Občina Trst: Igor Švab bo danes izvoljen za predsednika občinske komisije za proračun /5 Neopravičena odsotnost bo goriške pokrajinske svetnike stala 94 evrov Primorski dnevnik SREDA, 29. JUNIJA 2011_ Št. 153 (20.168) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € V Rimu očitno mislijo resno SandorTence Po padcu Prodijeve vlade in Berlusconijevi volilni zmagi smo bili Slovenci v Rimu dolgo časa brez sogovornika. Do zasuka je prišlo po zaslugi Slovenije, veter v jadra dialogu med vlado in manjšino pa je dal lanski tržaški Koncert miru s srečanjem predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Pomembno, če že ne odločilno, vlogo sta pri tem igrala predsednika Napolitano in Türk. Simboličnim gestam morajo vedno slediti konkretna dejanja, drugače se stvari s časom razvodeni-jo in romajo v pozabo. Italijanska vlada je z včerajšnjim srečanjem podtajnika Mantice s predsednikoma SKGZ in SSO pokazala, da v odnosih s slovensko manjšino misli resno. To je sicer že dokazala lansko jesen z višanjem državnih prispevkov Slovencem, sedaj pa je oblikovala izhodišča za delovno-institucio-nalno omizje z manjšino. Nosilec te pobude ni predsedstvo vlade ali notranje ministrstvo temveč zunanje ministrstvo, kar pomeni, da Rim zadeve z manjšino ocenjuje predvsem v luči odnosov s Slovenijo. To ni ravno najboljše, v danih pogojih pa očitno ni drugih poti. Podtajnik Mantica se je pred Pavšičem in Štoko obvezal, da bo vlada pospešila celovito izplačilo prispevkov manjšinskim ustanovam. Zadeva ni tako enostavna, ker je v to vprašanje vpleten parlament. Če obstaja politična volja (in Mantica pravi, da obstaja), se ta problem lahko reši v nekaj tednih. ITALIJA - Pavšič in Štoka na zunanjem ministrstvu Vlada za nove odnose s slovensko manjšino Morda rešitev za drugi obrok državnih prispevkov TRST - Ogled hangarja 26, kjer bodo v nedeljo odprli tržaški bienale Staro pristanišče odpira vrata sodobni umetnosti TRST - V hangarju 26 v starem pristanišču s pospešenim ritmom potekajo priprave na nedeljsko odprtje tržaškega bienala. V sklopu tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), ki si ga je v različnih krajih Italije zamislil Vit- torio Sgarbi, bodo kot znano odprli tudi tržaško razstavo. Na ogled bo okrog 120 del umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav Srednje Evrope. Razstava, ki bo na ogled do konca novembra, bo Tržačanom in ostalim obi- skovalcem ponudila tudi edinstveno priložnost, da si ogledajo staro pristanišče in očarljive prenovljene prostore hangarja 26, ki so bili doslej širši javnosti nedostopni. Na 4. strani VLADA - Kompromis v koaliciji Varčevalni paket vreden 43 milijard Toda večji del bremen iz manevra preložen na leti 2013 in 2014 RIM - Vlada bo sprejela 43-mili-jardni varčevalni paket, če gre verjeti izjavam ministrov po koalicijskem vrhu v palači Grazioli. Finančni minister Giu-lio Tremonti (na sliki) ne razmišlja o odstopu, premier pa je z vzdušjem v koaliciji zadovoljen. V Severni ligi so bili s komentarji skopi. Umberto Bossi je ocenil, da je šlo »tako, tako«, medtem ko je minister Maroni povedal, da bodo o reformah odločili na jutrišnji vladni seji. Tajnik DS Bersani pa meni, da »brijejo norce iz Italijanov, če drži, da je večji del manevrskega bremena prenesen na leti 2013 in 2014«. Na 11. strani NOVAK SPC d.o.o. Cesta na Polane 1, 6210 Sežana Tel: 00386/5 73 12 490 Fax:00386/5 73 12 482 WWW.reno-sezana.si urnik: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 sobota zaprto KONTROLNI PREGLED VOZILA ZA 10 € IN SE BREZSKRBNO ODPELJITE V POLETJE! Pripeljite svoj avto, da vam pregledamo klimo, luči, zavore, izpuh, pnevmatike,.. PRIČAKUJE VAS RENAULT NOVAK V SEŽANI PA SREČNO VOŽNJO RIM - Italijansko zunanje ministrstvo je pripravilo izhodišča za de-lovno-institucionalno omizje s slovensko manjšino. To je predsednikoma SKGZ in SSO Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki sporočil podtajnik na ministrstvu Alfredo Mantica, ki je tudi nakazal možno rešitev za pospešeno izplačilo državnih prispevkov manjšinskim ustanovam. Omizje bo vodil Mantica, pomagal pa mu bo pooblaščeni minister Alessandro Levi Sandri. Mantica je pohvalno ocenil odnose med Italijo in Slovenijo ter izpostavil vlogo predsednikov Giorgia Napolitana in Danila Türka. Na 3. strani Na Opčinah ploden 35. občni zbor SDGZ Na 2. strani »Dragi« prometni prekrški v Sloveniji Na 2. strani Tudi v deželi FJK veliko davčnih utaj Na 5. strani V Gorici nesreča na prehodu za pešce Na 14. strani V Trstu in Gorici objavili izide male mature Na 6 in 15. strani 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN h m s Mavhinje — Danes, 29. junija 2011 — 20.30 - Otroška dramska skupina Breg DREJČEK, TRIJE MARSOVČKI IN VESELA DRUŠČINA I 21.45 - ZMTKB & Nomos I | ensemble - KINOCIRKUS | 2 Četrtek, 30. junija 2011 ALPE-JADRAN GOSPODARSTVO - Občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Kljub krizi uspešna dejavnost na lokalni in mednarodni ravni V prihodnosti predvsem skrb za mlade in nov način komunikacije - Zelo dobri odnosi s Slovenijo OPČINE - Razvejana in pestra dejavnost Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v letu 2010 je bila v ospredju na 35. občnem zboru stanovske organizacije, ki je bil v ponedeljek zvečer v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Poseben poudarek je bil na lanski sindikalni dejavnosti SDGZ, na problemih oziroma posledicah finančne krize in na zelo dobrih odnosih z Republiko Slovenijo. V zvezi s prihodnostjo namerava združenje še predvsem spodbujati mlado podjetništvo in na novo urediti notranjo komunikacijo, na prvem mestu glede pretakanja informacij med SDGZ in člani. Ne nazadnje so na občnem zboru podali obračun delovanja in govorili o perspektivah za razvoj posameznih sekcij organizacije ter povezanih podjetij Servis, Euroservis in Servis Koper. Na občnem zboru, ki ga je povezoval član predsedstva Peter Sterni, je bilo na prvem mestu poročilo predsednika SDGZ Nika Tenzeja, ki je predstavil tudi delovanje sekcij. Sledili so poročilo predsednika nadzornega odbora Marina Pečenika, soglasna odobritev obračuna in finančnega stanja za leto 2010 ter proračuna za leto 2011 (predstavil jih je direktor SDGZ Andrej Šik) ter razprava in glasovanje glede pravilnika, ki bo urejal odnose med SDGZ in Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem (SGGZ). Zasedanja so se poleg predsednikov sekcij med ostalimi udeležili predsednik in podpredsednik upravnega sveta ZKB Sergij Stancich ter Adriano Kovačič, tajnik Kmečke zveze Erik Masten, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Marino Marsič v imenu predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in član upravnega odbora družbe Finest Danilo Slokar. Spregovorili so tudi pred kratkim izvoljeni novi predsednik SGGZ Robert Frandolič, Borut Sardoč v imenu direktorja pokrajinskega sedeža SDGZ za videmsko pokrajino iz Čedada Roberta Cedrona, predsednik podjetja Servis Marko Stavar, direktor podjetja Servis Koper Denis Salvi in Davorin Devetak v imenu predsednika podjetja Euroser-vis Erika Švaba. Uroš Grilanc pa je predstavil raziskavo o obnovi komunikacije SDGZ. To so sprožili v okviru projekta, ki se bo zaključil konec junija leta 2012. Med glavnimi ugotovitvami SDGZ je bilo namreč dejstvo, da večina članov ne dobiva pravih informacij Občni zbor SDGZ je bil v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah kroma v pravem trenutku in da so mediji le delno obveščeni o delovanju združenja. V tej luči nameravajo torej obnoviti kanale komunikacije in način komuniciranja. V načrtu je tudi ustanovitev tiskovnega urada, v katerem bodo zaposleni zdajšnji uslužbenci stanovske organizacije. Tenze je uvodoma spomnil, da SDGZ letos proslavlja 65-letnico delovanja in poudaril, da bodo pomembno obletnico primerno obeležili jeseni. Takrat naj bi tudi priredili posvet o posebni vlogi združenja kot pomembnem dejavniku v novem razširjenem prostoru na območju med deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino, Slovenijo in Istro. Dalje je predstavil lansko delovanje s posebnim poudarkom na uspešni obnovi vodstva Tržaške trgovinske zbornice ter sindikalnih posegih v korist sekcij in posameznih članov, še predvsem v zvezi s finančno krizo. SDGZ sodeluje tudi pri dejavnosti Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in s pristojnim ministrom Boštjanom Žek-šem. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Japti pa priznava SDGZ kot slovenskega poslovnega partnerja za Italijo in ga financira. Tenze je govoril seveda tudi o dogajanju na deželni oz. lokalni ravni. Razčlenil je ustanovitev in prihodnje delovanje SGGZ in se nato posvetil problemom, ki jih je povzročila kriza. Med temi je omenil stečaj konzorcija obrtni- kov Dolina 2, zaradi česar je SDGZ zaključilo leto 2010 z izgubo, in težave v obrtni sekciji, ker je podjetje njenega predsednika Davida Stuparja zašlo v težave in je Stupar zaradi tega odstopil. Tenze se je tudi negativno izrekel glede »poteze posameznika, ki se je brez predhodnega obvestila opredelil v okviru volilne kampanje« (očiten je bil namig na predsednika trgovinske sekcije Ervina Mezgeca, ki je sodeloval z desničarsko listo Franca Bandellija, op. p.). Splošno mnenje je bilo, da morajo člani v takih primerih zamrzniti svojo funkcijo v SDGZ. Na osnovi statuta je v tem primeru pristojna resorska sekcija, ki bo o tem odločala in se izrekla na prihodnjem volilnem občnem zboru. Pred pregledom delovanja posameznih sekcij je Tenze omenil slovensko konkurenco, ki prodira v Italijo. Nekateri se držijo pravil, drugi pa se obnašajo nelojalno, je menil Tenze. Te združenje odločno zavrača. SDGZ in njegovo članstvo imajo v razširjenem prostoru izjemno prednost, ki jo priznavajo vsi, je še dejal predsednik SDGZ. V združenju poznajo namreč dva jezika in dve kulturi, s tehničnimi službami SDGZ pa tudi dva različna sistema. »Smo torej edini,« je poudaril, »ki jim je vseeno, ali bodo jutri nudili storitve v Sesljanu ali v Sežani.« Aljoša Gašperlin SLOVENIJA - Od petka v veljavi nova prometna zakonodaja s precej višjimi kaznimi Hitrost in alkohol po 1200 evrov Drastično zvišanje kazni za najhujše prekrške - Cilj zakona je zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah LJUBLJANA - Nova prometna zakonodaja, ki bo začela v petek 1. julija, sistematično ureja preventivo, izobraževanje ter nadzorstveno politiko, novosti pa so po besedah ustvarjavcev zakona usmerjene k večji varnosti. Novi zakon o pravilih cestnega prometa in zakon o voznikih ima za cilj zmanjšanje števila nesreč in smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, pri čemer ugotavljajo, da so zanje glavni vzroki po večini alkohol, prevelika hitrost in nepravilna stran vožnje. Za te tri dejavnike se z novo zakonodajo še posebej zaostrujejo kazni. Temu ustrezne so tudi nove kazni in za najhujše prekrške bo treba plačati globo v višini najmanj 1200 evrov, ob tem pa bodo ti vozniki dobili še 18 kazenskih točk. To tudi avtomatično pomeni izgubo (prenehanje veljavnosti) vozniškega dovoljenja. Višje so tudi globe za neupoštevanje varnostne razdalje, nedovoljeno prehitevanje in obračanje, nepravilno vključevanje v cestni promet in podobno. Spremembe na področju pravil so med drugim usmerjene k zmanjšanju števila hudih prometnih nesreč, povečanju varnosti šibkejših udeležencev v prometu, znižanju povprečnih hitrosti in zmanjšanju števila voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola. Med najhujše kršitve pravil cestnega prometa zato uvrščajo vožnjo v nasprotni smeri, prekoračitev hitrosti v območju za pešce za več kot 30 km/h, prekoračitev hitrosti v naselju za 50 km/h, alkoholiziranost s stopnjo več kot 0,52 mili-gramov alkohola v litru izdihanega zraka (1,1 promila v krvi) in vožnjo pod vplivom drugih psihoaktivnih snovi. Poglavitna cilja zakona o voznikih sta osredotočena na vzgojo in usposabljanje kandidatov in voznikov ter v resocializacijo povratnikov prometnih kršitev. V okviru slednjega se uvajajo novi rehabilitacijski programi in prenovljen program usposabljanja za varno vožnjo. Na voljo bodo trije programi, in sicer edukacijske delavnice namenjene osebam, ki ne pijejo tvegano, psihosocialne delavnice za tiste, ki škodljivo pijejo in redno uporabljajo psihoaktivne snovi, ter programi zdravljenja za odvisnost. Zakon o voznikih uvaja tudi možnost izbrisa štirih kazenskih točk enkrat v treh letih, če se voznik prostovoljno udeleži programa usposabljanja za varno vožnjo, zdravstvenega pregleda ali rehabilitacijskega programa. Druga novost pa je ta, da se bodo morali vozniki, ki jim bo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pred ponovnim opravljanjem le tega, udeležiti kontrolnega zdravstvenega pregleda. Kazni za prehitro vožnjo so se drastično povišale. Pri prekoračitvi za več kot 30 km na uro na območju umirjenega prometa (omejitev hitrosti na 30 km/uro) je predvidena kazen najmanj 1200 evrov in 18 kazenskih EVRO 1,4261 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. junija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 28.6. 27.6. ameriški dolar 1,4261 1,4205 japonski jen 115,31 114,74 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2272 40,2485 64,2320 9,2038 40,2441 63,9760 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti ini" 7,4590 0,89420 7,4580 0,88970 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 9,2475 7,8020 9,1929 7,7845 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,398 1,1884 24,442 1,1849 jVILoIjKI llallh. estonska krona trtrint 15,6466 269,73 15,6466 268,96 1 1 la ■ -lu t ,._;■■ « J 'i ■ Fr> }} m jf -M ïTF* ff L ^ i* Poveljnik Gianluigi Miglioli je čestital zaslužnim finančnim stražnikom kroma 6 Sreda, 29. junija 2011 TRST / HOTEL SAVOIA - Posvet o vodi in energiji V 21. stoletju bo voda največje bogastvo Nobelov nagrajenec Filippo Giorgi o podnebnih spremembah in porabi vode LONJER - Od 4. do 9. julija Na Artednu bo letos ustvarjalo šest umetnikov V prihodnjih letih se bo podnebje v Sredozemlju znatno spremenilo. Otoplilo se bo, predvsem v poletnih mesecih bo zelo vroče, občutneje bolj kot doslej. Padavin bo veliko manj, a bodo zelo močne. To so sklepne misli znanstvenika Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam Filippa Giorgija na posvetu o energiji in vodi, ki je bil v hotelu Savoia Excelsior pred časom. Nobelov nagrajenec za mir leta 2007 je spregovoril o porabi vode in klimatskih spremembah v Sredozemlju, ki velja za prehodno območje med vlažnim in suhim afriškim podnebjem. Zato je v Sredozemlju zaskrbljujoče, da pride do dezertifikacije, saj Zemljo ogroža globalno segrevanje. Odkar vremenoslovci merijo temperaturo zraka, so leta 2010 zmerili najvišjo. Območje Sredozemlja pa se segreva z višjim ritmom, kot se povprečno druga območja v zadnjih tridesetih letih. Zaradi tega napoveduje Giorgi otoplitev in zmanjšanje padavin v naslednjih letih. V Italiji se bo temperatura povišala za pet stopinj v primerjavi s seda- Filippo Giorgi kroma njim državnim povprečjem. Padavin bo v gorskem pasu več, na jugu pa manj. Deževalo bo manj pogosto, vendar bodo padavine močnejše. Zaradi tega bodo suša in vročinski vali hujši. Spremembe pa lahko že opazimo: leta 2003 je grozna vročina v Franciji in na severu povzročila 35 tisoč smrtnih žrtev in preko 12 milijard evrov škode v poljedelstvu. Giorgi, ki je edini italijanski znanstvenik v izvršnem odboru Med- vladnega odbora za klimatske spremembe IPCC, pravi, da bo letošnje poletje v povprečju, toda bodo lahko prihodnja hujša od tistega iz leta 2003. Podnebne spremembe večajo tudi problem vode, predvsem v sredozemskem pasu. Lani je milijarda ljudi ostala brez zadostnega dostopa do sladke vode, število pa se še veča. Znanstveniki napovedujejo, da bo leta 2050 to število doseglo 9 milijard ljudi, porabili pa bomo vso sladko vodo, s katero