smo se pa celo v teh skrajno neugodnih političnih ni kulturnih razmerah tako razvili, bi se morali avstrijski državniki končno vendar le vprašati, ali ni tako postopanje proti Slovencem velik in neodpustljiv greh na državni celokup-nosti? S tem, da se s to krivično in pro-tinaravno politiko Slovence v političnem in kulturnem obziru ovira, se ob enem silno zadržuje gospodarski razvoj za Avstrijo tako važnih južnih dežel ter se po nepotrebnem neti nade Vsenemcev in Italijanov na te province. V interesu države bi bilo, da se tako priden, zmožen narod, kakor je slovenski, podpira in njegov vsestranski razvoj pospešuje; To bi bila edino prava, v resnici avstrijska politika, ob enem pa tudi najizdatnejšai utrdba države proti eventuvalnim tujim navalom na slovensko v strategičnem iii gospodarskem obziru silno važno ozemlje. Ko bo Slovenec v resnici gospod na svoji zemlji, bodo sanje o nemškem mostu do Adrije za večno pokopane, in italijanske težnje, razširiti svoje meje do Reke in Nanosa, mrtve. Čem manj Nemcev in Italijanov bo na slovenski zemlji,; tem trdnejša bo avstrijska oblast na jugu. Slovenske zemlje so vrata: v Adrijo1 in ključ na Balkan. Na to bi avstrijski politiki ne smeli nikdar pozabiti. Glede goriškega deželnega zbora moramo popraviti trditev, da je-v tem dež. zboru enako število slov. poslancev z laškim številom. Lahi imajo 15 poslancev, Slovenci 14,.virilist nadškof ne hodi v zbornico.,Glavar je vzet iz večine. Če bi bil glavar Pajer le predsedmk;- zbornice, kakor je bil pokojni grof Corpnini, potem bi bilo poslancev na slov. strani 14, na laški 14; ali Pajer glasuje tudi na predsedniškem mestu in tako so Lahi sedaj v večini z enim glasom. (Konec pride.) Zahvala iz Sofije goriškemu odboru za Rdeči križ slov. balkanskih držav. Predsednik odbora je! dobil koncem preteklega meseca iz Sofije, tako-le pismo: Velecenjeni gospod Dr. Pete r. j^e d v e. š č e k ,. : ".. V Gorici, • Gospod predsednik!. Čast mi je z vso hvaležnostjo odgovoriti na Vaše (dotično. slavnega odbora za rdeči križ) cenjeno pismo z. dne 29. li-stopada ter na drugo z dne 14. grudna m. 1. sledeče: Prvo svoto, poslano obenem s prvim pismom, 2500 kron = frca- 2590.68 ctm. sem v smislu Vašega naročila razdelil tako-le: Bolgarskemu rdečemu križu 1500 frc. (leva), . i - ........_..... Srbskemu rdečemu križu 1000 frc. (di-rana), Skupaj 2500 frc. -• .- , Ostalih 90 fr. 68 ctm. sem zaradi zaokroženosti omenjenih, svot pi,držai ža prihodnjo razdelitev. ^ O tem veledušnem d&tfh ^Vašega Slavnega odbora, kateremu ste" Vi dostojni 3. predsednik, Pisanp je v tukajšnem vladinem časniku »Miru« št. 3728 ,pa-.ni važno, kolika je ta svota, ampak glavno je, da pride iz obmejnega, toliko zavednega in rodoljubnega kraja južnega Slovan- StVa. ,.; .» . ;<; Z veseljem in ponosom kot Slovenec Vam to sporočam. Zdaj. ste,nas pa spet iznenadilj, še z drugim lepim darilom. Ravnokar., sem sprejel Vaše cenjeno pismo z dne 14. decembra, v katerem mi javljate, da pošiljate 2.700 (krpn (dva tisoč sedemsto, kron) potom Wiener Bankvereina v prid boW garskemu in srbskemu rdečemu križi}*. i To svoto pa mislim, ,Hedar je.j^rej^ meni, razdeliti morebiti tako-le,, .aK^J, 1?< Vaš slavni oclbor v to privolil: 1000 frc. (leva) bolgarskemu' rucM čemu križu, .'.'..,• 1000 dinarjev (frc.) srbskemu rudeče-mu križu, a 700 frc. (leva) za u b o ž ne s ir 0-te padlih v boju b olgarskih ju-n a ko v, posebno za marljive, blagohrav-; ne in ubožne dijake srednjih šol, kateri so izgubili očete, svojo edino podporo pri študijah, na bojnem polju v borbi za'krst častni in svobodo zlato. j * Imena takšnih se še zdaj ne ve, ker še vlada do danes hi razglasila spiskov padlih vojakov, in masikateri ubogf, nadarjeni dijak, še goji sladko nado, da se vrne njegov mili oče, ki ga je z žulji svojih rok izdrževal v šolah. A — žal, ne bo ga nazaj — padel je izpolnivši svojo dolžnost za vero in dom. Kaj bo zdaj revež-dijak začel? —; Ako bo dobil kakih 100 leva podpore od žuljavi.h rok slovenskih trpinov, ki so si to pritrgali od svojih ust, gotovo;J bo do smrti pomnil z blagotlarnostjo s l o-vensko blago dušo, ki mu je pomagala znatno v prvih potrebah v najtežjih časih. '-,','- Velecenjeni gospod predsedniki;Bla-| govolite se o tern posvetovati v SiiiVnim »Goriškim odborom za rdeči križ« fn nii naznanite, ako se strinjate s to raždelftVo. K omenjenim 700 frc. še prišteje m razliko med kronami in franki, katera je — kakor zgoraj izračunano,'bila — frc. 90'68 ctm, a bo pri drugi pošiljatvi Še nekoliko večja. Prosim lepo, da sprejmete in sporočite v imenu vseh obdarovanih ranjencev in sirot najprisrčnejšo za h val o vsem p. n. dariteljem za njihove blagovoljne prispevke, kakor tudi Slavnemu Odboru za njegov veliki trud v korist trpečim bratom Jugoslovanom na Balkanu! Z odličnim spoštovanjem Prof. A. Bezenšek. Za Slovence je bila lansko leto pre-skušnja, koliko premorejo blaga srca v požrtvovalnosti. Razun neštevilnih domačih potreb je bilo treba dokazati v dejanju, kako globoko je zasajena v naših srcih slovanska vzajemnost. Preskušnjo' smo prestali slavno, da se nam morajo tudi veliki narodi divitj. Mnogo, čez .100.000 K s*ho zbrali za svoje'ljubljene slovanske b'fate na Balkanu. Četudi je ta svota v primeri z ogromnimi žrtvami vojne le samo drofc tina, vendar našo dobro voljo mora vsakdo ceniti in spoštovati. Bilo bi hudodelstvo, ako bi bil hotel kdo ovirati dejanske simpatije, zato smo zapostavili svoje lastne potrebe. Naše do-brotvorne organizacije so molčale, čeravno jih je trla velika skrb. Med temi imamo v mislih našo glavno rešiteljico »Družbo sv. C. M.« Skoraj tri mesece so bili njeni' dohodki v izkazih po časopisih obupno Skrčeni, a izdatke ima trajne. Ker je skoraj ves razpožljivi kapital z dedščinami vred zazidala v Trstu in drugod, skrbelo je resne rodoljube, kaj bo z našo miljenko. Sedaj je konec žrtvam na zunaj. Čas je torej, da se znova oklenemo lastne reševalne akcije ter letos nadomestimo naši šolski družbi lanske nedostatke. Druž- bo čakajo baš letos dve novi, velevažni, a tuui uragi akciji na naročim meji. V urugi* notici povemo, kakšni so oni viri druzoe iz nase dežele. j^er gieoe obeh goriških podružnic Še mso racum zaključeni, ne moremo reci, a 11 smo na Goriškem napredovali ali nazadovali. Ako niste podružnici v Uorici nazadovali, imen oomo par sto kron napredka, lsekaj podružnic se je lepo oži-veio, par podružme pa ni poslalo nikakih prispevkov. Naj bi letos podružnice razvile najži-vahnejse tekmovanje. Vsaka podružnica naj hi si štela za najvišjo narodno čast, da glede dohodkov in števila članov napreduje. Kjer je število letnikov izčrpano, naj se priuoDi čimveč podpornikov. UlaVni vir dohodkov pa so podružnične prireditve, ki m se naj vršile pozimi v manjšem, poleti pa v večjem obsegu. Letos praznujete 25 letnico podružnici v B r d i h in v Kanalu. Gotovo proslavite jubnej na način, ki bo donesel glavni družbi, čimnaj več dohodka. Take prireditve s© najlepša prilika, dd kak govornik navduši zorano občinstvo za našo plemenito in prevažno narodno obrambo. Veselice se naj prirejajo s čim najmanjšimi stroški brez drage godbe. Pijača in jestvine naj bodo v lastni režiji, cesar ne bo noben resnično narodni go-suiničar prirediteljem zameril. Podružnice naj ne pozabijo pravočasno na letni občni zbor, ki se naj izvrši po mogočnosti pozimi. V odbor se naj volijo le agilne in za stvar dovzetne osebe, ki, ne gledajo samo na čast. Odborniki naj si razdele delo med seboj. Eden naj ima na skrbi nabiralnike, ki naj bodo v vsaki gostilni na vidnem kraju. Izpraznuje jih naj vsaj vsaki drugi mesec ter pošilja denar z razkazilom, kje in koliko se je nabralo, glavni družbi. Drugi odbornik naj vpliva' na trgovce in gostilničarje, da bodo naročali in razpečavali družbeno blago. Tretji.; odbornik naj pridobiva naročnike za druž-* beno glasilo »Slovenski Branik« (naročnina le 3 K), Člane pa naj pomagajo pri-> dobivati vsi odborniki odmerjeno po ulicah, okrajih, vaseh itd. Nabrani denar naj se sproti pošilja glavni družbi, a vselej: naj se razločno zapiše, iz kakega vira je. Napačno je, denar kje nalagati ali ga;celo! doma hraniti, češ, da bo večja svuta. Družba že sama plodonosno nalaga denar, ki ga sproti ne potrebuje. C. M. po-; družnice naj bi bile v vsakem kraju glavno zbirališče vseh zavednih narodnih,slo-, jev. Ako tudi nobeno drugo društvo ne bi s moglo uspevati, obrambno društvo mora^ živeti. Tako je pri Nemcih, posebno po Kočevskem, kjer nimajo nikakih drugih društev, a podružnice »Schulvereina« in »Siidmarke« prospevajo v vsakem gnezdu. C. M. podružnice pa naj ne bodo le zbiralke denarja, ternuč tudi učiteljice narodne zavesti, kar se doseže ravno s prireditvami in agitacijami agilnih odborov. Delajmo, poučujmo, žrtvujmo, saj gre za nas in za našo boljšo bodočnost! Izkaz o obisku srednjih šol. C. kr. ministerstvo za uk in bogo-častje je priobčilo v začetku tega meseca izkaz o obisku srednjih šol v tostranski državni polovici. Po tem štejejo v tekočem šolskem letu