razpolaga Zemlja. Največjo količino vode uporabimo za kmetijstvo in industrijo, predvsem energetsko. Tako je za pridelavo rastlinskega olja potrebnih 5 tisoč litrov vode, za napojitev goveda pa 13 tisoč litrov. Vodo uporabljajo tudi za hlajenje jedrskih elektrarn ali pri pridelavi energije: od 7.400 do 20.000 galon za plin, od 25.000 do 60.000 galon za nuklearke. Na svetovni lestvici osebne uporabe vode je Italija na tretjem mestu, saj porabi dnevno vsak državljan okrog 400 litrov vode, v ZDA pa okrog 600 litrov. Z vodo je zato potrebno varčevati, saj bo največje bogastvo 21. stoletja. Andreja Farneti Predstavitvi letošnjega Artedna je kulturni pečat dal nastop domačega Mladinskega pevskega zbora Tončka Čok kroma ŠOLSTVO - Prejšnji teden se je na nižjih srednjih šolah končala matura Uspešni mali maturanti Letos je izpit opravljalo 126 dijakov, ki so vsi izdelali - Devet desetic, od katerih ena s pohvalo - Danes začetek ustnih izpitov na višjih srednjih šolah Medtem ko se bo na višjih srednjih šolah letošnji državni izpit danes prevesil v svojo drugo polovico z začetkom ustnih izpraševanj, se je na nižjih srednjih šolah matura zaključila že prejšnji teden. Letos je na petih nižjih srednjih šolah državni izpit opravljalo 126 maturantov, ki so vsi uspešno prestali izpit, za devet je prišla v poštev najvišja ocena - desetica, en maturant pa je prejel celo desetico s pohvalo. V nadaljevanju objavljamo izide male mature. NSŠ Sv. Cirila in Metoda Sv. Ivan - 3. razred: Alan Antoni (7), Alex Bole (8), Jasna Gornik (10), Joëlle Grudina (8), Roman Molc-hanov (8), Mitja Olenik (8), Tamara Orlich (8), Ivan Pe-lizon (9), Erica Pregarc (8), Veronika Pučnik (10), Marco Puric (6), Elia Rizzi (7), Stefano Zahar (6). Katinara - 3. razred: Enrico Albanese (9), Martina Bagedda (8), Eric Buzzan (6), Mariastella Buzzan (8), Eveline Canzian (8), Linda Cappellini (9), Walter Corva (10 s pohvalo), Petra Debelis (8), Demetra Frenopoulos (7), Ivan Galaverna (8), Lara Gel-leni (9), Luca Gelleni (8), Enrico Genzo (7), Sara Gruden (8), Gaia Lisi (10), Federica Lo Pinto (9), Willi Saina (8), Andrea Stagni (8), Andrej Zerjal (8). NSŠ Ivana Cankarja Sv. Jakob 3. razred: Silena Bergamaschi (6), Adriano Chiuch (8), Giuliano Ciliberto (6), Danilo Devetak (10), Vitaliy Gavrylyuk (7), Aleksandar Mandic (8), Samanta Micali (8), Daniele Riccobon (8), Katerina Sosič (6), Anja Struna (9), Haron Zeriali (7). NSŠ Srečka Kosovela Opčine - 3.A: Matej Bencina (7), Petra Marija Corbo (8), Andraž De Luisa (10), Luka Ferluga (6), Martina Ferluga (7), Luca Impellizzeri (7), Manuel Kosovel (8), Ruben Kosuta (8), Bor Samsa (9), Kristian Vi-dali (7). Opčine - 3.B: Arlin Andolšek (7), Luca Antler (6), Kilian Babuder (7), Tomaž Daneu (8), Arthur Danieli (8), Erik Geletti (8), Sara Grgič (6), Roberto Mazzole-ni (8), Urška Petaros (9), Loris Strain (7), Vera Sturman (7), Evelyn Terzoni (6), Ksenija Vremec (7), Emil Zu-balic (8). Prosek - 3.A: Kristian Castellani (8), Jan DellAn-no (7), Martina Husu (9), Natasha Nardon (7), Urška Ravbar (7), Tanja Rupel (6), Jakob Skabar (6), Petra Sos- si (9), Martin Ukmar (6), Gabrijel Zetko (8), Jessica Zuc-colo (6), Alice Zupancic (8). Prosek - 3.B: Tommy Budin (7), Shanti Donato (6), Luka Ghira (6), Emmanuel Gruden (6), Katarina Jazbec (8), Ksenija Kosmač (7), Jan Košuta (6), Dana Milic (8), Katarina Milic (7), Filippo Pertot (7), Jana Pra-šelj (6), Francesca Renar (6), Daniel Tritta (7). NSŠ Iga Grudna Nabrežina 3.A: Jurij Devetak (6), David Ferfoglia (6), Luka Gratton (7), Patrik Krevatin (7), Matia Leghissa (7), Mara Peric (7), Anastazija Pertot (8), Lisa Sandri (9), Kevin Visentin (9), Luca Zaccagna (9), Sara Zaccagna (9), Hana Zidarič (7), Leah Zidarič (7). 3.B: Francesco Bevilacqua (6), David Colja (8), Ja-roš Daneluzzo (9), Vesna Gruden (10), Metka Kuk (8), Lara Oberdank (9), Ivana Pahor (9), Andrej Pernarcich (7), Aleksija Terčon (9), Ivo Ušaj (10), Rachele Valeri (9). NSŠ Simona Gregorčiča Dolina 3.A: Martin Cok (8), Daniele Fonda (9), Luka Gia-comini (8), Michele Glavina (7), Alice Jez (9), Erik Ko-fol (7), Sharon Matarrese (6), Nika Pregarc (10), Roberto Sparta (7), Lenard Zobec (8). Julijski dnevi nam bodo tudi letos podarili Arteden, mednarodno likovno delavnico, ki že devet let privablja v Lo-njer umetnike manjšinskih in večinskih evropskih etničnih skupin. Letošnji spored so sinoči predstavili v lonjerskem športno-kulturnem centru, kjer je kulturni pečat predstavitvi dal nastop domačega Mladinskega pevskega zbora Tončka Čok. Kot je v imenu glavnega organizatorja, Slovenskega kulturnega društva Lonjer-Katinara, izpostavila njegova predsednica Jana Pečar, jim je v posebno čast, da bo letošnja izvedba gostila slovenskega tržaškega slikarja Franca Vecc-hieta, ki bo ob pomembnem življenjskem jubileju počastil Arteden z namenskim projektom. Ob njem bodo od 4. do 9. julija v Lonjerju ustvarjali Slovak madžarskega rodu Gabor Gyenes, Slovenka Cvetka Hojnik, Argentinka Elena Nieves, praška fotografinja Katerina Pruzkova in bolgarska oblikovalka Natalia Todo-rova. Med Artednom bosta v Lonjerju potekali tudi otroška ustvarjalna delavnica in delavnica digitalne fotografije. Zaključno razstavo bodo odprli v soboto, 9. julija, ob 20. uri. O dogodku bomo še poročali. (pd) GOLJUFIJE - Policija poziva k previdnosti Bogata bera 98-letnici odvzeli 13.000,86-letnici pa 5000 evrov V juniju se je spet povečalo število goljufij in tatvin, katerih žrtve so ostareli Tržačani. V ponedeljek sta se pripetila dva podobna dogodka, kriminalci so z običajnima zvijačama izkoristili dobro vero svojih žrtev in jim zahrbtno odvzeli čedni vsoti denarja. Dopoldne sta 98-letno vdovo, ki stanuje v središču Trsta, obiskali ženski temnejše polti, stari od 30 do 40 let. Starostnici sta povedali, da hočeta preveriti, koliko znaša njena pokojnina. Upokojenka ju je spustila v stanovanje in medtem ko se je ena neznanka z njo pogovarjala, se je druga zmuznila v spalnico in jo hitro prebrskala. Iz predalov je odnesla nič manj kot 13 tisoč evrov, pa še za kakih dvesto evrov zlatnine. Škodo naj bi vsekakor krila zavarovalnica. Priletna gospa je nekaj ur po dogodku poklicala karabinjerje na Škorklji. Pri Sv. Jakobu pa so neki 86-letnici, prav tako v ponedeljek, ukradli pet tisoč evrov. Zjutraj jo je poklicala ženska, ki je hlinila, da je njena vnukinja. »Babico« je zaprosila, naj ji posodi pet tisoč evrov za na- kup avtomobila. Šentjakobčanki se je zahteva zdela nekoliko sumljiva, sogovornica pa je vztrajala in jo prepričala. Goljufinja je poklicala taksi, ki je gospo pričakal pred stanovanjskim poslopjem in jo odpeljal do banke, kjer je dvignila naročeno vsoto. S taksijem se je vrnila domov. Lažna vnukinja je spet poklicala, se ji zahvalila in ji sporočila, da bo po denar takoj prišel predstavnik avtosalona. Žrtev je moškemu izročila denar, šele pozneje pa je poklicala svojo pravo vnukinjo in ugotovila, kaj se je dejansko zgodilo. Tržaška kvestura ob vsaki priložnosti poziva občane, naj ne zaupajo neznancem, jih sprejemajo v hišo in jim izročajo denarja, ob vsakršnem dvomu pa naj pokličejo na številko 113 (za karabinjerje 112). V okviru kampanje »Ocio alla truffa!« (Pozor, goljufija!), v kateri poleg policije sodelujeta Občina Trst in podjetje Televita, so natisnili gradivo z nasveti za preprečevanje goljufij, ki je na voljo v poštnih uradih, zdravniških ambulantah in na mestnih avtobusih. KORZO ITALIA - V noči na torek ga je prijela policija Tat vlomil v trgovino, mimoidoči pa ga je zagledal V noči na torek je policija aretirala vlomilca, ki je na Korzu Italia, v samem središču Trsta,razbil izložbo ene izmed tamkajšnjih trgovin in ukradel nekaj oblek. Tat si je za hrupen nočni podvig izbral posebno izpostavljeno mesto, saj se je vloma lotil le kakih tristo metrov daleč od tržaške kvesture. 31-letni E. C. G., rojen v Catanii, je z bližnjega gradbišča izmaknil večje kovinsko streme, s tem orodjem pa je ob 2.40 udaril po steklenih vhodnih vratih manjše trgovine z oblačili Bora Nera, na Korzu Italia št. 20/1. Steklo je razbil in uspelo mu je zlesti v trgovino, kjer je ukradel tri majice, ki so bile v izložbi. Zlikovca pa je sredi noči opazil mimoidoči. Brez oklevanja je odtipkal telefonsko številko 113 in policija je na prizorišče tatvine takoj poslala dva avtomobila. Nedaleč od trgovine so policisti zasačili 31-letnika, v rokah je imel ukradene majice. Po opravljenem postopku so ga pridržali, trgovino so si ogledali tudi policisti forenzičnega oddelka. Do nočnega vloma je prišlo na Korzu Italia kroma / TRST Sreda, 29. junija 2011 7 DOLINA - Zaključek Junijskih večerov Prijeten večer ob zvokih violine in kitare V okviru Mednarodnega festivala kitare Kras - Nastopili so Seškovi učenci Mednarodni festival kitare Kras je tudi letos poskrbel za lep uvod v poletno šolo violine, ki jo od sobote, 25. do srede, 29. junija vodi prof. Armin Sešek. Priznani srbski pedagog je k nam že večkrat pripeljal svoje učence, tako iz GŠ Škofja Loka kot z ljubljanskega konservatorija, in vsakokrat smo lahko občudovali dosežke mlajših in starejših violinistov, ki jih mojster vzgaja s celostnim prijemom, da lahko vzporedno razvijajo vse spretnosti, ki so potrebne za vrhunsko igro. Večer ob zvokih violine in kitare je nastal v sodelovanju s SKD Valentin Vodnik iz Doline, ki je s Seškovimi učenci zaključilo ciklus Junijskih večerov. V cerkvici sv. Martina je polnoštevilno občinstvo nagovorila predsednica dolinskega društva Klara Vodopivec, ki se je zahvalila prof.Sešku in prof. Jagodi Kjuder, ki je preko Glasbene matice že pred leti navezala plodne stike z odličnim pedagogom. Prof. Kjudrova se je zahvalila tako srbskemu mentorju kot kitaristu Janošu Jurinčiču, ki je prevzel vlogo spremljevalca: kitara namesto klavirja ni bila napačna izbira, bodisi zaradi logističnih problemov kot tudi zaradi sorazmerno krhkega zvoka najmlajših violinistov, ne nazadnje pa je pomenila tudi vez z rdečo nitjo festivala. Res pa je, da se Se-škovi učenci že v rosni mladosti odlikujejo po kakovosti in jakosti zvoka, ki bi prenesel tudi klavirsko spremljavo. To sta najprej dokazali prikupni in sproščeni desetletni dvojčici Ana in Kaja Sešek, ki sta z očetom začeli študirati pred petimi leti in sta že razvili zelo razveseljive sposobnosti: Ana je ob Jurinčičevi spremljavi zai- grala Cantabile Niccoloja Paganinija, skladbo, v kateri je z vibratom pokazala lepo ekspresivnost, tehnične spretnosti pa je dokazala v hitrejših pasažah, ki so jo pripeljale do najvišjih leg. Sestra Kaja je pokazala svoje zorenje v izvedbi Sonate v e-molu op.5 št.8 Arcangela Corellija, ki jo je podala z lepo zaokroženim zvokom in dobrim obvladanjem tehnike loka. Trinajstletni Izak Frančiškovic je imel dokaj zahtevno nalogo v violinski različici znamenitega Laboda, ki ga je Camille Saint-Saens vključil v svoj Živalski pust: dolge in blage fraze je izpeljal čisto in dokaj tankočutno, nato pa je Janoš Jurinčič oblikoval solistično točko s priredbo treh slovenskih ljudskih pesmi izpod peresa Marka Ferija: enaindvajsetletni kitarist, ki se je šolal na Glasbeni matici najprej pri prof.Paolu Bembiju, nato pri avtorju priredb, nadaljuje svoj študij na tržaškem konservato-riju Tartini, na GM pa je že začel s poučevanjem. Katrca, Roža na vrtu zelenem cvete in Nocoj pa. oh nocoj je Jurinčič podal dokaj skrbno in natančno, nato pa je svoj instrument podredil še dvema violinistkama, ki sta zaokrožil večer s Piazzollovo glasbo: trinajstletna Alma Zupan je okusno izoblikovala tako bolj spevni kot tudi bolj razgibani del skladbe Café 1930, devetnajstletna Katarina Zupan pa se je lepo vživela v živahni Bordel 1900. Občinstvo je s toplimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, naslednje srečanje s Seškovo šolo bo danes v Sežani, kjer bodo v Vrabčevi dvorani GŠ ob 19. uri nastopili udeleženci poletnega tečaja. Katja Kralj OB ZAKLJUČKU SOLSKEGA LETA Slomškov kolektiv na ekskurziji po Gorenjski Junijska ekskurzija v Slovenijo predstavlja za celoten kolektiv liceja Slomšek prijeten zaključek šolskega leta. Pobudo, ki jo organizira višja pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni, stroške pa krije ministrstvo za šolstvo R Slovenije, so letos izvedli že tretjič in si za cilj izbrali Gorenjsko. V četrtek, 16. junija, je namreč skupina profesorjev in neučnega osebja, ob lepem sončnem vremenu, obiskala nekaj kulturno zgodovinskih znamenitosti te prelepe slovenske regije. Prvi cilj Slomškovega kolektiva je bilo Visoko pri Poljanah, kjer so si ogledali Tavčarjevo domačijo, značilen kmečki baročni dvorec, ki se nahaja sredi bujno zelenih travnikov in polj. Tu je slovenski pisatelj in ljubljanski župan Ivan Tavčar letoval 30 let in pisal svoja najboljša dela. Ob dvorcu je velik sedeči kip pisatelja, nad dvorcem pa družinska grobnica. Pot jih je nato vodila v Škofjo Loko, srednjeveško mesto, ki leži ob sovodnji dveh Sor. V krožni turi so si ogledali staro mesto z najbolje ohranjenim srednjeveškim jedrom v Sloveniji in najpomembnejše objekte, ki krasijo mesto. In že je bil na vrsti obisk Krope, mesteca, ki je v preteklosti doživelo svoj razcvet zaradi železarstva. Ta obrt je kasneje usahnila, prebivalci kraja pa si prizadevajo za njeno ohranitev in prav zato so uredili muzej in kovačnico, kjer obiskovalcem prikažejo trdo delo in življenje Kroparjev ter tradicionalno tehniko ročnega izdelovanja žebljev. Po kosilu, v popoldanskih urah so se izletniki podali še v središče Radovljice in po prijetnem sprehodu po mestecu obiskali Čebelarski muzej. Ob ogledu zanimivih eksponatov in temeljiti razlagi so se seznanili z uveljavitvijo, razvojem in pomembnostjo čebelarstva v Sloveniji. Tudi letos je to drugačno druženje celotnega kolektiva liceja Slomšek lepo uspelo in vsi so bili zadovoljni zanimivega in prijetno preživetega dneva. Gojenci priznanega srbskega pedagoga so se tudi tokrat lepo izkazali kroma Zamenjava avtobusnih in pomorskih vozovnic Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da lahko še do jutri, 30. junija, zamenjamo nekatere avtobusne vozovnice oziroma avtobusne in pomorske abonmaje. Vozovnice za 60 minut (1,10 evra), tiste za deset voženj (9,90 evra) in vozovnice za dva odseka ene proge (1,20 evra) ter njihove tarife bodo ostale sicer nespremenjene, do jutri pa je potrebno zamenjati vozovnice za 75 minut, dnevne vozovnice, petnajstdnevne in mesečne abonmaje ter abonmaje za pomorske linije (samo serije 10A in 10M). Zamenjavo vozovnic opravljajo pri blagajni podjetja Trieste Trasporti v Ulici dei Lavo-ratori 2 - od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure. Za vse ostale informacije je na voljo urad za stike z javnostjo na zeleni številki 800/016675 oz. spletna stran www.triestetrasporti.it. ShalomFeast v Ausonii V kopališču Ausonia bo dre-vi praznik ShalomFeast oziroma praznik, na katerem bodo zbirali denar za delovanje novonastalega RadiaSha-lom. Na večeru bodo hkrati predvajali fotografije, ki so zmagale na mednarodnem natečaju Urban 2011 (ob 22. uri). OBLETNICA - Pri Sireni Srečanje učiteljiščnikov Zbrali so se ob 55-letnici mature - Tedaj sta bili dve paralelki 55. obletnica mature učiteljiščnikov A-jevcev in B-jevcev v šolskem letu 1955-56 je obletnica, ki jo je vsekakor vredno praznovati. Zato so se zbrali pri Sireni v Barkovljah, a žal jih je ostalo le za dober razred, pemnogi so nas namreč za vedno zapustili. Na večeru so se posebej spomnili razredničarke, prof. Nede Abram Jevnikar in prof. matematike Mirana Paulina, katerima so namenili prisrčen pozdrav. Obvezna je seveda bila tudi skupinska fotografija, ki jo objavljamo. BAZOVICA - Otroški vrtec Ubalda Vrabca Otroci in starši na majskem izletu na kmetiji pri Hudičevcu Otroci in starši otroškega vrtca Ubalda Vrabca iz Bazovice smo se zbrali ob majskem sončnem vremenu na očarljivi kmetiji pri Hudičevcu, da bi skupno