gimnazije 108.192. obiskovalcev, in sicer 103.395 učencev in 4.797.učenk; realke 49.797 učencev in ženski Iiceji 11.151 učenk. Vse srednješolska dijaštvo znaša torej 157.989 učencev in 15.948 učenk. Na Primorskem se'deli dijaštvo sledeče: C. kr. gimnazijavGorici: oddelki z nemškim učnim jezikom 535; oddelki z italijanskim učnim jezikom 247; oddelki s slovenskim učnim jezikom 290. C. kr. gimnazija v Trstu: z nemškim učnim jezikom 644; 1. mestna gimnazija v Trstu-z italijanskim učnim je- * zikom 436; II. mestna gimnazija v Trstu z italijanskim učnim jezikom 348. C. kr. g i m n a z i i a v K o p r u z italijanskim učnim jezikom 231; deželna realna gimn. v Pazinu z italijanskim učnim jezikom 171; c. kr. realna gimnazija v j Pulju z italijanskim učnim jezikom 219; c. kr. gimnazija v Pazinu s hrvaškim učnim jezikom 173; mestna nižja realna,gimnazija v Voloski s hrvaškim učnim jezikom 111; c. kr. drž. girnn. v Pulju z nemškim učnim jezikom 111. Skupaj 3576 gimnazijcev. ,C. kr. realka v Trstu z nemškim učnim jezikom 482; L mestna realka v Trstu z italijanskim učnim jezikom 649; H. mestna realka v Trstu z italijanskim učnim jezikom 455. C. kr. realka v Gorici z nemškim učnim jezikom 415. C. kr. r e a 1 k a v P u L j u z nemškim učnim jezikom 191. Skupaj 2192 realcev. Mestni ženski licej v Trstu z italijan. uč. jezikom 679; Licej šolske družbi v Trstu z nem. uč. jezikom 160; Licej Notre Dame v Gorici z nem, uč. jezikom 141; deželni ženski licej v Pulju z italijan, uč. jezikom 174. Skupaj 1154 gojenk. Vseh s r e d n j e š o*l c e v j e na Primorskem 6922:" Mirovni delegat je so še v Londonu. Čakajo na noto velesil, ki bo predložena te dni, morda že danes ali jutri, turški vladi. Od tega, kak odgovor da turška vlada, na noto, je odvisno, ali odpotujejo delegat-je in se začno zopet boji, ali bo zopet sklicana konferenca ter se končno morda, le sklene mir. Glede note, ki jse predloži Turčiji, so se zedinile velesile, da se pove Turčiji brez vseh ovinkov, da naj odstopi Odrin; odločitev gledč. otokov v Egejskem morju pa naj se prepusti, velesilam. Grozila je vojna med Bulgarijo in Ru-munijo. Ali kakor glasijo današnja poročila, take vojne ne bo, marveč se *'.a s. /ar med Rumunijo in Bulgarijo poravna mirnim potom. Rumunija pač dob: toliko, da bo zadovoljna. Obe državi sta po zadnjih poročilih pripravljeni predložiti svoje sporne stvari razsodišču v Hagti. Kakor se poroča iz Londona, je po konferencah.med tamkajšnjim runiunskim poslanikom in dr. Danevom bilo razglašeno, da med Bulgarijo in Rumunijo ne obstoji nič takega več, kar bi se ne dalo zravnati v miru. Tu vmes.je srečna intervencija Anglije. Sir Grey de trudi tudi, da bi se kmalu sklicala zopet mirovna konferenca. On sam kot častni predsednik je pripravljen sklicati jo. Poslaniki v Londonu zborujejo dalje. — Albanski odposlanci v Londonu niso zadovoljni s sklepom poslaniške konference, da naj bo Albanija avtonomna, marveč zahtevajo popolno neodvisnost A lbai. i j e— Kriza se nahaja sedaj v odločilni fazi. Besedo ima Turčija. Kakor odgovori na noto, tako bo: ali boj ali mir v najkrajšem času. 1 . Menda se tekom tega tedna dožeue gotovost za mir ali pa se razplete nova vojna in Bog zna, kaj bi še iz te sledilo! Politični pregled. Avstro-Ogrska. Tržaški namestnik Hohenlohe se mudi na Dunaju v svojih uradnih poslih; ima se tudi dogovoriti s centralno vlado glede sklicanja primorskih deželnih zborov. Poslanska zbornica se ;sriide najbrže 24. t. m. ¦ '"-: ¦¦ •- ' • ¦••••'; ' ¦• "'r Seja večinskih strank na Dunaju se je vršila včeraj. Razpravljalo se je o nialeVn finančnem načrtu. Vlada namerava predložiti načrt o povišanju bsebno-dohodariri. davka in davka na žganje. Dohodki iz teh davkov se porabijo za pokritje stroškov nove službene pragmatike. Finančni minister se je izjavil za povišanje osebnevdoho-darinskega davka pri več kot 10.000 K dohodkov, kakor je predlagal poslanec dr. Steinvvender. Zaleski je predložil tudi načrt o novem davku na vžigalice, ki da državi 10 milijonov K na leto. Dr. Kramar je imel v nedeljo v Pragi govor, v katerem je med drugim povdar-jal, da po dogodkih na Balkanu se mora Avstrija odločiti za vladanje s Slovani ali proti"njim. Kramar misli, da bo to vprašanje rešeno ugodno! On predlaga za najbolje rešen je jugoslovanskega vprašanja preusltrojenje Avstrije na federalistični p podlagi, ijjŠ Inozemstvo, , Nemški cesar obišče našega cesarja' v marcu* aH aprilu, ko odpotuje, kakor vsako leto, na otok Krf. Srbija je postavila v