praznovali konec šolskega leta. Že v jutranjih urah smo se veselo popeljali proti turistični kmetiji. Ob prihodu na kmetijo je otroke čakalo veliko presenečenje. Lepa okolica, obarvana s pomladanskimi barvami, ovce, krave, potok z mostičkom in travnik z nogometnim igriščem, ob-danim s številnimi igrali, so takoj pritegnili njihovo pozornost. Srečni otroci so kar preplavili kmetijo. V notranjih prostorih, katere lastniki so zelo prijazni, smo naše lačne trebuhe nasitili z najrazličnejšimi jedmi in z domačim jabolčnikom, katerega so se otroci zelo veselili. Otroška in seveda tudi starševska nedeljska razposajenost je segla tja do poznih popoldanskih ur tako, da smo se s težavo odpravili proti domu. Otrokom in staršem bo to praznovanje ostalo v lepem spominu. Ne nazadnje pa gre naša posebna zahvala našima učiteljicama Ester in Rossani ter šolski sodelavki Tanji, ki se skozi celo šolsko leto neutrudno in z veliko strokovnostjo posvečajo našim malčkom. Starši in otroci OV Ubald Vrabec iz Bazovice 8 Sreda, 29. junija 2011 SVET / POKRAJINA - Včeraj uradna predstavitev v palači Galatti Jutri ponovno odprtje botaničnega vrta Carsiana V obdobju 2011-2013 ga bo upravljala družba Rogos, ki so jo ustanovili Slovenci iz Trsta in Gorice Na sedežu pokrajinske uprave so včeraj predstavili botanični vrt Carsiana v Zgo-niku, ki ga bodo ponovno odprli jutri in ki ga bo v prihodnjih treh letih upravljala družba Rogos iz Doberdoba. Botanični vrt Carsiana ja nastal leta 1964 po zaslugi profesorja na tržaški univerzi Livia Poldinija in drugih treh ljubiteljev narave. Vrt se nahaja v naravni kraški dolini, kjer se izoblikujejo tipična okolja, in se predstavlja kot sosledica različnih naravnih pokrajin, ki jih lahko zasledimo na Krasu. V vrtu Carsiana, ki obsega skupno 5 tisoč kvadratnih metrov, uspeva približno 600 rastlinskih vrst. Vrt bo v obdobju 2011-2013, kot rečeno, upravljala družba Rogos. Družba je nastala leta 2006 in ustanovni člani so Slovenci z Goriškega in s Tržaškega. Danes šteje družba enajst članov in pet sodelavcev. Od septembra leta 2007 upravlja sprejemni center Gradina, ki je informativna točka Naravnega deželnega rezervata Doberdobsko in Prelosno jezero. V teh letih je družba izpopolnila svojo ponudbo in postala tako izvedenec ne samo na naravovarstvenem področju (projektiranje, naravoslovna vzgoja, tečaji sonaravnega vrtnarstva), temveč tudi v ovrednotenju lokalnih pridelkov in v promociji teritorija. Upravljanje vrta Carsiana bo nedvomno obogatila delovanje družbe in bo obenem tudi nov izziv. S pomočjo profesorja Pol-dinija je družba Rogos pripravila podroben načrt za vodenje vrta, kar vključuje tudi njegovo vzdrževanje z vsemi potrebnimi posegi vred (redno košenje travnatih površin, krčenje preobilnih grmovnatih površin, čiščenje kalov, urejanje pešpoti itd.). Obiskovalcem bodo na voljo različni vodeni ogledi, in sicer »klasični«, »o ekologiji in teritoriju« ter tematski, ki jih bo družba izvajala in nudila ob posebnih priložnostih. Rogos bo posebno pozornost namenil tudi šolskim skupinam. Otroci bodo Carsiano spoznavali ne samo v spremstvu izvedenca, temveč tudi z igro (lov na zaklad) ali z različnimi delavnicami. Rogos ne bo zanemarjal niti ra-ziskovalno-znanstvene plati Carsiane. Namen družbe je ustvariti neko »semenarno« in omogočiti tako izmenjavo semen različnih rastlinskih vrst z drugimi botaničnimi vrtovi po Italiji in drugod. Družba Rogos bo v kratkem ažurirala spletno stran botaničnega vrta, poskrbela bo tudi za nove zgibanke in za letake, namenjene vsem šolam. Botanični vrt bo odprt od torka do petka od 9.30 do 13. ure, ob sobotah in praznikih pa od 10. do13. ure in od 15. do 19. ure. Upravitelji zagotovljajo možnost vodenega ogleda v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku. Jutri se bodo ponovno odprla vrata botaničnega vrta Carsiana kroma KRAŠKA HIŠA - V petek odprtje razstave Ta lepša! Marko Lupinc predstavlja svoje foto-grafske podobe Še dobro se niso zaprla vrata Kraške hiše po zaključku fotografske razstave Silvana Pittolija, organizatorji pa že vabijo na nov dogodek. V petek se bo namreč ob 20. uri v muzeju predstavil Marko Lupinc s svojimi foto-grafskimi (sic) deli, naslov razstave pa je Ta lepša! »Naslov, ki ga je za ta ciklus izbral Marko, je verjetno nalašč provokativen v presežniku, v kolikor se nanaša na njegovo posebno vizijo identitete kraške noše, ki na Tabru, Colu in Repnu druži vedno večje število »pripadnikov« ob priliki Kraške ohceti,« je v priložnostni zgibanki zapisal dr. Rafko Dolhar, ki bo na petkovem odprtju skupaj z Edijem Žerjalom predstavil avtorja. Lupinc je svoje podobe izdelal v daljšem, več kot desetletnem obdobju občutenega opazovanja naših noš in navad v vsakdanjih gestah ter življenjskih obredih, je še zapisal Dolhar, za katerega je osnova Lupinčevih podob dobesedno črno-bela, »Marko pa jim je ob odsotnosti sivih tonov vdahnil dušo, svojo zamisel, z barvnim madežem, ki naredi podobo enkratno, svojevrstno. V tem je njegov umetniški prijem. Naj bo to rdeč nagelj ali čaša rujnega vina, ali naglavna ruta, ta barvni madež je vabilo, da na podobi ustaviš svoj pogled.« Odprtje razstave bo poleg Dolharjeve in Žerjalo-ve predstavitve obsegal tudi glasbeno točko, kjer bodo gostje večera člani skupine Ano ur'co al' pej dvej, pesniški utrinek pa bo zaupan Aleksiju Pregarcu. Ob priložnosti odprtja razstave bo v Muzeju prvič na ogled ori- ginalni del noše Luigie Bizjak por. Brišček, ki jo je Zadrugi Naš Kras in torej Muzeju Kraška hiša poklonila gospa Lucia Malalan. Za čiščenje in restavriranje noše je prijazno in strokovno poskrbela Franca Slavec. ZAHODNI KRAS - Pobuda SKD Vesna Kriški teden je zelo uspel Drevi slavnostna maša ob prazniku vaških zavetnikov Petra in Pavla - Razstava v Slomškovem domu in vaški praznik Včeraj danes Danes, SREDA, 29. junija 2011 PETER, PAVEL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 -Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 3.24 in zatone ob 19.26 Jutri, ČETRTEK, 30. junija 2011 EMILIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje C, zračni tlak 1015,7 mb ustaljen, vlaga 72-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 2. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino V sklopu Kriškega tedna je nastopila tudi srbska folklorna skupina Vuk S. Karadžič kroma V Križu so upravičeno zadovoljni s potekom letošnjega Kriškega tedna. Slovensko kulturno društvo Vesna je pripravilo pet prireditev za vse okuse in starosti. Začel je v Ljudskem domu priljubljeni Pupkin Kabarett, sledila je lutkovna predstava Olga in Mavrica, prvi del Kriškega tedna pa je sklenil nastop folklorne skupine Vuk S. Karadžič, ki deluje v sklopu istoimenskega srbskega društva v Trstu. V Sirkovem domu je bila nato na vrsti pokušnja domačih vin, ki so jo obogatili "fancli z dušu" (najboljši so bili nagrajeni) in nastop moškega pevskega zbora Vesna pod taktirko Rada Miliča. Kot zadnji je bil na sporedu koncert glasbene skupine Benandanti, Kriški teden pa se je končal kot običajno s kresom "pri Procesji" ob robu vasi. Prireditev SKD Vesna sovpada s praznovanjem vaških zavetnikov Petra in Pavla. V nedeljo je bila tradicionalna procesija po kriških ulicah, drevi ob 20. uri bo ob vaškem cerkvenem prazniku v župnijski cerkvi slavnostna maša, ki jo bo daroval monsinjor Dušan Ja-komin, predsednik Duhovske zveze. Ljubitelji umetnosti si bodo lahko še danes med 17. in 19. uro v Slomškovem domu ogledali razstavo domačinke Anice Pahor z naslovom voda, vir bogastva. Na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču bo v soboto in nedeljo drugi del vaške šagre v priredbi SKD in ŠD Vesna ter ŠD Mladina. AMBASCIATORI - 17.00, 19.15, 21.30 »Cars 2 - 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Le Donne del 6. piano«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Cars 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Cars 2D«; 17.00, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; 15.45, 18.45, 21.45 »Transformers 3«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I guardiani del destino«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »L'ultimo dei templari«; 16.20, 22.00 »Libera uscita«; 18.30 »X-Men - L'inizio«. FELLINI - 17.30, 20.00 »The tree of Life -L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Punto d'im-patto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The Conspirator«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I guardiani del destino«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 18.10, 21.00 »Možje X: Prvi razred«; 17.50, 20.00, 22.10 »Prekrokana noč 2«; 20.00 »Transfor-merji 3 - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 15.30 »Možje X: Prvi razred«; 15.20, 17.30 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 16.05, 18.15, 20.25 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 16.00, 18.30, 21.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 17.00, 19.30 »Avtomobili2 - (sinh.)«; 20.00 »Transformerji 3 - 3D«; 19.00 »Nekaj sposojenega«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dei templari«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cars 2«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.45 »Transformers 3«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.40 »Cars 2«; 21.00 »Libera uscita«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Transformers 3 - 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.00 »Cars 2 - 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »13 assassini«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »I guardiani del destino«. TRST Sreda, 29. junija 2011 9 M Izleti Bari 72 6 68 10 48 Cagliari 24 29 75 6 23 Firence 23 67 75 72 60 Genova 72 62 74 30 65 Milan 7 14 8 32 87 Neapelj 86 5 24 43 61 Palermo 90 28 43 54 30 Rim 73 4 48 15 65 Turin 50 48 31 73 29 Benetke 69 1 42 68 36 Nazionale 16 72 77 76 30 Super Enalotto Št. 77 5 6 29 43 66 74 jolly 47 Nagradni sklad 2.656.504,25 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 35.955.598,18 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 30.651,98€ 1.352 dobitnikov s 4 točkami 294,73 € 52.698 dobitnikov s 3 točkami 15,12 € Superstar 48 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 29.473,00 € 258 dobitnikov s 3 točkami 1.512,00 € 3.719 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.854 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 50.319 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). Ü3 Obvestila Info: Blagajna Slovenskega stalnega gledališča (pon/pet -10.00/15.00): Brezplačna telefonska številka: 800214302, www.teaterssg.it 9 Šolske vesti NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu zapade rok za potrditev vpisov v prve razrede za š.l. 2011/12 v soboto, 9. julija. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Loterija 28. junija 2011 AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor danes, 29. junija, ob 20.30 v prvem in v četrtek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma l. virk v Križu. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, poročilo nadzornega odbora in izvolitev novega odbora. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v lnagraf-skem uradu do danes, 29. junija. Urnik: od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2010 (730/2011 ali UNIC0/2011 ali CUD/2011) ter izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. OBČINE NABREŽINA, ZGONIK IN RE-PENTABOR ter Zadruga LAlbero Az-zurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure danes, 29. junija: »Solna mavrica«; »Mozaik«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). ŽUPNIJA PROSEK organizira od 1. do 9. januarja 2012 potovanje v Sri Lanko. Vpisovanje do konca meseca junija. Za informacije pokličite tel. št.: 040225170, po 20. uri. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE -ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 -tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 30. junija, ob 20. uri v svojem sedežu, Prosek 159. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija sprejema prijave za Športni teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povpraševanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave na tel. št. 040-51377 od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. FC PRIMORJE IN ZSŠDI vabita vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« do petka, 1. julija, na igrišču Ervatti pri Briščikih, od 8. do 17. ure. Prijave na tel. 3408480808 (Sergij) in 329-6022707 (Robert). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 6. in 13. julija: »Kreacije s plutovine«; 1. in 8. julija: »Dragulji s paste«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 1. julija, ob 17. uri iz Padrič odhod avtobusa za nastop v Kopru (Mar-kovec - ob 19. uri). ŠAGRO na B'lancu prireja Godbeno društvo Prosek v petek, 1., v soboto, 2. in nedeljo, 3. julija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni. O.M.K. - Openski mladinski krožek Skd Tabor prireja dvodnevni košarkarski turnir 3 proti 3, ki se bo odvijal 2. in 3. julija na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. Vpisnina potom Facebook-a ali na dan turnirja od 15.30 dalje. Toplo vabljeni! SKD VESNA, ŠD MLADINA IN ŠD VESNA prirejajo Vaški praznik v soboto, 2. in v nedeljo, 3. julija, na večnamenskem prostoru pod nogometnim igriščem v Križu. Mesne in ribje jedi ter glasba v živo. SKD VIGRED namerava organizirati za otroke vrtca osnovne in srednje šole, od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Šempolaju, delavnico: »V naravi se radi igramo, ter jo radi imamo! S petjem, plesom in še... mnogo drugim, se skupaj naučimo kako jo lahko čimbolj čisto ohranimo!« Mentorji: Nicole Starc, Jelka Bogatec in Aljoša Saksida. Prijave (do 2. julija) in informacije na taj-nistvo@skdvigred.org. ali na tel. št. 380-3584580. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 8. do 12. leta »Poletje v glasbi« (petje, igranje, ples, glasbena pravljica... ) od 4. do 8. julija, v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Informacije na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 3. tečaj: od 4. do 15. julija; 4. tečaj: od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah Open Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in župnija iz Doline prirejata tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika sv. Ur-ha v ponedeljek, 4. julija, ob 19. uri s slovesno sv. mašo. Sledi koncert domačega Pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni! TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE za začetnike, ki ga organizira Fotovideo Trst 80, bo potekal v Lonjerju v večernih urah do sobote, 9. julija. Predvidenih je 6 dvournih srečanj, praktična fo-toekskurzija ter končna projekcija fotografij v sklopu Artedna. Info in vpisovanja na tel. št.: 347-7937748 (Mirna) ali na fotovideo_trst80@virgilio.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove v prostorih NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. ORATORIJ 2011 V KRIŽU Župnija Sv. Križ pri Trstu in Slomškovo društvo s pomočjo mladih animatorjev organizirata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v Slomškovem domu, v tednu od ponedeljka, 11. do sobote, 16. julija. Informacije in vpisovanje pri župniku v Križu (tel. 040-220332 ali 3336184178 v pop. urah). TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. ASD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti, ki bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Informacije in vpisovanje: in-fo@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo na občinskem pokopališču v Seslja- nu kmalu pričel postopek za redni izkop desetletnih grobov na polju A. Kdor namerava poskrbeti za to, da ohrani oz. premesti drugam posmrtne ostanke, se lahko obrne na občinsko »Službo za Javna Dela, Tehnične Storitve na Ozemlju, Občinsko premoženje in Posest«, na občinskem sedežu v Na-brežini Kamnolomih 25 (040-2017310), vsak dan od 10.00 do 12.00, najkasneje do 28. oktobra 2011. 