balkanski vojni: na bojišče 360.000 dobro izvežbanih . in navdušenih vojakov. Za nekaj let bo imela Srbija vojakov pol milijona. -Darosii.i.; Seznam darovateljev za naše vojake na mejit Venuti Va entin K 3, Kersovany« Josip K 1, Oktavija pl. Bosizio K 5, Mihael Musina K 5, skupaj K 14. . Glasom prejšnjih seznamov" 1608*40, skupaj T622f40. *~*| prišel v Gorico, je veljal za slovenskega duhovnika; pozneje, zlasti za časa Missie, je krenil povsem na laško stran. Sneg v Gorici. — V soboto je bil za: čel naletavati, v nedeljo pa je pošteno snežilo, da se je sneg usedel po Gorici. Včeraj je biio zmrzneno po tleh, danes se ga vidi še malo po strehah, dvoriščih in vrtin. Lani je bil nas presenetil, letos se je zopet pokazal. Svoj čas je bila-v mestnem ¦•>.,. ':¦ '^ax8&Sty&y.ata~.za,MdanjL»»snega, potem "*** -**Jtf'n7jso več' stavili v proračun; ker leto za Domače vesti. V šesti činovni razred je pomaknjen ravnatelj tukajšnjega moškega učiteljišča gospod Viktor Bežek. »Banka Popolare Goriziana«. — Razprava v Trstu je končana. Razsodba bo: proglašena .v četrtek, 16. t. m* ":< Družabni večer »Slovenske Čitalnice« v Gorici se zopet vrši v če t r t ek, 16. j a n u a r j a, v rezervirani dvorani hotela pri »Zlatem Jelenu«. Te domače priredit-tve zaslužijo pač večjega obiska toliko od strani članov kakor tudi ostale goriške inteligence. Pričakuje se, da se stalnim obiskovalcem teh neprisiljenih zabav pridru-' ži še vsaj toliko novih in prepričani naj bodo, da jim ne bo žal. Gospej Koren se mora priznati, da se je res potrudila iif Jako ukusno priredila prej tako zanemarjeno dvorano za plesno zabavo, da je čudi postrežba v vsakem oziru izvrstna, m potreba še posebej omenjati. Na izrednem občnem zboru Goriške Čitalnice je bil na predlog svetnika dr, F. Kosa izvoljen na mesto odstopivšega, predsednika Jos. Medveda dosedanji pod-' predsednik dr. A. Gradnik, za podprečh. sednika prof. Jaka Zupančič in za odb. nam. davčni uradnik Josip Sfiligoj. Upati, je, da bo tako spopolnjeni odbor kos svo-jej nalogi, ki ga čaka in bo Čitalnica res-tudi na zunaj to, kar bi morala biti, namreč predstaviteljica goriške s 1 o v e n s ke Inteligence. Dolžnost vseh članov pa jevda. odbor tudi pri društvenih prireditvah podpirajo in skušajo po možnosti pridobiti y svojih krogih novih članov. Kdor bi želel pristopiti, temu so društvena pravila kakor tudi imenik vseh članov v društvu samem na razpolago. Tečaj za slovensko in nemško stenografijo. — Trgovsko in obrtno društvo naznanja, da se vrši danes sestanek glede tečaja ob 7. uri zvečer v Šolskem domu. Opozarja se, da pridejo tudi oni, ki se še hočejo upisati, danes gotovo k sestanku, ker se potem ne bode več sprejemalo. Sloviti postajenačelnik Wieser v Gorici je pred kratkim avanziral in dobil naslov: inšpektor. Ali ostane v Gorici tudi kot inšpektor? Z neke strani smo culi, da bi utegnil zapustiti Gorico po preteku kakih 5 mesecev?! Čitalnični plesni venček v Gorici se bo vršil, kakor že naznanjeno, v soboto 25. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Pri plesu igra vojaška godba tnk. pešp. št. 47. Vstop imajo le člani, njihove rodbine in vabljeni. Kdor bi pomotoma ne dobil vabila, naj se blagovoli obrniti naravnost na čitalniški odbor. Goriški prost d* Faidutti — škof v Poreču? — Naš prost je bil že parkrat kandidat za škofa. Pošiljali so ga v Tri-dent in Trst, aH ostal je le še prost. Sedaj ga pošiljajo v Poreč in njegovo kandidaturo za poreškega škofa lansira »Triester Tagblatt«. Ta list pravi, da je že skoro gotovo, da bo goriški prost dr. Faidutti škof v Poreču. »Hrvatska«, glavno glasilo hrvaške stranke prava, piše, da bi bilo prav, če postane škof starodavne poreške škofije, v kateri je ogromna večina prebivalstva čisto hrvaška, kak hrvaški duhovnik. Ali neprijatelji Hrvatov v Pri-lrurju so napeli vse sile, da postavijo za škofa kogar si bodi, samo ne Hrvata. »Hrvatska« dostavlja še, da bi bilo imenovanje Faiduttija za škofa v Poreču za istrske Hrvate provo^kacija in radi tega omenjeni list noče verovati razneseni vesti. v Kakor znano, je prost Faidutti doma iz Slovenske Benečije, sin slovenskih s\&r rišev in zna slovensko popolnoma. Ko je Treba pa tudi pribiti, da so v Istri v 54 krajih laške šole, kjer se slovanska deca iznaroduje; 29 teh laških Šol je v čisto hrvaških krajih! Koliko prosvetnega dela je še treba v Istri! letom ni. bilo nič snega. Če nas še obišče bo treba kiclaiti in cediti, kar stane denar. — JJa bi sejbil v nedeljo in ponedeljek kdo zniislil