0 Prireditve KRIŽ - TEDEN KRIŠKIH ZAVETNIKOV Sv. Petra in Pavla. Župnijska skupnost vabi danes, 29. junija, ob 20. uri v župnijsko cerkev na slovesno sv. mašo, ki jo daruje msgr. Dušan Jakomin, predsednik Duhovske zveze. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo sezone »Trebče pod zvezdami« z muzikalom »Ljubim te - spremeni se!« (režija in priredba Gašper Tič, izvajajo Danijel Malalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan, Simona Vodopivec Franko), ki bo v petek, 8. julija, (9. julija v primeru slabega vremena) ob 21. uri na Športnem igrišču v Trebčah. Predpro-daja vstopnic danes, 29. junija in 6. julija od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. V SLOMŠKOVEM DOMU V KRIŽU je do danes, 29. junija, na ogled razstava Anice Pahor Voda, vir bogastva. Urnik: od 17. do 19. ure. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah, ob 21.00 v četrtek, 30. junija - Festival kitare Kras - koncert srbske skupine kitaristov Gitarsi, v četrtek, 7. julija, gledališka predstava Gledališča Koper Agencija za ločitve, v četrtek, 14. julija, koncert dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika, v četrtek, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re), v četrtek, 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 1. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje foto-grafske razstave Marka Lu-pinca »Ta lepša!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Žerjal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Brišček,dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur'co al'pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pregarc. Prisrčno vabljeni! KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 2. julija, ob 19.30, na Štrekljev večer v Kraško hišo v Repnu. S kulturnim programom se nam bodo predstavili člani slovenskih kulturnih društev »Triglav« iz Splita in »Lipa« iz Munchna. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča, da se bo 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin odvijal v Mavhinjah do nedelje, 3. julija. Vljudno vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v soboto, 9. julija, večer Pod zvezdami. Na sporedu Trebušna plesna skupina Jasmine in pokušnja turških specialitet. Začetek ob 21. uri. Ker so mesta omejena, je nujna takojšnja rezervacija na tel. št.: 338-7845845 ali 040415797. V slučaju slabega vremena, bo pobuda v dvorani. S Mali oglasi FIAT GRANDE PUNTO 1.4, modre barve, 45.000 prevoženih km, nujno iščem kupca. Tel. št. 333-6741266. FREZO S PRIKOLICO, primerno za vožnjo tudi po cesti, full-optional, prodam po pošteni ceni. Tel št. 040-281242. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-51852892. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Klicati ob večernih urah na tel. 327-9969360. MLADIČA TOY PUDELJ KODER (samček) črne barve, mama rodovniška, prodam. Cena 300,00 evrov. Tel. št. 3489754886. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040-415785 (ob uri obedov). PODARIMO tri simpatične mucke, tel. št.: 328-0606251. PRODAM hišo in zemljišče v Brkinih (Artviže) po ugodni ceni. Informacije na tel. št.: 346-9400305 (od 18. do 20. ure). ö Poslovni oglasi IŠČEMO KUHARJA/CO IN ŠTUDENTE za delo v okrepčevalnici na Opčinah. Pisati na: ettoresrl@gmail.com ali 3281260904 PRODAM sončno stanovanje v Ul. Del Agro št. 3/3, 4. nadstropje z dvigalom, klet, 3 sobe. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-3623953. ROČNO VEZENE NAGLAVNE IN NA-RAMNE RUTE za nošo, zlikane in »štir-kane« so na razpolago. Tel. št. 040299820. SCOOTER Malagutti, Firefox F15, letnik 2003, 5.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 333-5366337. V CENTRU PROSEKA dajem v najem nove prostore v pritličju, 45 kv. m., primerne za vse namene, razen stanovanja. Tel. št. 348-4208079. V GABROVCU PRODAM HIŠO z vrtom, cena po dogovoru. Tel. št. 348-4459266. V SEŽANI v komaj zgrajeni hiši prodamo novo moderno opremljeno stanovanje z mansardo (58 - 24 kv. m.), velika terasa, garaža in klet. Tel. št. 3482341176 ali 349-2427799. VW PASSAT 2000 turbo diesel high-line, letnik 2002, zelene metalizirane barve, full optional, vedno v garaži, opremljen z zimskimi gumami, prodam za 5.500,00 evrov. Tel. št. 348-4462664. Z DOLGOLETNO IZKUŠNJO poučevanja na višjih šolah pomagam pri učenju italijanščine in angleščine. Tel. št.: 3356018684. Id Osmice DAVORIN BANDI je odprl osmico v Pre-benegu. Vabljeni! Tel. št.: 040-231865. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. št. 040-225305. OSMICA je odprta v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič št. 2. Tel. št. 040-229174. Vljudno vabljeni! PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica. Tel. št.: 040-208166. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. št. 040-200634 V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št. 040-229211. Prispevki V spomin na bratranca Marjota daruje Marija z Maurom 100,00 evrov za FC Primorje. Ob 26. obletnici smrti drage mame Brede Rauber darujeta hčerki Jasna in Nataša 60,00 evrov za OD Bor. Ob 10. obletnici smrti prijatelja Neven-kota Grudna darujeta Rita in Damijan 40,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na mamo Mario Krevatin vd. Lizzi daruje hčerka Anica 30,00 evrov za društvo SKD Grad od Banov. V spomin na nono Mario Krevatin vd. Lizzi daruje vnukinja Ivana 25,00 evrov za društvo SKG Grad od Banov in 25,00 evrov za SKD Primorec iz Trebč. V spomin na padlega borca Mariota Mi-liča (29.6.1944) daruje nečak Lojzi 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. Noni ŠTEFANIJI v zahvalo. Ob prvem dnevu zime te je mrzla luna ljubeznivo poklicala, da si materinsko izpolnila svoje poslanstvo. Zdaj pa si v prvem dnevu poletja z vročim soncem za vekomaj zaspala, da se zasluženo odpočiješ... Hvala ti za vse, kar si me naučila. Tvoj vnuk Jernej s Smrčkom, pri Miškotu doma 590 Četrtek, 30. junija 2011 KULTURA / GRADIŠČE OB SOČI - Omissis Sodobni festival Od jutri do sobote se bodo zvrstili umetniki iz Poljske, Slovaške, Romunije, Nemčije, Anglije, Slovenije in Italije Vrača se festival sodobnih scenskih umetnosti Omissis, ki ga prireja kulturno združenje Mattatoioscenico. Festival, ki nosi letos naslov Presenti, bo gostil umetnike iz Poljske, Slovaške, Romunije, Nemčije, Anglije, Slovenije in Italije, ki se bodo predstavili z avantgardnimi predstavami. Od jutri do sobote se bodo po ulicah Gradišča ob Soči »sprehodili« gledališki igralci in plesalci, ki bodo v svoje točke ujeli najrazličnejše elemente: od telesa in akcij do glasbe in videoposnetkov, od ironije in strasti do trpljenja in ljubezni. Slavnostno odprtje festivala bo jutri ob 19. uri v deželni galeriji sodobne umetnosti L. Spazzapan, med katerim bodo predvajali videoposnetek avstrijskega Spectrumfestivala. V ljudskem vrtu San Giorgio bo ob 19. uri gledališka igra Cattivi pensieri Giulia Morgana. V primeru slabega vremena bo predstava v deželni enoteki La Serenissima. Ob 20.30 bosta v dvorani Bergamas na vrsti Fa-garazzi in Zuffellato z enourno gledališko predstavo Enimirc. Ob 22. uri in ob 22.30 se bo v galeriji Spazzapan Francesca Martinel-li predstavila z Enjoy. Ob istih časovnih izmenah, a v palači Monte di pieta, bo nastopila Francesca Fini s Performing the mirrow. V petek bo ob 20. uri in ob 20.30 ponovno na vrsti Francesca Fini, tokrat s predstavo Western meat market v galeriji Spazzapan. Ob 21. uri pa bo sledil videoposnetek makedonskega F.R.I.K. festivala. V mestnem lapidariju se bo ob isti uri nemško-italijan- Utrinek iz plesne točke Mateje Bučar ska zasedba Vestandpage predstavila z Balado Corporal IV. Ob 22. uri pa bo v dvorani Bergamas na vrsti Romunka Madalina Dan s plesom Dedublarea. Petkov večer se bo zaključil v palači Monte di pietà ob 23. uri s poljskim duetom Suka off s predstavo Transfera 1.2. V soboto bo od 19. do 22. ure po mestnih ulicah v centru nastopila Slovenka Mateja Bučar s plesom Zelena luč. V galeriji Spazzapan se bo ob 20. in 21. uri Francesca Fini predstavila z The shadow. Ob 20.30 pa bo v mestnem lapidariju spet nastopila italijan-sko-nemška skupina Vestandpage z Balado corporal I. Angležinja Woodpecker Wooliams bo na vrsti ob 21. uri na trgu Unità z glasbeno točko Patryoska. V galeriji Spazzapan bodo ob isti uri zavrteli videoposnetek o hvaških festivalih Perforacije in Queer Zagreb. Ob 22. uri bo v novem Občinskem gledališču predstava Grimm-less skupine Ricci/Forte. Festival se bo zaključil ob 23.15 v dvorani Bergamas s poljsko predstavo Puppenklinik. Festival bodo vseskozi spremljali posebni razstavi Kristiana Sturija s škatlami in Devida Strussiata z ledom. Zaradi omejenega števila mest je za nekatere predstave potrebno predhodno rezervirati vstopnico na telefonskih številkah 0481 961345 ali 3454450657. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani festivala www.omissisfestival.com ali na naslovih e-pošte matta-toioscenico@gmail.com ali info@omissisfestival.com. LAHKA GLASBA Elton John v soboto ne FESTIVAL KLUŽE Ob desetletnici bogatejši bo pel v Izoli program Elton John Koncert Eltona Johna, napovedan za 2. julij na stadionu v Izoli, so organizatorji zaradi logističnih težav na glasbenikovi turneji prestavili. Koncert se bo po napovedih zgodil 11. novembra v ljubljanski dvorani Stožice. Vstopnice, ki so jih ljubitelji glasbe Eltona Johna kupili za izolski koncert, so veljavne tudi za novi koncertni datum. Organizatorji imetnike vstopnic pozivajo, da se med 29. junijem in 31. avgustom oglasijo na prodajnih mestih, kjer so jih kupili, saj jim bodo vstopnico za izolski koncert zamenjali z novo za koncert v dvorani Stožice, kjer velja sedežni red. Imetniki vstopnic za izolski koncert, ki se »iz opravičljivih razlogov ne morejo udeležiti koncerta 11. novembra v Ljubljani«, lahko uveljavijo vračilo denarja na prodajnih mestih, kjer so vstopnico kupili, in to najkasneje do zadnjega avgustovskega dne, so še sporočili organizatorji. Koncert Eltona Johna je že na začetku leta obveljal za enega od letošnjih koncertnih vrhuncev. Dober mesec po najavi koncerta v Izoli so bile vstopnice zanj skoraj razprodane. Ob letošnji deseti obletnici bo Festival Kluže ponudil enajst dogodkov med 1. in 10. julijem. Med gledališkimi predstavami bodo tudi tri za otroke, letošnje dogajanje pa se bo zaključilo z romskimi ritmi v izvedbi skupine Šukar. Kot je povedala Ksenija Kučič iz Kulturnega društva B-51 iz Ljubljane, je letošnje dogajanje bogatejše, tudi gostujoče predstave so reprezentativnejše. Festival bo v petek v trdnjavi Kluže odprla predstava Prešernovega gledališča Kranj Lovske scene iz Spodnje Bavarske Martina Sperra. Vse do 10. julija bodo nato vsak večer ob 21. uri na sporedu gledališke predstave v izvedbi slovenskih in dveh tujih gledališč iz Italije in Avstrije. Dogajanje bosta obogatila glasbeno-gledališki projekt Janje Majzelj Krizantema na klavirju, navdihnjen s poezijo Svetlane Makarovič in plesna predstava Rojena zunaj svoje vasi, v koreografiji Rosane Hribar in izvedbi Maše Kagao Knez. Otroci si bodo lahko ogledali lutkovni muzi-kal Peter Strah. Vse tri otroške predstave Peter Strah, Rdeča kapica in Sne-guljčica bodo na ogled najmlajšim na osrednjem trgu v Bovcu. Ob pomoči občine Bovec in ministrstva za kulturo festival pripravljata Kulturno društvo B-51 iz Ljubljane in Lokalna turistična organizacija Bovec. (STA) Tudi poletje je pravi čas, da se naročite na Primorski dnevnik. 6-mesečna naročnina - l.julij -31.december 2011 - vas bo stala le 95 evrov. Do konca junija boste dnevnik prejemali brezplačno, podarili pa vam bomo tudi naročnino na slovensko mesečno revijo GLOBAL. Z vplačilom dodatnih 15 evrov vam bo omogočen neomejen dostop do dnevnika na spletnih straneh. S Primorskim dnevnikom v polet, v poletje. POSEBNO DARILO ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na mesečnik GLOBAL, revijo, ki vam prinaša izbor najboljsih (člankov iz svetovnega tiska ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu / ITALIJA Torek, 28. junija 2011 1 1 VLADA - Okvirni dogovor na včerajšnjem vrhu v palači Grazioli Varčevalni manever bo znašal 43 milijard Večji del pa naj bi preložili šele na dveletje 2013-2014 RIM - Vlada bo sprejela 43-milijardni varčevalni paket, če gre verjeti pojasnilom ministrov stranke Silvia Berlusconija po včerajšnjem koalicijskem vrhu v palači Grazioli. Finančni minister Giulio Tremonti ne razmišlja o odstopu, premier pa je s vzdušjem v koaliciji zadovoljen. Minister za zunanje zadeve Franco Fratti-ni je po srečanju dejal, da varčevalni paket ni ogrožen in da bo dosegel 43 milijard evrov. Glede davkov je dejal, da znižanja ne bo, bodo pa davke prestrukturirali. Zmanjšali naj bi davke na dohodke, odpravili Irap, prihodke pa nadomestili s poviškom davka na dodatno vrednost. V Severni ligi so bili s komentarji sicer zelo skopi. Vodja stranke Umberto Bossi je ocenil, da je na sestanku šlo "tako, tako", medtem ko je minister za notranje zadeve Roberto Maroni povedal, da bodo o reformah odločili šele na jutrišnji vladni seji, ko bodo od premiera dobili določena pojasnila. Zaradi načrtovanih varčevalnih ukrepov je v vladni koaliciji v zadnjih dneh precej napeto, saj v Severni ligi niso navdušeni nad nekaterimi predlogi Tremonti-ja, še posebej ne nad zvišanjem upokojitvene starosti za ženske v zasebnem sektorju s 60 na 65 let. Poleg zmanjšanja dohodninskih razredov s petih na tri, z 20-, 30- in 40-odstotno davčno stopnjo, Tremonti z letom 2012 predlaga še enotno, 20-odstotno obdavčitev finančnih prihodkov. Izpad davčnih prihodkov iz dohodnine pa naj bi v državnem proračunu nadomestili s povečanjem davka na dodano vrednost za odstotno točko. Toda minister za gospodarski razvoj Paolo Romani je v ponedeljek zatrdil, da vlada dviga DDV ne načrtuje, Bossi pa na drugi strani, da prav tako ne pride v poštev znižanje davkov. Komentar člana Italije vrednot Felicea Be-lisarija, ali sta bila Bossi in Berlusconi sploh na istem koalicijskem vrhu, je zato na mestu. »Berlusconi je zadovoljen, v Severni ligi pravijo, da se niso nič dogovorili, Frattini pa govori o 43-milijardnem paketu. Edino, o čemer se strinjajo je, da je bila klima dobra. Morda zato, ker so bili v klimatiziranih prostorih,« se je pošalil Be-lisario. Oster je bil tajnik DS Bersani, ki meni, da smo priče »dramatične farse« in da »se brijejo norce iz Italijanov, če drži, kot kaže iz informacij iz palače Grazioli, da je večji del manevrskega bremena prenesen na leti 2013 in 2014, se pravi, da se bo morala z njim ukvarjati nasled- nja vlada«. Po neuradnih vesteh, na katere se sklicuje Bersani, naj bi namreč manever letos znašal le 1,8 milijarde, v letu 2012 pa 5,5 ali 5,6 milijard. Vse ostalo, to je več kot 36 milijard, pa so odložili na naslednji dve leti. Med ukrepi se omenjajo krčenje izdatkov za politiko a tudi poviški ticketov v zdravstvu, podražitve nekaterih javnih storitev, zamrznitev plač javnih uslužbencev, krčenje osebja v šolstvu. Če bi vlada Tremontijeve predloge podprla, bi proračunski primanjkljaj do leta 2014 znižali z lanskih 4,6 na zgolj 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda. K temu silijo tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih, na katerih se je cena zadolževanja za državo že zvišala. Da je krčenje javnofinančnih odhodkov nujno, je včeraj opozorilo tudi italijansko računsko sodišče, ki pa ocenjuje, da linearno rezanje izdatkov ni primerno. Še posebej so zaskrbljeni zaradi vse skromnejšega financiranja investicij, ki bodo v letu 2012 padle na najnižjo raven zadnjih nekaj desetletij. Po koalicijskem vrhu je bil sinoči sklican še sestanek vseh ministrov, da bi se o varčevalnem paketu vendarle uskladili pred četrtkovo vladno sejo. JAVNE FINANCE Italija dražje do svežega denarja s prodajo državih obveznic MILAN - Italijanska vlada je včeraj izdala za 7,88 milijarde evrov obveznic in zakladniških certifikatov, vezanih na Euribor, pri tem pa je morala vlagateljem, predvsem zaradi grške dolžniške krize, obljubiti višje donose kot ob predhodnih izdajah. Obrestna mera za desetletne obveznice se je zvišala s 4,73 na 4,94 odstotka. Zvišala se je tudi obrestna mera za triletne obveznice, in sicer s 3,43 na 3,68 odstotka, za štiriletne certifikate je država morala namesto 2,8-odstotni ponuditi 3,38-odstotni donos, za sedemletne certifikate pa namesto triodstotnega 3,38-odstotni donos. Povpraševanje po obveznicah je doseglo 11,2 milijarde evrov. Glavni razlog za podražitev zadolževanja je bojazen vlagateljev, da bi grška dolžniška kriza utegnila za seboj povleči še druge članice evrskega območja, med katerimi je v zadnjem obdobju izpostavljena tudi Italija. Še posebej zaradi napovedi bonitetne hiše Moody's, da bi utegnila znižati boniteto države in 16 bank. »Grožnje« Moody's so konec minulega tedna poskrbele za rekordne pribitke na italijanske državne obveznice v primerjavi z referenčnimi nemškimi. Donosi desetletnih državnih obveznic so presegli pet odstotkov, kar se je zgodilo prvič po izbruhu svetovne gospodarske krize leta 2008. NOV ZAKON Odslej obvezne ženske kvote v vodstvu družb RIM - Od prihodnjega leta bodo ženske morale zasedati najmanj petino sedežev v upravnih svetih in nadzornih organih javnih družb in družb, ki so kotirane na borzi, od leta 2015 dalje pa najmanj tretjino. Tako določa zakon, ki ga je včeraj z veliko večino dokončno odobrila poslanska zbornica. Za je bilo 428 poslancev, proti 27, 67 pa se jih je vzdržalo. S podobno večino je zakonski ukrep poprej odobril senat. Zakon so namreč podprle vse pomembnejše politične sile vladne večine in opozicije. Med nasprotniki so bili radikalci, ki od vselej nasprotujejo uvajanju ženskih kvot. Zakon bo moral zdaj podpisati predsednik republike Giorgio Napolitano, začel pa bo veljati natanko leto dni po objavi v uradnem listu. Ministrica za enake možnosti Mara Carfagna je odobritev zakona pozdravila in poudarila, da je to velik dan za enakopravnost žensk. DOLINA SUSA - Hitra železnica Turin-Lyon Delo na gradbišču redno poteka, toda protestniki se niso vdali TURIN - Kakih 30 delavcev je včeraj pod varstvom policije redno delalo na gradbišču v kraju Maddalena di Chiomonte v dolini reke Susa v Piemontu, kjer so začeli vrtati predor za hitro železnico, ki naj bi povezovala Turin s francoskim Lyonom. Potem ko je policija v ponedeljek s silo razgnala protestnike, je torej gradbišče začelo redno delovati. Toda protestniki niso vrgli puške v koruzo. Sinoči so priredili protestno baklado v Susi. Za soboto je napovedan pohod iz Suse v Chiomonte, v nedeljo pa bo na pobudo baznih sindikatov demonstracija vsedržavnega značaja, med katero naj bi protestniki ponovno zasedli Chiomonte in s tem ustavili gradbišče. Svojo udeležbo je napovedal tudi vodja gibanja petih zvezd Beppe Grillo. Medtem so včeraj ponovno odprli avtocesto A32 Turin-Bardonecchia, ki so jo zaprli v ponedeljek zaradi protestov, pa tudi zaradi začetkov del na gradbišču. Iz raznih turinskih bolnišnic so včeraj odpustili vse policiste in protestnike, ki so bili med ponedeljkovimi izgredi lažje ranjeni. Notranji minister Roberto Maroni se je zahvalil varnostnikom, ki so v ponedeljek raz-gnali protestnike in omogočili začetek del. »Če dela ne bi stekla, bi izgubili evropske prispevke za hitro železnico,« je dejal. Evropski komisar za prevoze Siim Kallas pa je včeraj opozoril, da je odprtje gradbišča le eden izmed treh pogojev za dodelitev evropskega financiranja. Poleg tega bi morali do 30. junija odobriti predhodni načrt železnice, pa tudi skleniti nov dogovor med Italijo in Francijo. V Susi je bila sinoči protestna baklada ansa NEAPELJ - Odpadki Komisar Potočnik svari Italijo pred sankcijami NEAPELJ - Evropska komisija je zaskrbljena, ker še ni izboljšano stanja z odpadki v Neaplju. Italiji zato ponovno preti nevarnost denarnih sankcij, potem ko je Evropa podobno proceduro uvedla že leta 2007. »Pozorno sledim razmeram v Neaplju in v Kampaniji in opažam, da italijanske oblasti v teh letih niso naredile vsega, kar je potrebno za trajno rešitev problema,« je izjavil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki pa zaupa v odločno zavzetost novega župana De Magistrisa in zagotavlja pomoč Evrope za trajne ukrepe. De Magistris je včeraj napovedal 43 milijonov evrov dokapitalizacije občinskemu podjetju Asia za zagon novega sistema ločenega zbiranja in predelave odpadkov. Občinsko podjetje si te dni močno prizadeva, da bi pobrali odpadke s cest. Ostalo jih je še 1430 ton, kar je vsekakor 130 manj kot dan prej. Včeraj je več sto Neapeljčanov demonstriralo v Rimu proti Severni ligi. Tudi škofovska agencija Sir poziva k solidarnosti severa, »ki je desetletja uporabljal dežele na jugu kot odlagališče za odpadke«. GENOVA - Osumljen korupcije Nekdanji Bersanijev sodelavec naj bi pomagal »prijateljskim podjetjem« GENOVA -Finančni stražniki so včeraj po nalogu preiskovalnih sodnikov v Rimu aretirali člana upravnega sveta Ustanove za civilno letalstvo (Enac) Franca Pronzata. Osumljen je nepravilnosti v en milijon vrednem zakupu za dodelitev letalske povezave med otokom Elba in rimskim letališčem Urbe. Pronzato je bil svetovalec tajnika DS Pier-luigija Bersanija v času, ko je le-ta bil minister za prevoze, do pred kratkim pa je bil pri DS odgovoren za letalske prevoze. S funkcije je odstopil pred kratkim, ko se je začela preiskava, ki ga je včeraj privedla v zapor. Pronzato je s petimi drugimi osebami osumljen korupcije. Sodniki so mu prišli na sled v okviru preiskave o sumljivih poslih podjetij, ki so politično blizu Demokratski stranki. S posredovanjem nekdanjega agenta Ina Assitalia Vincenza Morichinija naj bi Pronzato letalsko zvezo Elba-Rim dodelil družbi Rotkopf Italia, preiskovalci pa sumijo, da je bila za to plačana podkupnina. Demokratska stranka je izrazila zaupanje v delo sodstva in podčrtala, da je Pronzato takoj odstopil s strankarske funkcije. FRANCO PRONZATO ansa CERKEV - Beneški patriarh Kardinal Angelo Scola bo novi milanski MILAN -Papež Benedikt XVI. je imenoval dosedanjega beneškega patriarha, kardinala Angela Scola, za novega milanskega nadškofa. Nasledil bo kardinala Dionigia Tetta-manzija, ki je ob dopolnitvi 75. leta, kot je običaj, ponudil papežu odstop. Tako sta včeraj opoldne istočano sporočila oba cerkvena dostojanstvenika. Tettamanzi je izrazil prepričanje, da bo Scola znal modro voditi milansko cerkev, Scola pa je povedal, da z bolečino odhaja iz Benekt, a da se konec koncev vrača v svojo rodno škofijo. Scola bo letos dopolnil 70. leto. Po izobrazbi je teolog in filozof. Med drugim je bil rektor Lateranske univerze. V škofa je bil posvečen leta 1991, beneški patriarh pa je postal leta 2002. Milansko nadškofijo, ki je po številu duš največja na svetu, bo predvidoma prevzel letošnjega septembra. Novemu milanskemu nadškofu so medtem že mnogi čestitali. Med prvimi sta bila predsednik republike Giorgio Napolitano in milanski župan Giuliano Pisapia. Napolitano se je sestal z angleško kraljico LONDON - Predsednik republike Giorgio Napolitano je te dni na obisku v Londonu, kjer se je včeraj srečal s kraljico Elizabeto. »Pogovarjala sva se o aktualnih dogodkih, o nedavni poroki Williama in Kate, o 150. obletnici zedinjenja Italije in o jubileju, ki ga bo Združeno kraljestvo praznovalo prihodnje leto,« je po srečanju povedal novinarjem italijanski predsednik. Napolitano se je kasneje na italijanskem veleposlaništvu v Londonu srečal z ekonomistom svetovnega slovesa Amartyjo Senom, na univerzi v Oxfordu pa je srečal diplomante iz italijanisti-ke. Na isti univerzi bo danes prejel častno diplomo iz civilnega prava. Simona Ventura odhaja z Raia na Murdochovo Sky RIM - Državna radiotelevizija je včeraj izgubila še eno prestižno ime. Popularna voditeljica oddaj »Quelli che il calcio« in »L'isola dei famosi« Simona Ventura je sporočila, da je podpisala pogodbo z vodstvom Sky, kjer bo kot sodnica nastopala v vodilni oddaji X-Factor. Sodelovala bo tudi v drugih oddajah mreže Sky Cinema in razvijala inovativne oddaje, ki ji bodo pisane na kožo, je povedal upravitelj Sky Italia Tom Mockridge, ki se zelo veseli pridobitve televizijske zvezdnice. Na Raiu bodo sedaj morali poiskati nadomestilo. Oddajo »Quelli che il calcio«, pravijo dobro obveščeni interni viri, bi v prihodnji sezoni utegnili voditi Belen Rodriguez in Caterina Balivo. Tri leta zapora, ker je s čelado razbil nos dijaku RIM - Manuel De Santis, 20-letni vajenec v piceriji, je včeraj bil obsojen na 3 leta zapora, ker je 14. decembra lani hudo ranil 15-letnega dijaka Cristiana. Dogodek se je pripetil med veliko dijaško demonstracijo prav na dan, ko je parlament glasoval zaupnico Berlusconijevi vladi. Prišlo je do izgredov, pri čemer je De Santis, kot sam pravi, nagonsko in z namenom, da prepreči še hujše izgrede, mahnil s čelado po obrazu dijaka Cristiana in mu s tem zlomil kost. De San-tis bo kazen še naprej prestajal v hišnem priporu, iz katerega pa bo lahko odhajal vsak dan med 15. in 22.30 na delo v picerijo. 12 Sreda, 29. junija 2011 SVET / GRČIJA - Parlament bo predvidoma o njih glasoval danes Dvodnevna splošna stavka proti varčevalnim ukrepom Rehn svari Atene: Potrditev varčevalnih ukrepov edini način za preprečitev bankrota ATENE - V Grčiji se je na poziv sindikatov javnega in zasebnega sektorja včeraj začela 48-urna splošna stavka zaradi varčevalnih ukrepov vlade premiera Georgea Papandreuja. Po vsej državi se je ustavil javni promet, delo pa je prekinila tudi večina zaposlenih v javnem sektorju. Moten je bil tudi letalski promet. Po vsej Grčiji so bili zaprti uradi, banke in šole. V bolnišnicah so obravnavali samo najnujnejše primere. Stavkali so tudi novinarji radia in televizije ter zaposleni v igralnicah in gledališčih, ki so v lasti države. Zaradi stavke zaposlenih v javnem prometu niso vozili avtobusi, vlaki in trajekti. Zaradi stavke kontrolorjev prometa pa je prišlo tudi do motenj v letalskem prometu. Kontrolorji letenja so ob 8. uri po krajevnem času ustavili delo za štiri ure, nato pa so ponovno prenehali z delom med 18. in 22. uro zvečer. Zaradi tega so morali odpovedati ali preusmeriti več sto letov. V središču Aten se je na dveh ločenih protestnih shodih zbralo okoli 20.000 ljudi, pri čemer so protesti minili brez izgredov. Protestniki so se zbrali pred poslopjem parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o varčevalnih ukrepih vlade. K protestom so pozvali sindikati javnega sektorja in zasebnega sektorja kot tudi grška komunistična stranka (KKE). Za varnost v grški prestolnici sicer skrbi okoli 5000 policistov. V bližini finančnega ministrstva v središču Aten pa je medtem prišlo do izgredov, v katerih je bilo udeleženih več sto mladih. Zamaskirani protestniki so začeli metati granitne kocke in molo-tovke ter razbijati okna in zažigati smetnjake. Policija je odgovorila s solzivcem, da bi jih razgnala. Protesti so potekali tudi v pristaniškem mestu Solun, na katerih se je zbralo 7000 ljudi. Splošna stavka naj bi se nadaljevala tudi danes. Sindikati nasprotujejo varčevalnim ukrepom vlade v višini 28 milijard evrov, ki predvidevajo krčenje izdatkov in zvišanje davkov. Grški parlament medtem nadaljuje razpravo o predlaganih varčevalnih ukrepih, ki se je začela v ponedeljek zvečer. Poslanci naj bi o 28-milijardnem varčevalnem načrtu in 50-milijardnem načrtu privatizacije glasovali danes. Sprejem varčevalnih ukrepov je nujen, da bi Grčija dobila naslednji obrok posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada ter se s tem izognila bankrotu, ki ji v nasprotnem primeru grozi že sredi julija. Peti obrok posojila znaša 12 milijard evrov in sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih. Vladajoča socialistična stranka Pa-sok premiera Papandreuja ima v 300-članskem parlamentu tesno večino 155 poslancev, a dva sta že napovedala, da ne bosta podprla varčevalnega paketa. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je medtem včeraj posvaril Grčijo, da je potrditev varčevalnih ukrepov v grškem parlamentu edini način za preprečitev bankrota. "Tistim, ki ugibajo o drugih možnostih, naj jasno povem: za preprečitev bankrota ni nobenega načrta B," je poudaril. To je še eden v vrsti pozivov EU prezadolženi Grčiji, naj opravi svojo domačo nalogo, če želi nadaljnjo mednarodno finančno pomoč - naslednji obrok posojil v višini 12 milijard evrov v okviru lani dogovorjene pomoči in nov sveženj pomoči. Enako so minuli konec tedna opozorili voditelji članic EU. (STA) Spopadi med mladimi protestniki in policijo v Atenah ansa MEDNARODNI DENARNI SKLAD - Nasledila bo Strauss-Kahna Francozinja Christine Lagarde nova generalna direktorica WASHINGTON - Odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je včeraj soglasno imenoval dosedanjo francosko finančno ministrico Christine Lagarde za novo generalno direktorico. Na čelu ene osrednjih mednarodnih finančnih ustanov bo nasledila Dominiquea Strauss-Kahna, ki se je moral posloviti zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico. IMF je sporočil, da je bila 55-let-na Lagardova izvoljena za petletni mandat z začetkom 5. julija. IMF bo tako prvič v zgodovini vodila ženska. 24-članski odbor je Lagardovo izbral po posvetovanjih z njo in edinim protikandidatom, predsednikom mehiške centralne banke Agustinom Car-stensom. Proces izbire Strauss-Kahno-vega naslednika se je začel 20. maja, izvršni direktorji in celoten odbor pa so se s kandidatoma sestajali od 20. do 23. junija. Kandidata sta na teh sestankih predstavila svoje poglede na vodenje IMF. Izvolitev Lagardove je postala go- Christine Lagarde ansa tova včeraj, ko so ji podporo izrekle še ZDA, Brazilija in Rusija, Kitajska pa je to storila v ponedeljek. Pred tem je imela zagotovljene glasove predstavnikov evropskih držav. Francoska finančna ministrica uživa široko podporo v Evropi, kjer se je izkazala v boju proti dolžniški krizi v več državah evroobmočja. Ker imajo ZDA, evropske države, Rusija in Kitajska skupaj večino glasov v odboru izvršnih direktorjev IMF, je bila njena izvolitev le še formalnost. Izvolitev Lagardove tako nadalju- je evropski monopol na položaju izvršnega direktorja IMF, ki je bil dogovorjen z ZDA, te pa so v zameno dobile monopol na položaj predsednika Svetovne banke. To se velja že vse od druge svetovne vojne, ko sta bili obe ustanovi ustanovljeni. Odstop Strauss-Kahna je drugim državam ponudil priložnost, da prekinejo vsaj monopol Evrope, vendar pa niso zmogle najti ustreznega kandidata. Vztrajal je le Carstens, ki pa je bil s svojo finančno politiko v preteklosti preveč konservativen za države, katerih podporo je iskal. Rusija je sicer prav tako poskušala in je za kandidata imenovala guvernerja kazahstanske centralne banke Grigorija Marčenka, ki pa se je kandidaturi odpovedal s komentarjem, da nima možnosti, ker je že vse vnaprej dogovorjeno. V luči odstopa Strauss-Kah-na, ki je v New Yorku obtožen spolnega napada na sobarico, pa je izvolitev ženske na njegov položaj zelo ustrezna. (STA) Poziv sodelavcem Gadafija, naj polkovnika izročijo ICC HAAG/TRIPOLI - Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Louis Moreno-Ocampo je včeraj pozval ljudi blizu libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, naj ga izročijo sodišču. Poziv je naslovil dan po tem, ko je ICC zoper Gadafija izdal zaporni nalog zaradi zločinov proti človečnosti. Uradni Tripoli je izdajo naloga označil kot pretvezo za Nato. Moreno-Ocampo je na novinarski konferenci v Haagu poudaril, da ima Libija glavno odgovornost, da uresniči zaporne naloge, ki jih je ICC izdal v ponedeljek za Gadafija, njegovega sina Saifa al Islama in njegovega svaka, vodjo libijskih obveščevalnih služb, Ab-dulaha al Sanusija. Izpostavil je, da mora Libija, čeprav ni članica ICC, s sodiščem "polno sodelovati" v skladu z resolucijo Združenih narodov iz 26. februarja letos. Gruevski znova mandatar za sestavo makedonske vlade SKOPJE - Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov je včeraj za mandatarja za sestavo nove vlade imenoval dosedanjega premiera Nikolo Gruevske-ga, potem ko je njegova stranka VMRO-DPMNE zmagala na nedavnih predčasnih volitvah. To je za Gruev-skega tretji zapovrstni mandat na čelu vlade. Gruevski ima sedaj 20 dni časa za oblikovanje vlade, ki jo mora nato potrditi še parlament. VMRO-DPMNE, ki je na oblasti od leta 2006, je na predčasnih volitvah 5. junija dobila 39 odstotkov glasov, glavna opozicijska SDSM pa 32,78 odstotka. Guverner afganistanske narodne banke zbežal v ZDA KABUL - Guverner afganistanske centralne banke Abdul Kadir Fitrat, ki ga v domovini sumijo vpletenosti v množične prevare v največji zasebni banki v državi, Kabulski banki, je pobegnil v ZDA. Afganistanske oblasti so že sporočile, da so za njim izdale tiralico. Da je pobegnil, je sporočil tiskovni predstavnik afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, Vahid Omar. Kot je dejal, vlade v Kabulu ni obvestil o odstopu s čela centralne banke. Fitrat je svoj odstop sporočil v ponedeljek v telefonskem pogovoru za afganistanski radio. Za ameriško tiskovno agencijo AP je pojasnil, da je iz države pobegnil, ker je zaradi razkritja nezakonitih posojil njegovo življenje v nevarnosti. Vlada pa naj bi ga ovirala pri raziskavah največjega finančnega škandala v državi. ZDA sicer z Afganistanom nimajo dogovora o izročitvi, je pa Fitrat dejal, da ima v ZDA stalno bivališče in da se v Afganistan ne bo vrnil. (STA) FRANCIJA - Vodja socialistične stranke Aubryjeva kandidira za predsedniške volitve LILLE - Vodja francoskih opozicijskih socialistov Martine Aubry je včeraj tudi uradno napovedala kandidaturo za predsedniške volitve v Franciji prihodnje leto. "Vemo, da se Francija prebija skozi težke čase, a odločena sem se z vsemi močmi boriti, da ji znova ponudimo prihodnost," je privržencem v mestu Lille ob tem zatrdila Aubryjeva. 