na magistratu,- da treba spraviti sneg s trotoarja in očistiti prehode, to je pri obstoječih razmerah na magistratu nemogoče. Nekemu gospodu je na Kornu na ovinku v ulico sv. Antona na krivem tro-toarju spodrsnilo, da je padel. — Po troto-arju so bile velike luže, kar kaže, kake poprave je potreben uotoar. Toda kdo se zmeni za take potrebne reči! Gorica je v tem pogledu res — italijanska! V Gradišču ob Soči je znorel 39 letni Jakob Gorjan, sodar, doma iz Opatjega-sela. Hoteli so ga peljati v deželno umobolnico, ali revež jim je skočil skozi okno ter se nevarno poškodoval. Ko so ga potem peljali v Gorico, je na poti umrl. Z višine 4 metrov je padel delavec Tomaž Tažin pri delu za most v Zagraju. Ima težke zunanje in notranje poškodbe. Prenesli so ga v goriško bolnišnico. Central Bio. — Vspored za danes in jutri je jako zanimiv in prinaša sledeče slike: 1. Tiflis, krasna potovalna slika. 2. Kako se maščuje kinematograf«. Jako za-, nimiva veseloigra. 3. Srce živali, drama. To sliko se predstavlja le pri popoldanskih predstavah. 4. Letalne poskušnje s hydroplanom. Jako lepa slika. 5. Sramotno znamenje. Senzacijonelna drama v 3 delih.- Ta slika je bila odlikovana skoraj na vseh večjih razstavah in je res nekaj lepega. 6. Obrambri plašč. V četrtek se bo predstavljala slika: »Ljubimski roman revne deklice.« Ta film je naravnost nekaj izredno lepega in je dosegel v vseh krajih obče odobravanje. Psov je ujel konjederec v Gorici lani 64; 22 so jih vrnili gospodarjem, druge so ubili. Iz nabiralnika cerkve Srca Jezusovega v Gorici, katero gradijo, je bil ukraden Ves denar. Tatove iščejo! Tatovi so bili posetili tudi pisarno delovodje, pa niso dobili niti vinarja. Radi iatvine v vili Nordisovi v Solkanu so bili še aretirani krčmar Ivan Gombač iz Trsta, P. ter Ličen iz Krmina in Karol ^elpin iz Podgore. Prosveta. | Beethovenovo »Missa soleinnis«, to velko svetovno deio, je sklenilo proizva? jati ha treh koncertih v letošnji spomladi »i^evsKo in glasbeno društvo v Gorici«. ' v največjih mestih se »Missa solem-nis« le redKo proizvaja in brezdvomno bodo ti koncerti za Gorico' in za Slovence spioh veiiKanskega kulturnega pomena, i o delo je zloženo za mešan zbor, soli in orkester in obstoji Jz več delov. Ker ima zoor vseskozi veliko vlogo s krušnimi, grandijoznimi partijami, mora biti v vseh glasovih zastopan v precejšnjem številu. Da bode moglo društvo izvršiti ta veliki namen vsestransko dobro, vabi vse bivše in tudi nove, v zborovem petju vsaj nekoliko izurjene pevke ih' pevce k pristopu v zbor. Velike koristi in lastnega užitka, ki ga ima vsak pevec s sodelovanjem pri takem umotvoru, ni treba posebej pov-darjati. Treba je le nekoliko resne volje in veselja do rednega študija. Ker se prične z vajami že ta teden, prosimo nove p. n. pevke, da se zglasijo v četrtek aH pondeljek ob 6. uri zvečer, p. n. pevce pa, DANES, V TOREK aH v petek,' ob 8lA zvečer v »Pevskem in glasbenem društvu« v ulici sv. Ivana št. 7. I. nadstropje. Znani slovenski igralec Danilo bo praznoval dne 27. t. m. 35-Ietnico svojega delovanja v slovenskem gledališču v Ljubljani. Narodna obramba. Vzorne C. M. podružnice, ki so lani v dohodkih napredovale, so "bile na G o r i Š-k e m sledeče (v oklepajih povedo številke za koliko kron je vsaka podr. napredovala): V r t o j b a (452), Kanal (292), D e-vin (250), Krmin (170), Sežana m. (124), Ajdovščina ž, (107), Tolmin ž. (105), Tolmin m. (103), Cerkno (100), P e v m a (36), Ajdovščina m. (35), Kred (27), Prvačina m. (20), Brje (16), Komen (14), Tomaž (7), L o k a v e c (6). Za obe podr. v Gorici še niso zaključeni računi. Ako sta te dve pod. ostali z dohodki na višini leta 1911, imeli bi splošno na Goriškem blizu 1000 K napredovanja; Lepe .uspehe izkazujejo nove podružnice, in sicer Krmin 178 K, P o d g o r a 110 K, B i 1 j e, D u t o v 1 j e in & t an j e 1 pa okroglo po 100 K. t Nove hrvaške in slovenske šole v Istri. — Istrski deželni šolski svet je sklenil v svoji zadnji seji, da se otvorijo nove hrvaške Šole v krajih: Tupijak, občina Pazin, Kunj, občina Labin, Vela Učka, občina Boljun, Morgani, občina Kanfanar, Brgudac, občina Buzet, Grimalda, v isti občini, Baderina, občina Poreč, Zvoneča, občina Kastav, Jurdani, V.isti občini. S1 o-venske pa v občinah: Buzet v Rakito-viču, Podgrad v Pregarju, Marezige v Borštu. Dovoljene so zasilne šole tudi v vaseh Srdoči in Saršoni v Kastavski občini. — Dovoljene so nove šole, poklicani faktorji pa se •morajo sedaj čuvati in se truditi, da se te šole tudi res otvorijo. Kajti 18 je še neotvorjenih, dasi so bile že davno dovoljene, 45 prošenj za nove šole je še nerešenih,, vloži pa se jih še okoli 50. DOPISI. Iz krminskega okraja. fta Dobrovem je umrl dne 9. t. m. v starosti 89 let Radeckijev veteran Anton Markočič. Kot vojak 9. lovskega bataljona se je udeležil vojne v Italiji pod maršalom Radeckijem. V bitki, pri Novari dne! 23. marca I. 1849. bil je od puškine kr.oglje ranjen v nogo. Prejemal je malo pokojnino. Pokojnik je bil do zadnjega popolnoma vedrega uma. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva z županom in starešinstvom. • V Krminu je izvoljen za župana zopet baron Locatelli. Iz goriške okolice. Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu vabi na plesni venček, ki bo v nedeljo, dne 19. jan. 1913. v prostorih gosp. Al. Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu s vira železničarska godba na lok. Mecl plesom prosta zabava. Ob polnoči 1 uro odmor. Vstopnina k plesu za člane v kolesarski opravi 1 K 50 vin., za člane 2 K, za nečlane 2 K 50 vin. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Prevali nad Solkanom. — $eka poštna pošiljatev je prišla iz Karlovca v Solkan v dveh dneh; ali iz Solkana do nas je potrebovala potem še 12 dni. Kje tiči vzrok taki zakasnitvi? ,.' Iz sežanskega okraja. • Pevsko in bralno društvo »Zora« v Koprivi vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor za nedeljo dne 19. t. m. točno, ob L uri pop. v društveno čitalnico z običajnim dnevnim redom. Odbor. Iz kanalskega okraja. Kanal. — Dne 18.' januarja 1913. se vrši v tukajšnjem hotelu pri zlatem levu V. lovski ples. Glede na splošno veliko zanimanje obeta ples biti jako lep. Prosi se one p. n. gospode in dame, katerim se pomotoma ni poslalo vabila, da se zglasijo po dopisnici pri odboru za prireditev lovskega plesa v Kanalu. V. redni občni, zbor telovadnega društva »Sokol« v Št. Andrežu je bil povoljno obiskan. Izvoljeni so: starosta: Leopold Zavadlav,' podstarosta: Henrik Furlan, načelnik: Anton Rijavec, odborniki: Franc Nanut, Vladimir Furlani, Friderik Paškuv lin, Josip Maiusič, Jožef Paškulin, Alojzij Mučič. Iz raznih poročil je bilo razvidno; da je »Sokol« v letu 1912 mnogo napredoval. Javnih nastopov se jevdeležil.v Mirim in v Št. Andrežu. ; Gospodarske vesti. Društvo krčmarjev v Gorici bo unelo svoj reani letni občni zbor dne" 17. t. m. v prostorih tukajšnje trgovsko-obftne zbornice. Tridesetletnica poštne hranilnice. — Dne 12. t. m. je poteklo 30 let, ko se je ustanovila v Avstriji poštna hranilnica. Vprašanje o ustanovitvi poštne hranilnice je izprožil spomladi leta 1871. takratni trgovinski minister, dr. Albert Schafle. Poštna, hranilnica je pričela, poslovati. .12. januarja 1883.- Prvo leto je bilo vloženih nad 8 milijonov, kron. Ze 28. oktobra 1883 so uvedli nekak čekovni promet, ki so ga pa že leta 1887. izpopolnili. V 30 letih je poskočilo število vlagateljev poštne hranilnice na 2l/4 milijona. Čekovni promet, ki je znašal leta 1902 šele 3700 milijonov kron, je znašal leta 1912 9100 milijonov kron, clearinski promet, ki je znašal leta 1902 šele 2500 milijonov kron, je poskočil leta 1912 na 7400 milijonov kron. Čekovni in žiro račun pri poštni hranilnici ima nad 116.000 strank. Državne, blagajne se čim-dalje bolj poslužujejo poštne hranilnice, ki je stopila v zvezo tudi z ogrsko in z bo-sensko-hercegovsko poštno hranilnico. Poštna hranilnica je tudi v žiro-prometu s poštnimi čekovnimi uradi v Nemčiji in z važnimi bankami v Nemčiji, Italiji, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Švici. Avstro-ogrski promet z Balkanom. -~ Izvoz Avstro-Ogrske na Balkan je v miholem letu znašal: V Bulgarsko za 27,854.500 K, Grško 13,021.700 K, Črno-goro 2,208.000 K, Rumunsko 104 milijone 137.400 K, Srbijo 31,498.900 K, Turško 105,431.900 K, skupaj za 284 milijonov 151.900 K. Uvozilo pa se je v Avstro-Ogrsko iz: Bulgarske za 10 milijonov 432.000 K, Grške 16,572.800 K, Črnegore 958.580 K, Rumunske 65 milijonov 645.600 K, Srbije 10,473.600 K, Turške 50,665.600 K, skupaj za 154 milijonov 748.100 K. Ogrska razredna loterija je prinesla lani svojim delničarjem čistega dobička K 605.591'31. Na posamezno akcijo pride dividende 108 K. Tobačna tovarna in tovarna vžigalic v novih srbskih kraiih. — V novih krajih Srbije postavi srbska vlada veliko tobačno tovarno in tovarno vžigalic. Prouča-vajo se načrti za nove tovarne in razmišja se, kateri kraji bi bili najprimernejši za take tovarne. Izvoz in uvoz Srbije. — V