60-letna Aubryjeva bo morala sicer, če bo želela na volitvah prihodnje leto nastopiti proti sedanjemu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju, najprej premagati rivale v lastnih vrstah. Oktobra bodo namreč socialisti na primarnih volitvah izbirali svojega predsedniškega kandidata, poleg Au-bryjeve pa se bosta za to potegovala še nekdanji vodja socialistov Francois Hollande in njihova nekdanja predsedniška kandidatka Segolene Royal. Kot piše AFP, se skuša Aubryjeva predstaviti kot kandidatka ljudi, ki se bo - v času velikega nezaupanja v politične elite in finančne sile, ki se jim pripisuje krivda za gospodarsko krizo - borila proti moči in privilegijem. Sedanjo vlado je obtožila "nepravičnih politik, ki se izvajajo izključno v korist najbolj privilegiranih". Aubryjeva je sicer znana predvsem po tem, da je kot ministrica za zaposlovanje v času socialističnega premiera Lionela Jospi-na konec 90. let prejšnjega stoletja v Franciji uvedla le 35-urni delavnik. Njen oče pa je bivši predsednik Evropske komisije Jacques Delors. Nedavna javnomnenjska raziskava je pokazala, da bi tako ona kot tudi Hollande na predsedniških volitvah v prvem krogu brez težav premagala Sarkozyja, v drugem krogu pa bi morala na svojo stran pridobiti sredinske volivce. V raziskavi IFOP, objavljeni v ponedeljek, naj bi Hollanda podpiralo 43, Aubry'evo pa 34 odstotkov članov socialistične stranke. Za najverjetnejšega kandidata socialistov na predsedniških volitvah je sicer še nedavno veljal zdaj že bivši prvi mož Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn, ki pa je bil nato maja aretiran v New Yorku ter obtožen spolnega napada in poskusa posilstva hotelske sobarice. Obtožbe sicer zanika, a njegova kariera je že utrpela neizbrisno škodo. (STA) NEMČIJA - Kitajski premier na obisku Merklova in Wen izpostavila tesne odnose in strateško partnerstvo BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je ob obisku kitajskega premiera Wen Jiabaa v Berlinu včeraj izpostavila tesne in intenzivne odnose med Nemčijo in Kitajsko. "S tem obiskom se odpira novo poglavje v nemško-kitajskih odnosih," je na prvih vladnih konzultacijah obeh držav v Berlinu dejala Merklova. Državi sta podpisali tudi več gospodarskih sporazumov. "Rečemo lahko, da smo zgradili raznoliko paleto vezi med Kitajsko in Nemčijo," je poudarila Merklova. Tudi številni sporazumi in pogodbe o gospodarskem sodelovanju, ki sta jih državi podpisali v okviru obiska kitajskih predstavnikov, po mnenju Merklove dokazujejo, da med državama poteka tesna in stalna izmenjava, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kitajski premier pa je izpostavil pomen Nemčije kot strateškega partnerja Kitajske. Prve nemško-kitajske vladne konzultacije so dale "nove impulze" tem odnosom, je dejal Wen. Menil je tudi, da dobri nemško-kitajski odnosi "koristijo tudi svetu". Je pa kitajski premier priznal, da državi v nekaterih vprašanjih nista istega mnenja. "So razlike v zgodovini, kulturi in političnem sistemu," je pojasnil Wen, zato je po njegovem pomembno, da se državi spoštujeta in iščeta skupne točke. Ena od točk razlikovanja je vojaško posredovanje v Libiji, kjer se je Wen znova izrekel za miroljubno rešitev konflikta s političnimi sredstvi, medtem ko je Mer-klova izpostavila legitimnost vojaškega posredovanja na podlagi resolucije ZN 1973, še poroča dpa. Merklova in Wen sta se predtem udeležila tudi nemško-kitajskega gospodarskega foruma v Berlinu. Kot je v nagovoru dejala kanclerka, je med Nemčijo in Kitajsko zraslo veliko zaupanje. "Na podlagi tega zaupanja je mogoče graditi." Trgovina med državama pa je po besedah Mer-klove pomemben steber "širokega mostu". Visoki predstavniki obeh držav in podjetij so podpisali številne pogodbe o sodelovanju in vlaganjih kitajskih podjetij v nemško gospodarstvo v milijardni vrednosti. Merklova je ob tem napovedala, da želita državi povečati obseg trgovine s 130 milijard evrov v letu 2010 na 200 milijard do 2015. Kitajska je tretji največji trgovinski partner Nemčije, je ob tem poudarila kanc-lerka. Kot je dejala, sta se s kitajskim premierom strinjala, da "kar je dobro, lahko postane še boljše". Wen je spregovoril tudi o aktualni dolžniški krizi v Evropi. Kot je dejal, so nekatere članice EU v gospodarskih težavah, vendar so te po njegovem mnenju "prehodnega značaja". Wen je ob tem poudaril, da je EU dovolj močna, da "obvlada sedanje izzive". Wena na obisku v Nemčiji spremljajo številni ministri. V ponedeljek zvečer je Merklova kitajskega premiera sprejela v ožjem krogu ob berlinskem jezeru Wannsee pri Berlinu. Kitajski premier se mudi na obisku v Evropi, v okviru katerega je predtem obiskal Madžarsko in Veliko Britanijo. V ospredju pogovorov v obeh državah je bila predvsem krepitev gospodarskega sodelovanja. (STA) TRST Sreda, 29. junija 2011 593 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Demokratska stranka ne soglaša z Gentilejevim predlogom nove porazdelitve Rajoni, nujno upoštevanje prisotnosti dveh manjšin Cingolani opozarja na specifiko nekaterih predelov občine - Portelli:»Uprava zanemarjala problem« ŠKOCJAN Za vedno odšel okoljevarstvenik Luciano Giorgi bumbaca Pred nekaj tedni sta njegovi družbena zavest in doslednost odmevali po vsej Italiji. Iz onkološkega oddelka trži-ške bolnišnice je namreč prosil, naj mu omogočijo glasovanje na štirih državnih referendumih. »Pojdite volit,« je takrat italijanske državljane iz svoje postelje pozval Luciano Giorgi, prepričan okoljevarstvenik, ki mu je bil usoden pljučni mezo-teliom. Umrl je včeraj v 68. letu starosti. Giorgi se je rodil v Marini Novi 9. oktobra leta 1943, bival je v Škocjanu. Zaposlen je bil v tržiški ladjedelnici, nato je bil nekaj časa mornar in nazadnje železničar. Več mandatov je sedel v občinskih svetih v Tržiču in Štarancanu, skupaj s prijateljem Renatom Fiorellijem je vodil najrazličnejše okoljske bitke. Giorgi je dal tudi velik doprinos k zaprtju goriškega upepelje-valnika. »Brez njega ne bi ničesar dosegli, saj je bil izredno dobro podkovan. Ker je bil več let član upravnega odbora podjetja za javne storitve AMI, je poznal vse predpise, ki so zadevali ravnanje z odpadki. Ko je prišla vest z goriške občine, da hočejo podvojiti upepeljevalnik na meji s sovodenjsko občino, in smo priredili prve protestne manifestacije, se nam je takoj pridružil in nam nesebično pomagal,« se ga spominja Julijan Čavdek, predsednik odbora proti upepeljevalniku. »Bil je radikalen v svojih pogledih in značajsko oster, hkrati pa zelo delaven in zagnan. Ko se je nečesa lotil, je zbral cel kup gradiva in strokovne dokumentacije. Aktiven je bil glede vseh okoljskih vprašanj,« se ga spominja Marko Marinčič, ki je bil skupaj z Giorgijem vključen v goriške Zelene. Ko so se Zeleni razpustili in se večinoma pridružili v stranko Levica, ekologija in svoboda, se Giorgi ni strinjal s to izbiro. Prepričan je bil, da mora stranka Zelenih ostati avtonomna, saj bi po njegovem mnenju le tako uspela zagovarjati svoja okoljska stališča. Datum Giorgijevega pogreba ni bil še določen, saj bodo na njegovem truplu opravili obdukcijo, ker je umrl zaradi pljučnega mezotelioma, bolezni, ki jo povzroči vdihovanje azbesta. Giorgijevo truplo bodo zatem upepelili, žaro s pepelom pa pokopali na tržiškem pokopališču. (dr) »Znižanje števila rajonov z deset na štiri, ki ga predvideva deželni zakon, je krivično do občine Gorica, saj ne upošteva specifike goriškega teritorija in njegove zgodovine.« Tako ocenjuje občinski tajnik Demokratske stranke (DS) Giuseppe Cingolani, ki je včeraj skupaj z načelnikom DS v goriškem občinskem svetu Federi-com Portellijem pojasnil stališče stranke do vprašanja krčenja števila rajonskih svetov v Gorici in predloga nove porazdelitve, ki ga je v prejšnjih dneh orisal goriški podžupan Fabio Gentile. Predlog, s katerim soglaša tudi šest predsednikov rajonskih svetov in ki ga bo Gentile prihodnji teden predstavil goriškim strankam, predvideva spojitev rajonov Ločnik in Madonina, združitev Štandreža z Roj-cami in Podturnom-Sv. Ano ter združitev med Podgoro, Pevmo-Štmavrom-Oslavjem, Svetogorsko četrtjo in Straž-cami. Četrti in zadnji rajon bi bil mestno središče. »Stroški za delovanje goriških rajonskih svetov so med najnižjimi v Italiji, zato je smešno, da se z varčevalnimi ukrepi začne ravno pri njih. Bolje bi bilo znižati plače deželnih svetnikov,« je povedal Cingolani, ki meni, da bi pred ukinjanjem rajonov lahko pomislili na možnost ukinitve sejnin za rajonske svetnike in znižanje povračil za predsednike. »V primeru, da dežela ne bo naredila koraka nazaj, bo treba pri odločanju o štirih rajonih upoštevati specifiko območij, Giuseppe Cingolani bumbaca kjer živijo jezikovne manjšine in ki so bila nekoč ločene občine. Podgoro, Pevmo-Štmaver-Oslavje, Štandrež in Ločnik je treba na kak način ohraniti,« pravi Cin-golani, ki meni, da bi lahko vlogo goriških rajonov po njihovi ukinitvi prevzele organizacije prostovoljcev, ki bi skrbele za posamezne predele goriškega teritorija. Po Portellijevem mnenju so določila deželnega zakona zgovoren dokaz, da nima Gorica na deželni ravni »nikakršne teže«. »Problem rajonov in obnove občinskega statuta je levosredinska občinska uprava začela obravnavati že pred leti, nato pa ga je Romolijeva uprava popolnoma zanemarila. Gentile je bil prepričan, da bo dežela znižala število rajonov z deset na pet, v resnici pa se je stvar iztekla drugače,« je povedal Portelli in pristavil, da bo o nespoštovanih obljubah in napačnem ravnanju desne sredine v zvezi z nižanjem števila rajonov poročal v občinskem svetu. (Ale) ŠKOCJAN Komercialno ■ • v v središče jabolko spora Združeni komunisti iz Škoc-jana odločno nasprotujejo gradnji novega nakupovalnega središča v Beglianu. Zaradi tega bodo na današnjem občinskem svetu zahtevali od predstavnikov Stranke komunistične prenove, naj se izrečejo proti njegovi gradnji. Občinska uprava iz Škocjana bo danes predstavila svoje programske smernice glede odprtja velikih nakupovalnih središč. Upravitelji so zemljišče v Beglianu že vključili med območja, kjer regulacijski načrt omogoča odprtje sedmih prodajnih točk, z razsežnostjo od 401 do 1.500 kvadratnih metrov. Zemljišče se nahaja na levi strani nadvoza v Beglianu v smeri za Pieris, to se pravi v neposredni bližini državne ceste št. 14. Začetno občinska uprava namerava izdati dovoljenje za odprtje treh trgovin, kasneje pa še drugih dveh. (av) GORICA - Zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti Spisek odprtih vprašanj Predsednika pokrajine Gherghetto opozorili na dolgo vrsto težav - Pokrajinski kongres odvisen od primarnih volitev v Gorici Udeleženci zasedanja z Gherghetto Prejšnji torek je zasedal goriški pokrajinski svet stranke Slovenska skupnost. Med zasedanjem, ki ga je vodil pokrajinski predsednik Silvan Primosig, so spregovorili o izidu pokrajinskih volitev, pripravah na pokrajinski kongres SSk in goriških občinskih volitvah. V političnem poročilu je pokrajinski tajnik Julijan Čavdek napovedal pokrajinski kongres SSk ob koncu septembra oz. najkasneje v prvem tednu oktobra. Točen datum bo določen glede na potek primarnih volitev za določitev goriškega levosredinskega županskega kandidata. Pri tem je bilo poudarjeno, da morajo območne sekcije v tem obdobju sklicati svoje sekcijske kongrese in določiti delegate, ki bodo imeli volilno pravico na pokrajinskem kongresu. V nadaljevanju se je zasedanja pokrajinskega sveta SSk udeležil pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta. Njegova prisotnost je ponudila priložnost za kratke obojestranske zahvale glede na odličen volilni rezultat in za imenovanje Mare Černic na podpredsedniško mesto. Nato je sledila razprava, ki se je dotaknila več vprašanj tako politične kot upravne narave. Najprej je števerjanska županja Franka Padovan spregovorila o cesti med Plešivom in Števerjanom, o prihodnosti Briške gorske skupnosti in o problemu širjenja pokopališča. Dario Bertinaz-zi iz Doberdoba je glede na dobro volilno sodelovanje na pokrajinski ravni obžaloval, da tega ni mogoče prenesti na upravno občinsko raven. Omenil je tudi problem šolskih prostorov v Romjanu. Pri-mosig je opozoril na težave, ki ga doživlja vinska blagovna znamka »Collio« glede na vedno večje moč znamke »Friulano«. Pri tem je izpostavil bistvene razlike, ki zadevajo briško znamko in njene razvojne možnosti v čezmejnem sodelovanju. Walter Bandelj je predsednika pozdravil tudi v imenu SSO in poudaril dober potek projekta spletnega mesečnika »Posoška kronika«. Obenem je sprego- APrimrski ~ dnevnik GORICA Basaglii posvečajo niz pobud Goriško zdravstveno podjetje praznuje letos dve pomembni obletnici: 100-letnico odprtja umobolnice in 50-letni-co prihoda v Gorico psihiatra Franca Ba-saglie, ki je s svojimi inovativnimi idejami popolnoma spremenil psihiatrično bolnišnico, ki je bila dotlej simbol emar-ginacije, represije in krčenja človeških pravic. Da bi primerno obeležilo tako pomembni obletnici, bo goriško zdravstveno podjetje v sodelovanju z združenjem Sergio Amidei in podjetjem Transmedia 4. in 5. julija ob 20. uri v Hiši filma na Travniku predvajalo film z naslovom »C'era una volta la citta dei matti«, ki ga je posnela državna televizija RAI. »Gre za prvo od treh pobud, s katerimi se želimo spomniti psihiatra, ki je popolnoma spremenil način zdravljenja umsko prizadetih oseb,« je povedal direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula in nadaljeval: »Nato bomo julija sprožili dobrodelno akcijo, s katero bomo podprli načrt afriškega prostovoljca, ki bo oktobra ustanovil nov center za umsko prizadete osebe v Afriki, kjer so pogoji ravnanja s pacienti še vedno zelo slabi. 