prvi polovici lanskega leta je izvozila Srbija blaga za 46,635.595 dinarjev, uvozila pa za 50,371.376 dinarjev. Petrolejske rafinerije so povišale ceno petroleju ou 35 na 36 K. Sokolski vestnik. Tel. društvo »Sokol« v Gorici naznanja, da se bo vršilo nadaljevanje občnega zbora jutri, t. j. 15. t. m. ob 8l/2 zvečer v hotelu pri »Zlatem Jelenu«. Zeli se polnoštevilne udeležbe. Razne vesti, Velik požar v Beogradu. — Pogorela je tovarna sukna, last bratov Iličey. Zgorelo je tudi precej denarja. Škode na poslopju in blagu je okoli 250.000 dinarjev. Listi sumijo, da bi bili zažgali tovarno sovražniki Srbi je.. Tovarna je izdelala v času vojne-obilo uniform za srbsko vojsko. Utonila sta dva angleška aviatika, ki sta vzletela za poskušnjo v zrak na novem biplanu Wickers. Huda eksplozija je vrgla oba aviatika v vodo, kjer sta utonila. Črne koze v Trstu. — V lazaretu sv. Jerneja se nahaja 1600 Bošnjakov, med katerimi so se pojavile črne koze. Umrlo je že več oseb, na novo 3. Dalje na 4. strani. Slovenci! Podpirajte in poslužujte se' , ^l Prve slovenske brivnice v Gorici, Gosposka ulica štev.' I (nasproti Honta). ,i Postrežba solidna in anaidaV ,¦; Za obilon obisk se prljioroSa•'¦^•< m* H0ViK,Mveo^laani8at Drugače pri nas, drugače v Nemčiji, — Na glavnem kolodvoru v Hamburgu stoji D-viak, pripravljen, aa odide v Bero-iin, Draždane in na Dunaj. Po peronu hodi ¦mlad navadno oblečen mož. Kraljevi pruski kondukter, viaeč v njem tujca, ga nagovori in /nož mu pove, da je bil v Lon--Uonu na delu ter da je pozvan k železniškemu polku v Komeuburg; dostavil je, da ima .^ožni listek tretjega razreda za osebni vlak do Dunaja in da se boji, da bo kaznovan, če pride prepozno. Kondukterju je potem. pokazal svoje dokumente, na kar mu je rekel kondukter, da ko kliče kralj, je treba se hitro odzvati in mu veleF, naj stopi v vagon D-vlaka. Avstrijski rezervist se je peljal v D-vlaku 528 km do Avstrijske meje. Ko je prestopil vlak avstrijska tla, pa se je rezervistu približal avstrijski kondukter, rekoč mu: Ja, moj dragi, Vi morate iz tega vlaka izstopiti. Vi imate vozni listek za osebni vlak. Kar so Vam dovolili v Nemčiji, tega Vam jaz ne moreni dovoliti. Tu se ne da nič napraviti... In ubogi avstrijski rezervist je moral ven iz D-vlaka in čakati na osebnega. Samomor matere z dvema otrokoma. —V Gradcu je skočila skozi okno s svojima dvema otrokoma žena jetniškega paznika Lindičeva. Mati in en otrok sto, obležala mrtva, drugi otrok je smrtno-: nevarno ranjen. Laški delavec Cecondio v Hagendin-gu, Lorena, je napadel iz ljubosumnosti in sovraštva svojega gospodarja, mu z nožem iztaknil oči in ga razmesaril; potem je pobegnil. IParni mlin je zgorel v Monzi v Italiji, last tvrdke Bardione. Škode je 400.000 lir. 3 milijone mark je poneveril notar dr. Becker. Aretirali so ga v Draždanih. Ponesrečena ladja v ledu. — Norveška ladja »Walross« je obtičala v ledu, ki jo je tako stisnil, da se je ladja potopila. Utonilo je 16 mornarjev. Milijon kron za železničarska stanovanja. — V Crnovicah, kjer vlada hudo pomanjkanje stanovanj, zgradi železniško inir.isterstvo osem hiš za svoje uslužbence s skupaj 108 stanovanji. Stroški so pro-računani na 904.000 K. Iz Save so potegnili 16 bomb. — Iz Brčke je došla vest,..da so potegnili iz Save zaboj, v katerem je bilo 16 bomb, kakoršne se rabijo v armadi. Uvedena je preiskava. Samomorilka pri 16 letih. — V Trstu je pila strup 16 letna ivana Požar. Redar jo je našei v nedeljo zvečer ob lO1/« v ulici Marko Polo, ko se je zvijala in zdi-hovala. Prenesli so jo v bolnišnico* kjer je kmalu na to umrla. Vzrok: najbrže nesrečna ljubezen. Poziv srbskih novincev pod orožje. — Iz Beograda poročajo, da so bili preteklo nedeljo pozvani pod orožje vsi re-kruti iz leta 1912. Nesreča na morju. — Hamburški re-morker »Roland« je trčil v danski paro-brod »Axl«. — »Roland« se je potopil. Rešen je bil kapitan in trije mornarji, 5 jih je utonilo. Rezervne bolnišnice v Beogradu. — Od 26 dosedanjih rezervnih bolnišnic v Beogradu je polnih še 14; od 66 rezervnih bolnišnic v cel? državi je opuščenih 11. Kmečki izgredi na Španskem. — Iz Ore»ise na Španskem poročajo: Vsled slabe letine ogorčeni kmetje so bombardirali s kamenjem občinsko hišo, izpraznili so žitnice, potem so šli v sosedne vasi ter so uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Odgovorni urednik tn izdajatelj Ivan Kav (i C v Oortcl. Tiska: »OoriSk«Tiskarnat A. OaliršCck (odgov. J. Fab6i«U Zaftga t Druiba *a izdajanje Ihtav »Soia« tn »Primorec«. jj