16. novembra pa bomo v Gorici priredili mednarodni simpozij, na katerem bodo strokovnjaki spregovorili o Basaglievi dediščini,« je opisal pobude za bližnjo prihodnost Gianni Cor-tiula. »Zdravstveno podjetje si namreč prizadeva nadaljevati delo, ki ga je opravljal Basaglia. Zaradi tega naš glavni cilj je ta, da zagotovimo vsem posameznikom dostop do vseh storitev in da umskim bolnikom nudimo maksimalno pomoč,« je zaključil direktor goriškega zdravstvenega podjetja. (av) Zbirajo podpise Radikalci in člani gibanja Verdi del Giorno bodo danes zbirali podpise za peticijo, s katero hočejo spodbuditi goriški občinski svet, naj razpravlja in sprejme odločitev glede predlogov, vključenih v tri propadle občinske referendume. Podpise bodo zbirali od 17. do 19. ure v Ul. Garibaldi ter med 19. in 22. uro na Travniku. Tombola na Travniku voril tudi o težavah zaradi azbesta, jezu na Soči, sporne lokacije nove radijske antene na Kalvariji in vodovoda. Carlo Mucci je pohvalil sedanje delo pokrajinske konzulte za Slovence, obenem pa predstavil pobudo o srečanju vseh vasi z imenom Selo, ki bo prihodnje leto potekala v Selcah. Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je poročal o nedavnem srečanju sveta za Slovence v zamejstvu, med katerim se je zavzel za večje sodelovanje pri evroprojektih, ki zadevajo čezmejno območje, in za večje vključevanje resorjev goriške pokrajine. Predsednik Gherghetta je analiziral sedanje politično in družbeno stanje. Goriška pokrajina mora postati zanimiva za naložbe. V tem smislu je dobrodošlo zlasti čezmejno sodelovanje. Pokrajina bo pozorna do gorske skupnosti in bo upoštevala potrebe prebivalstva in gospodarskih operaterijev. Veliko dela bo treba nameniti, da bodo zagotovljena zadostna finančna sredstva. Glede znamke »Collio« je podprl zahteve briških vinarjev in jim napovedal poporo. Pokopališča postajajo problem, ker se njihove površine stalno večajo in skupno jih je že za ozemlje majhne občine. Resno se torej postavlja vprašanje možnosti upepeljevanja, ki zahteva načrtovanje pokrajinske strukture. Opozoril je tudi na vplive radijskih anten in Bandlju obljubil pomoč. Glede upravnega sodelovanja na občinski ravni pa je izrazil upanje, da bo do tega le prišlo. »Žal je v teh letih ostala slovenska narodna skupnost politično vezana na stare klišeje in ni prišlo do večjih sprememb. Upati je bilo, da bi se tudi pri Slovencih oblikovala neke vrste slovenska Oljka. V tem smislu so bližnje goriške občinske volitve nova priložnost in Slovenska skupnost je lahko tista, ki postreže z zares pogumnimi predlogi. Tudi pri tem pa bo odločila enotnost v levosredinskem taboru,« je bilo rečeno na srečanju. Na goriškem Travniku bo danes ob 20. uri tombola sv. Petra in Pavla; prva nagrada bo vredna 1.000 evrov. Izkupiček večera bodo poklonili Vincencijevi konferenci in odboru Hočem roditi se v Gorici. Danes rušijo nadvoz V Štandrežu se bo danes ob 21. uri začelo rušenje prvega izmed dveh nadvozov krožišča. Zaradi tega bo hitra cesta zaprta do jutrišnje šeste ure zjutraj. Priznanje Rochwacherjevi Alice Rochwacher, ki je napisala scenarij za film »Corpo Celeste« je prejemnica nagrade Sergio Amidei za najboljši prvenec. Podelili ji jo bodo med festivalom, ki bo v Gorici potekal med 14. in 23. julijem. Aretirali mladeniča s Kosova Policisti so prejšnjo noč pri Rdeči hiši v Gorici aretirali mladeniča s Kosova brez veljavnih dokumentov za bivanje. Že leta 2009 bi moral zapustiti državo, vendar tega ni storil. Po aretaciji so ga peljali v center CIE v Gradišču. Stavka v ladjedelnici Delavci iz tržiške ladjedelnice Fincan-tieri so se včeraj eno uro vzdržali od dela, ker je v petek odgovorni za varnost iz obrata lažje poškodovanemu delavcu ukazal, naj se za zdravniško pomoč ne zateče v bolnišnico in naj se v ponedeljek vrne na delo. V ponedeljek se je delavec napotil k zdravniku ladjedelnice, ki je odredil pregled v bolnišnici, kjer so ponesrečencu dali mavec na poškodovani ud. 1 4 Sreda, 29. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Odločitev pokrajinskega sveta Neopravičena odsotnost bo svetnike stala 94 evrov Tomsiceva predsednica komisije za kulturo, Lavrenčič med delegati zveze UPI Vsaka neopravičena odsotnost bo pokrajinske svetnike stala 94 evrov. Tako je sklenil goriški pokrajinski svet, ki je na ponedeljkovem zasedanju obravnaval tudi vprašanje znižanja sejnin oz. mese-čnin, ki jih bodo v novem mandatu prejemali posamezni izvoljeni predstavniki. Goriški pokrajinski svetniki, ki so se v prejšnjem mandatu odločili za sejnine, so prejemali 104 evrov bruto za vsako sejo pokrajinskega sveta in za vsako sejo komisij, tisti, ki so se odločili za pavšalno mesečno vsoto, pa so prejemali 808 evro bruto. V novi mandatni dobi bodo goriški pokrajinski svetniki lahko še vedno izbirali med sejninami in mesečno odškodnino, na podlagi novih določil deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine pa bodo prejemali nižje vsote: sejnina bo znašala 94 evrov bruto, me-sečnina pa 727,20 evra bruto (16 odstotkov tega, kar prejme predsednik pokrajine). »Novost je v tem, da bodo vsakemu svetniku, ki bo neopravičeno odsoten na sejah pokrajinskega sveta in komisij, odšteli znesek ene sejnine oz. 94 evrov. Izjeme so seveda zdravstvene težave, pravni zadržki in druge težave, npr. smrt družinskega člana,« je povedal funkcionar Pierluigi Lodi. Med ponedeljkovo sejo je pokrajinski svet izvolil tudi predsednike raznih komisij ter imenoval predstavnike pokrajine v deželno zvezo UPI in Trgovinsko zbornico. Komisiji za kulturo bo predsedovala Vesna Tomsic, komisiji za javna dela pa Fabio Del Bello. Patrizia Mauri bo vodila komisijo za proračun, Luca Bigot pa komisijo za okolje. Za osebje bo odgovorna Elisabetta Medeot, predsednik komisije za nadzor pa bo Diego Bernar-dis. V razširjeni odbor Trgovinske zbornice so bili imenovani Enrico Bullian, Sandro Soranzio in Franco Zotti, predstavniki pokrajine v svetu deželne zveze UPI pa bodo Mario Lavrenčič, Alessandro Za-nella, Andrea Ferletic, Marialuisa Bevi-lacqua in Dario Obizzi. (Ale) Na prehodu za pešce v bližini goriškega sodišča v Ulici Fil-zi je včeraj ob 19.20 prišlo do prometne nesreče. Avtomobil tipa ford focus, ki je vozil proti Ulici XXIV maggio, je podrl mlado dekle, ki je prečkalo cesto ravno na prehodu za pešce. Po trčenju je peška padla na tla in udarila z glavo ob asfalt. Baje je bila nekaj minut po nesreči v nezavesti, ob prihodu reševalcev pa je že bila pri- sebna. Na čelu je imela madež krvi, vpila je, da jo močno boli noga. Reševalci so jo z reševalnim vozilom peljali v goriško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje. Na prizorišče nesreče so prišli tudi goriški karabinjerji, ki so nekaj časa zaprli prometu Ulico Filzi in zbrali pričevanja nekaterih očividcev. Ko so reševalci odšli, so ulico spet odprli prometu. GORICA - Huda prometna nesreča Mladenič na oddelku za intenzivno nego V Ulici Aquileia v Gorici je v ponedeljek zvečer prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je bil poškodovan mlad Go-ričan. 20-letni M.C., ki ga je v še nepojasnjenih okoliščinah zbil avtomobil, se zdravi v videmski bolnišnici. Mladeničevo zdravstveno stanje naj bi bilo resno, zdravniki pa se o prognozi še niso izrekli. Nesreča se je zgodila v ponedeljek okrog 19.20 v bližini hišne številke 20 v Ulici Aquileia. Voznik osebnega avtomobila znamke VW golf je vozil v smeri mestnega centra, preden je pripeljal do krožišča na Trgu Saba pa je pred njim prečkal cesto mladi M.C.. 63-letni Tržačan je pešca videl prepozno, da bi se mu izognil. M.C. je po trčenju obležal. Nekaj minut kasneje so na kraj že prišli reševalci rešilne službe 118, ki so na pomoč poklicali tudi rešilni helikopter. Ker je bil mladenič huje ranjen, so ga prepeljali v vi-demsko bolnišnico. 20-letnika so sprejeli na zdravljenje na oddelku za intenzivno nego, zdravniki pa so zanj pridržali progno-zo. Okoliščine nesreče še preučuje prometna policija, ki še ni hotela pojasniti, ali je mladenič prečkal na prehodu za pešce. SNOVANJA Zaključek z vrhunsko flavtistko Glasbeni ciklus Snovanja, ki ga prirejata SCGV Emil Komel in Arsa-telier iz Gorice se zaključujejo z izrednim koncertom ob 150-letnici združitve Italije. Drevi ob 20.30 se bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju predstavila mednarodno priznana flavtistka Luisa Sello ob klavirski spremljavi Carla Corazze. Skozi okno namišljenega vlaka bodo udeleženci sledili postojankam italijanske glasbe v 150-letni zgodovini ustvarjalnosti. Začeli bodo v Milanu, Brgamu, La Spezii in nadaljevali po poti zgodovine, ki so jo zaznamovali glasbeni biseri. Lucca, Pesaro, Rim in Palermo in druga mesta bodo obvezne etape na potovanju v deželi umetnosti in »belcanta«, deželi glasbenih del Verdija, Donizettija, Rossinija, Pucci-nija, Caselle in Morriconeja. Luisa Sello je zelo mlada diplomirala iz flavte in se nato izpopolnjevala v Sieni in Nici. Po kratki orkestrski izkušnji v milanski Scali je začela svojo solistično pot. Veliko pozornost posveča glasbi današnjega časa. Sodelovala je s številnimi sodobnimi skladatelji. Kot profesorica je vodila mojstrske tečaje za flavto v Moskvi, na Dunaju, v Kolnu, Buenos Airesu in Madridu. Leta 2006 je povabljena na Musikverein na Dunaju, na dunajskem konservatoriju pa je bila na razpisu za mesto profesorja izbrana kot edina tuja flavtistka. Carlo Co-razza pa je mlad obetaven pianist, ki prihaja iz ruske in dunajske šole klavirja in nastopa solistično ter z raznimi glasbeniki po Italiji in Evropi. Poučuje klavir na centru Komel, v Vidmu in v Porcii. Prisotnost Sellove je omogočilo italijansko ministrtvo za kulturne dobrine. Vstop je prost. GORIŠKA - V številnih krajih obudili starodavni običaj S kresovi dobrodošlica poletju V Dolu multikulturno kresovanje - VŠtandrežu velika grmada vejevja gorela dolgo v noč - Kres prižgali tudi v Gorici in na Poljanah V številnih vaseh na Goriškem so v prejšnjih dneh zagoreli svetoivanski kresovi, s katerimi so domačini izrazili dobrodošlico poletju. Na koncu Ulice Ticino v Štandrežu, nad visokim soškim bregom, je rajonski svet priredil kresovanje v ponedeljek, potem ko je v petek kres odpadel zaradi dežja. Vabilu štandreškega rajonskega sveta so se odzvali številni krajani, ki so se udeležili kreso-vanja, že v prejšnjih dneh pa na prizorišče pripeljali veliko količino vejevja in lesa, ki je gorelo dolgo v noč. Doljanska klapa je letošnje kresovanje priredila pri Brnih; ker je bilo vreme prejšnji petek dokaj muhasto, so na prizorišču kresovanja namestili več šotorov, do katerih so pod večer napeljali tudi električno energijo, tako da so obiskovalcem postregli celo s točenim pivom. Kre-sovanja so se udeležili številni Doljani, pridružili pa so se jim tudi Nemci, ki so si pred pred kratkim dom uredili v Dolu, in Poljaki, ki so bili na obisku pri domačinih. Da je bilo druženje še dodatno multikulturno, je poskrbel član srbske folklorne skupine Sloga iz Nove Gorice, ki je prejšnji teden nastopila na zaključni prireditvi društva Kras na Palkišču. Za kresovanje je spekel na žaru kozlička in prašička, ki sta udeležencem še kako teknila. Prejšnji četrtek so kresovanje priredili na Poljanah, kjer je njegova glavna organizatorka že dolga leta gospa Vilma. Ob kresu, ki ga rahla vmesna ploha ni zmotila, so si vaščani in vaščanke privoščili dobro zakusko in prijeten klepet. V prejšnji dneh je kres zagorel tudi v Gorici. Tradicijo kresovanja so obudili na Njivah ob sv. Ivanu. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 29. junija 2011 15 NOVA GORICA - Svečanost ob 20-letnici slovenske samostojnosti Rožna dolina simbol upora »Tistega večera, ko so v Ljubljani praznovali, smo mi že imeli tanke v Vrhpolju« Pet goriških občin - Brda, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba - ter območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Veteran Nova Gorica in društvo veteranov Sever severne Primorske so včeraj z osrednjo slovesnostjo v Rožni Dolini skupaj počastili 20. obletnico samostojnosti Slovenije. Odvijala se je natanko 20 let potem, ko so tam potekali boji, pomembni za nadaljnji potek osamosvojitvene vojne. Slavnostni govornik je bil brigadir Vladimir Maher, direktor v generalštabu Slovenske vojske. Prisotne je nagovoril tudi novogoriški župan Matej Arčon, ki je že dopoldne s podžupanom Mitjo Trtnikom sprejel člane Koordinacijske skupine za se- verno Primorsko. Skupina je bila maja 1991 ustanovljena z nalogo vodenja priprav na odpor na območju severne Primorske. »Naloga te skupine je bila pripraviti vse potrebno in skoordinirati posamezne strukture: Teritorialno obrambo, milico in civilni sektor. Delovali smo na isti lokaciji in to izjemno usklajeno. Poznali smo se vsi že od prej, si medsebojno zaupali. Razumeli smo se že s pogledom,« se spominja tedanji vodja omenjene koordinacijske skupine, Drago Vidrih. O dogodkih v Rožni Dolini pa je povedal: »Vojna ni trajala le 10 dni. Rožna Dolina je simbol našega odpora. Ko so prodirale kolone skozi Vipavsko dolino, nismo imeli dovoljenja za uporabo orožja, dobili smo ga šele, ko je JLA prebijala zad- Včerajšnja svečanost v Rožni dolini fotok.m. njo barikado v Dornberku. Zato smo sklenili, da naj opravijo svoje delo, zasedejo mejo, nato pa jih bomo napadli. Mejni prehodi so bili bistvenega pomena, saj je Slovenija rabila komunikacijo s svetom. Nihali smo sicer še med mejnim prehodom na Vrtojbi, a smo se glede na razporeditev vojaških sil odločili za Rožno Dolino, ker so se jim lahko bolje približali, saj smo razpolagali z armbrusti, ki nimajo velikega dometa. Rožna Dolina se je morala zgoditi. Če je ne bi imeli, bi bilo na severnem Primorskem marsikaj drugače kot je bilo,« je prepričan Vidrih. »Tistega večera, ko so v Ljubljani praznovali, smo mi že imeli tanke v Vrhpolju,« dodaja Stane Bačar, nekdanji načelnik uprave za notranje zadeve.(km) GORICA-DOBERDOB Objavili izide male mature Na slovenskih nižjih srednjih šolah v Gorici in v Doberdobu so včeraj objavili končne ocene učencev tretjih razredov. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko je malo maturo opravilo 55 tretješol-cev, na doberdobski večstopenjski šoli pa 33. Vsi učenci so izdelali in so bili prepuščeni na višjo srednjo šolo. Nižja srednja šola Ivan Trinko: 3. A - Daniel Koffi Ag-betiafa (7/10), Luca Ajdič Bosnic (7/10), Tristan Bauzon (7/10), Luca Bernardinis (7/10), Boris Boric (7/10), Katia Ceglia (8/10), Nicola Cociancig (8/10), Tamara Fiorelli (7/10), Oshbej Gergolet (6/10), Simon Komjanc (8/10), Veronika Kosic (8/10), Alberto Lorenzut (8/10), Federica Mat-tiussi (6/10), Daniele Paravan (6/10), Ivana Radikon (8/10), Ni-kita Sosol (7/10), Alice Tanza-riello (7/10), Sara Terpin (7/10), Martina Trevisan (8/10). 3. B - Cristina Antonelli (7/10), Dimitri Castellan (7/10), Lara Cej (8/10), Lorenzo Codro-maz (7/10), Svetlana Della Vedo-va (8/10), Veronika Devetak (9/10), Matej Hlede (9/10), Tere-za Keber (7/10), Nataša Klanjšček (6/10), Lucija Lango (6/10), Martin Lozej (7/10), Alexandra Ma-russi (7/10), Elia Medeot (7/10), Philip Muller (9/10), Ivan Perso-glia (8/10), Veronika Pisk (6/10), Lara Raum (8/10), Anna Vitale (6/10). 3. C - Peter Abrami (7/10), Andrea Cadamuro (6/10), Benedikt Cernic (6/10), Cecilia Gia-comazzi (8/10), Mara Guadagni-no (7/10), Maja Kocina (8/10), Andrea Lucioli (8/10), Manuel Manfreda (6/10), Elena Marvin (9/10), Mattia Milanese (8/10), Anna Miseri (7/10), Eva Modula (7/10), Katja Pahor (9/10), Marina Peterlin (6/10), Marta Spe-ranza (6/10), Peter Speranza (6/10), Alice Stecchina (8/10), Andrea Demetrio Winkler (7/10). Nižja srednja šola Doberdob: 3. A - Simone Cosani (6/10), Sara Cosolo (8/10), Jan Furlan (9/10), Maja Kojanec (9/10), Nicola Nikita Kosic (6/10), Karen Lefons (7/10), Marlene Lefons (7/10), Lucia Lo Cascio (7/10), Ivan Peric (7/10), Giorgio Pieri (7/10), Marta Savignano (9/10), Gregor Terpin (6/10), Majkol Tomasini (6/10), Lara Tropeano (8/10), Cristian Visintin (9/10), Marco Zio (6/10). 