CENTRAL BIO GORICA Cono Verdi 32. napredek uede! NajenergičnejŠe in gotovo se zdrahi »ifc'i lis s svetovnim rredsfcvooi -1 BUBIN GASILE- stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se urctralna zoženja, prostatitis,. uro-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s N-csfle. »mifeUGBlfe Konfeti Gasile urejajo uriniranje, no bi T>ilo treba raMti zelo nevarnih cevk (siiiuge) popolnoma odpravljajo in sVIažujcjo peCcniein pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, nretritis, cistitis, mehurnc katarje, kamen, nesposobnost za zadrževanje urina, sluzaste tekeve itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4"~.l ,i? lorubin Gasile, najboljšt protisifilitično in poživljajoče krielstilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, v«' .-ju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucij^m, spermatoroi, sterili-teti, neuiasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseiine itd. — Steklenica Jorubina Casile K 350. Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uietretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3"50. Kdor želi večjih pojasnil* tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Sciravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofolctti , in Tromba. 6-31 Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Driifovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. PALHA -\ Samo mi prodajamo turške srečke na mesečne obroke po K 4*75. Vsaka srečka mora zadeti vsaj čistih 240 frankov. — Imajo 6 žrebanj vsako leto in igrajo še do L. 1974. Glavni dobitki po 400.000 in 200.000 frankov. & Prihodnje žrebanje dne 1. februarja 913. o Clou!! 3 srbske državne srečke iz 1.1886 na mesečne obroke po 3 brone! Glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov. Različne skupine srečk v vsaki poljubni kombinaciji pod najkulantnejšimi pogoji Zahtevajte prospekte! Zastopstvo Češke indiistrijalnc banke v Ljubljani. 10-2 VSPORED sa torek 14. in sredo 15. prosinca 1913 TIFLIS Krasna potovalna slika. II. Kako se maščuje kinematograf Krasna veseloigra. III. SRCE ŽIVAIal Drama. ...,,,.. • ; Samo pri popoldanskih predsfaoah »v. ' . •. Letalne poskušnje s hydro laanm Po naravi. V. Sramotno znamenje Sen pačijo nelria drama v 3 delih." Samo pri ueCirnlh predslanah. vi. Obramben! plašč Komično. Prednaznanilo if Četrtek 16. prosinca Ljuhimski romaj revne deklice Tragedija sirote. Vodstvo. Popoldanske predstave so cenzurirane tudi za šolsko mladino in pričenjajo ob delavnikih ob 4. in 5., ob nedeljah in praznikih ob 3,, 4. in 5. CENE: 1 sedež v loži K 1, rezerv, prostori 80 v, I. prostor 5'J vin., II. prostor 30 vin.,. III. prostor 20 vin., otroci in vojaki do narednika plačajo I. p. 40 vin., na II. 20 vin. in na III. 10 vin. ! K večernim predstavam šolski mladini ni do-j voljen vstop. Začetek večernih predstav ob G., I 7V9 in 9, ob nedeljah in praznikih ob 6., 71/« in 9. j CENE: 1 sedež v lvjži K 150, reserv. p. Ki--. I. prostor 60 vin., II. p. 40 vin., III, p. 30 vin. — Dijaki in vojaki do narednika I. p. 50 vin., II. p. ao vin.. III. _____p. 20 vin.__________ - Ob nedeljah in praznikih Matine obli. ari. «i Kupujte samo dvokolesa »MtSfla", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Orfflilfat Ulctorfa so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brez&irarao in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvidki M, Kersevani & Čuk GOBICA, na Stota trgu it. B. m „Goriška ljudska posojilnica" fpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V las*nl hl&S. Gosposka ulica it, 7, I. nadstr.} — Taisto* it. 78. BaCun poStne hranilnica Itev. 837.315. Ne občnem zbora dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 5 %. Stalne večje vloge t enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemno od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Blatil daiažl se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec.1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge? 1,103.254-98. —Posojila: 1,068.002—. — Reservni z a k 1 a d: 100.451 56. — Vrednoit hiS: 13 Zaloga istrskih vin prodaja na debelo od 56 litrov naprej. Cene konkurenčne. Zaloga se nahaja v Gorici v ulici Formlca št. 1. Za obila naročila se toplo priporoča Henrik Anollouio. tfrafnice Iz nalovite ploCeuine izdelek prve vrste priporoča tržaška tovarna i,a izdelovanje vratnie iz jeklene valovite plo. čeviue in lesenih izložb ing.Ludv Fscher TRST-BoJan. Spreime se spretnega in vpeljanega zastopnike za ta okraj. SH