3. B - Ilaria Bresciani (7/10), Luca Bruzzechesse (7/10), Gregor Danielis (7/10), Federica De Lorenzo (7/10), Martina Devivo (7/10), Martin Faidiga (6/10), Cecilia Fedel (6/10), Saša Gergolet (7/10), Lara Lakovič (7/10), Angelica Minetto (7/10), Eleonora Pahor (7/10), Francesco Papais (8/10), Domen Peric (6/10), Ric-cardo Riva (6/10), Fabio Spang-hero (8/10), Isabel Tivan (8/10), Leonardo Zio (8/10). OBVESTILO Sporočamo, da v goriški redakciji NE BO TAJNIŠKEGA OSEBJA do 2. julija 2011 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) Meje Erike Buzin V kavarni Carducci v ulici Du-ca dAosta v Tržiču je v na ogled razstava, ki nosi naslov »Confini« (Meje) mlade umetnice po rodu iz Ru-pe Erike Buzin, ki sicer živi in ustvarja v Milanu. Razstava vključuje fotografije uniform slovenske vojske in posnetke, ki prikazujejo spreminjajočo se mejo med Italijo in Slovenijo. »Umetniška pot me je popeljala do tega, da sem pobliže spoznala svoje korenine, svoj teritorij in mejo, ki je do pred kratkim zaznamo- Erika Buzin na odprtju razstave bonaventura vala našo okolico,« pravi Erika Bu-zin, ki se je izšolala na evropskem inštitutu za dizajn v Milanu. »Vsi smo doživeli mejo, od strožjih nadzorov ob njenem prehodu do izboljšanja odnosov med obema narodoma in njenega propada,« poudarja Buzi-nova, ki pri svojem ustvarjanju veliko pozornosti namenja tudi človeškemu telesu: »Telo je za naš oklep in glavni posrednik med notranjostjo in zunanjostjo«. Razstavo, ki bo na odprta do četrtka, 7. julija, je pripravil Paolo Posarelli, na odprtju pa jo je predstavil tržaški umetnik Andrej Kralj. (av) .il \ £1 JU* II Goričanka najlepša Na selekcijah za lepotno tekmovanje Miss Italia v kraju Az-zano Decimo je v ponedeljek zmagala 20-letna Goričanka Deborah Gambino. 169 centimetrov visoka črnolaska se je z zmago uvrstila v deželni finale lepotnega tekmovanja, ki bo 17. avgusta v Lignanu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče 14. MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA »ANA DESE-TNICA« V NOVI GORICI: danes, 29. junija, ob 19. uri pred glavnim vhodom SNG Nova Gorica ulični cirkus »Cirque Déco«. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »L'ultimo dei tem-plari«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Venere ne-ra«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »Libera uscita«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »13 assassini«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »I guardiani del destino«. fl Razstave GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja odprtje razstave z naslovom »Vladimir Makuc - zbirka podarjenih del« v gradu Kromberk v četrtek, 30. junija, ob 20. uri. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo do 30. junija na ogled razstava antičnih ruskih ikon. RAZSTAVA »JAZ, MI, ONI - MULTI-KULTURNI DIALOG« bo do 4. julija na ogled v Kulturnem domu v Gorici. Razstavljajo Franko Žerjal iz Gorice, Aleksander Peca iz Nove Gorice, Loretta Dorbolo' iz Benečije ter peterka iz Bosne in Hercegovine: Enes Levic iz Brčka, Slavko Medunic iz Brčka, Ruža Gagu-lic iz Tramosnice Donje ter Sarajevčana Samir Hedzbic in Hana Popaja. V GALERIJI ARS v Gorici bo do 10. julija na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bonano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni. M Izleti JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI organizira v nedeljo, 3. julija, z odhodom ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši enodnevni avtobusni izlet na območje Rakovega Škocjana (ogled Želskih jam in naravnih znamenitosti v parku), v popoldanskih urah je predviden ogled muzeja Cerkniškega jezera. Cena izleta znaša približno 15 evrov, odvisno od števila vpisanih. Malica iz nahrbtnika, večerja po izbiri v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 3386178688 ali 0481-784034. □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. SS Prireditve DOBRODELNA TOMBOLA bo potekala na goriškem Travniku danes, 29. junija, ob 20. uri. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici in župnijo v Podturnu prireja niz predavanj z naslovom »Prebirati zgodovino«. V četrtek, 30. junija, ob 20.30. uri v župnijski dvorani v Ul. Veniero 1 v Pod-turnu v Gorici bo Gabriele Zanello govoril o knjigi »Dalla comunita all individuo. Per una storia sociale dei sacramenti nell Europa moderna« Johna Bossyja. 0 Mali oglasi PRODAJAM črno vino merlot. Tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V FOLJANU: 11.00, Fulvio Ga-ripoli, iz cerkve Sv. Elizabete, sledi upepelitev. DANES V GORICI: 11.00, Regina Cet-tolo vd. Giabbai iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče. DANES V LOČNIKU: 9.00, Nives Boe-mo vd. Bonaldo iz doma za starejše občane Villa San Giusto v cerkev in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.15, Fabio Zima-nyi iz splošne bolnišnice v Vidmu v cerkev Sv. Pavla in Petra in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 14.00, Domenico Brocco iz bolnišnice v Tržiču v cerkev, sledi upepelitev. DANES V VILEŠU: 11.00, Giuseppe Oli-vieri iz bolnišnice v Gorici v cerkev in na pokopališče. 1 6 Sreda, 29. junija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKA - Zbor Italije pred EP Atipična ekipa pred težko nalogo Selektor Pianigiani želi presenetiti z »lahkim moštvom«- Prilagajanje evropski igri RIMINI - Dober teden dni za Slovenijo je ekipo za nastop na košarkarskem evropskem prvenstvu, ki se bo začelo 31. avgusta v Litvi, predstavila tudi Italija. Na EP so se »az-zurri« uvrstili le po spletu srečnih okoliščin: zato ker je mednarodna zveza anticipirala razširitev finalistov za dve leti, kajti kvalifikacijske ovire Italija ni premagala. Trener Simone Pianigiani se tega dobro zaveda, ko pravi, da je EP loterija. »Ne trdim tega, da bi se otresel svojih odgovornosti, temveč zato, ker je res težko odigrati pet tekem v šestih dneh,« je na predstavitvi 18 kandidatov za EP povedal selektor. Dodal je tudi, da je njegova Italija atipično moštvo, s skromnejšo telesno težo. »To bi lahko bila tudi naša moč«, je zatrdil, po njegovem mnenju pa bo za reprezentante, tiste, ki igrajo v domači ligi in tiste iz NBA lige, ključna njihova sposobnost prilagoditve načinu igre, ki velja na evropski ravni. Seznam Italijanskih reprezentantov Play: Andrea Cinciarini (Montegranaro), Jacopo Giac-hetti (Roma), Antonio Maestranzi (Montegranaro), Giuseppe Poeta (Bologna), Luca Vitali (Roma). Branilci: Marco Be-linelli (New Orleans Hornets), Marco Carraretto (Siena), Daniele Cavaliero (Montegranaro), Daniel Hackett (Pesaro), Marco Mordente (Milano). Krila: Luigi Datome (Roma), Danilo Gallinari (Denver Nuggets), Stefano Mancinelli (Milano). Centri: Andrea Bargnani (Toronto Raptors), Andrea Crosariol (Roma), Marco Cusin (Pesaro), Angelo Gigli (Roma), Andrea Ren-zi (Verona). KOŠARKA - Daniel Batich Italijanski selektor Simone Pianigiani ansa TENIS - WIMBLEDON Šarapova v polfinalu WIMBLEDON - Ruska teniška igralka Marija Šarapova je druga polfinalistka odprtega teniškega prvenstva Anglije v Wimbledonu. Šarapova je zlahka odpravila Slovakinjo Domi-niko Cibulkovo z izidom 6:1, 6:1. Šarapova se bo v polfinalu pomerila z nemško igralko Sabine Li-sicki, ki je s 6:4, 6:7 (4) in 6:1 premagala Francozinjo Marion Bartoli. Tretja polfinalistka je Če-hinja Petra Kvitova, osma nosilka turnirja. S 6:3, 6:7 in 6:2 je premagala bolgarsko teniško igralko Cvetano Pironkovo. Slovenska teniška igralka Katarina Srebot-nik pa je v paru s Čehinjo Kveto Peschke napredovala v četrtfinale teniškega turnirja v Wimbledonu. V osmini finala je v konkurenci ženskih dvojic premagala zimbabvijsko-izraelsko kombinacijo Cara Black/Shahar Peer s 6:2, 5:7, 6:3. Srebotnikova je v paru s Peschkejevo druga nosilka turnirja za grand slam v Wimbledonu. Danes bodo na sporedu moški četrtfinalni dvoboji. »Lahko bi igral tudi v državni C-ligi« Nekdanji košarkar KK Bor Daniel Batich že nekaj let uspešno igra pri trži-ški ekipi Falconstar v državni B-ligi amaterjev (nekdanji B2-ligi). Pri klubu iz Tržiča pripravljajo za novo sezono ambiciozne načrte. Predsednik Giorgio Pellegrin si želi, da bi moštvo sestavljali izključno poklicni košarkarji, ki bi po dvakrat tedensko trenirali tudi v jutranjih urah. Med potrjenimi košarkarji je tudi Jan Budin. Pri Falconstarju pa 22-letnega Lonjerca Baticha še niso potrdili. »Pravzaprav sem se neuradno že pogovoril s trenerjem Andreo Padova-nom, ki pa mi ni jasno povedal, ali bom v prihodnji sezoni prišel v poštev ali ne. Delno mi je predstavil načrt za prihodnjo sezono in mi omenil večje število treningov, ki so načrtovani tudi v jutranjih urah,« je dejal Batich in dodal: »Prav pred kratkim sem se zaposlil, tako da bo zame nemogoče trenirati tudi v jutranjih urah. V nasprotnem primeru bi moral pustiti službo, kar pa v teh težkih časih ni najbolj pametna izbira. Bržkone zaradi tega menim, da bom le stežka prišel v poštev za ekipo iz Tržiča.« Daniel Batich v dresu Kontovela na tekmi v okviru praznovanj 50-letnice ustanovitve ŠK Kras kroma Batich tako še ne ve, kje bo igral v prihodnji sezoni. »Odprtih je več opcij. Zame se na srečo zanima kar nekaj klubov. Neuradnih pogovorov je bilo na pretek, o konkretnih ponudbah pa še ni bilo ne duha ne sluha,« je priznal Daniel, ki je na vprašanje, ali so ga poklicali tudi Jadranovi odborniki, odgovoril pritrdilno: »Nismo pa dosegli nobenega dogovora (smeh),« je še dodal. Batich čaka na ponudbe deželnih klubov B-lige amaterjev. »Vsekakor bi rad ostal blizu doma,« pravi lonjerski košarkar, ki hkrati ni izključil možnosti, da bi se lahko odločil za igranje v nižji državni C-ligi, v kateri nastopa tudi Jadran. »Prioriteta ostaja igranje v B-ligi, ki je nekako postala moja liga. V tem prvenstvu sem si izboril mesto v standardni peterki in veliko napredoval. Ne bi pa izključil tudi ambicioznih načrtov C-ligašev. Skratka, čakam na dobre ponudbe tako iz B- kot iz C-lige,« pravi 185 centimetrov visoki play-maker, ki je pri Boru igral vse do sezone 2004/05. Nato je igral za tržaški Acegas, za goriško NPG, za sicilski Caniccati in v zadnjih treh sezonah za tržiški Falconstar. NAMIZNI TENIS - DP 2. kat. v Riminiju Martino Milič izločila kasnejša zmagovalka Conciaurovi iztrgala set - Tretje mesto za Ano Bržan Na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Riminiju so se končali tudi boji v 2. kategoriji. ŠK Kras je nastopil z dvema tekmovalkama. Irena Rustja se (za las) ni prebila iz svoje skupine, kar pa je po pričakovanjih uspelo Martini Milič, ki je bila uspešna tudi v prvem krogu glavnega sporeda. Žal pa je v 32-tini finala naletela na 1. nosilko in kasnejšo zmagovalko Marino Conciauro, ki jo je premagala s 3:1. Martina je igrala dobro in je bila edina, ki je razpoloženi nasprotnici iztrgala set, saj je Conciaurova svojo nadaljnjo pot do naslova končala brez izgubljenega seta. V finalu je premagala Alessio Turrini, 3. mesto pa sta delili izkušeni Cristina Se-menza in tržaška Slovenka Ana Bržan. Tako Ana kot Martina bosta danes tekmovali tudi v 1. kategoriji. KOŠARKA Domen Lorbek ne gre na EP LJUBLJANA - Slovenski košarkar Domen Lorbek ne bo branil barve slovenske reprezentance na EP v Litvi. Danes bo prestal operacijo stopala, zaradi česar je selektorju Božidarju Maljkovicu sporočil, da odpoveduje sodelovanje pri letošnji reprezentančni akciji. Novica je vodstvo Košarkarske zveze presenetila, saj je še pred nekaj dnevi kazalo, da je vprašanje le, ali se bo pripravam priključil 10. julija v Kranjski Gori ali 18. julija na Ptuju. »Maljkovic se je odločil, da v reprezentanco ne bo vpoklical nobenega novega igralca, saj meni, da je čas, da se priložnost ponudi tudi kateremu od mladih košarkarjev, ki jih je letos vpoklical na priprave,» je pojasnil Matej Avanzo, direktor članskih reprezentanc. ROKOMET - Rokometaši koprskega Cimosa so na žrebu v dunajskem hotelu Altmannsdorf dobili tekmece v prvem delu evropske lige prvakov. Cimos Koper bo nastopil v skupini C, v njej pa so še nemški HSV Hamburg, romunska Constanta, ruski Sankt Peterburg, poljska Wisla Plock in zmagovalcem kvalifikacijskega turnirja 3. Skupina je ugodna. Rokometašice Krima Mercatorja pa bodo v prvem delu igrale z norveškim Larvikom, ki je v minuli sezoni slavil v ligi prvakinj, hrvaško Po-dravko Vegeto in najboljšo ekipo drugega kvalifikacijskega turnirja, ki bo na sporedu septembra. SLOVO - Skakalni šampion Primož Peterka bo v soboto v okviru prve tekme celinskega pokala v smučarskih skokih v sezoni 2011/12 v Kranju uradno sklenil kariero. Peterka bo na sobotni tekmi pod Šmarjetno goro s pričetkom ob 17. uri skočil trikrat, družbo pa mu bo delalo tudi 15 slovenskih orlov, ki se bodo na tekmi merili v mednarodni konkurenci 13 držav. MAICON - Agent brazilskega nogometaša Interja Mai-cona Roberto Calenda je izjavil, da njegov varovanec ne bo zapustil milanskega kluba. KOLESARSTVO - Kolesarji SK Devin pet dni na Nanoški planoti Naporno, a zabavno Naraščajniki kluba od Podnanosa do Vojkove koče - Domov so se vrnili s kolesom Udeleženci priprav SK Devin SK Devin je v sodelovanju z ZSŠDI-jem pripravil petdnevne kolesarske priprave na območju Nanoške planote od ponedeljka 20. do petka 24.junija. Namen tega srečanja je bil zabava in druženje v skupini ter seveda tehnična pripravljenost. Priprav se je udeležilo devet kolesarjev, ki spadajo v skupino naraščajnikov. Vodil jih je trener Emiliano Paoletti. Kolesarili so po vsej Vipavi, predvsem po Nano-škem gozdu. Domovali so na polovici poti do kraja Pleše, ki je znan po Nanosovem vrhu na Turistični kmetiji Abram, ki je vsak dan priskrbela zelo dobro in obilno domačo hrano. Ker se je mladim kolesarjem od Abrama do vrha zdela pot prekratka, so se tudi odločili za spust do Podnano-sa (175m nadmorske višine) in nato so se podali do vrha, do Vojkove koče (1262m nadmorske v.). Ta odločitev je bila »usodna« za vse naslednje dneve, saj so se Devinovi kolesarji vrnili domov kar trudni. Na vsak način je bilo vreme odlično, saj je vse štiri dneve sijalo sonce in so tako lahko opravljali zelo dober trening. Poleg kolesarjenja so devinovci opravljali še druge športne dejavnosti. Ker trenerji niso točno preračunali števila mest v kom-biju, so se morali domov vrniti s kolesi. Mnenje vseh udeležencev je kljub utrujenosti še kar dobro, saj so preživeli čudovit teden v objemu narave. Treba pa je dodati, da je kolesarjenje utrudljiv šport, skupaj pa so prepričani, da utrud-ljivost ne obstaja, temveč jo vsak uspe premagati z dobro voljo in z zabavo. / ŠPORT Sreda, 29. junija 2011 17 ODBOJKA - Pet dni kakovostnih tekem na turnirju Brez meja ŠZ Soča v Sovodnjah Aplavz za ekipe in tudi za organizatorje Zmagovalna Brazilija je po uvodnem porazu nanizala štiri zaporedne zmage Brazilski in nemški trener navdušena nad turnirjem in njegovo izvedbo Med enim srečanjem in drugim lahko slišiš za razna mnenja strokovnjakov, ki spremljajo turnirju. Tako je n.pr. trener Zoran Jerončič, ki je bil pred več kot desetimi leti selektor slovenske kadetske izbrane vrste menil, da je Slovenija naredila hudo tehnično napako, da se ni odzvala vabilu društva Soča. Prikazana igra daje manifestaciji pečat v naših krajih težko ponovljivega turnirja, kajti so tu prisotne štiri selekcije izmed osmih svetovnih špic. Trener je prepričan, da je bila turnir izjemna priložnost za konfrontacijo in tehnično rast sodelujočih ekip. Po zaključku finalnega srečanja smo se obrnili najprej do nemškega, nato še do brazilskega selektorja. Jens Tietboehl (trener Nemčije): »Ze uvrstitev v finale je za nas nekaj pozitivnega, četudi smo nastopali z namenom, da nabiramo novih izkušenj v pripravi na svetovno prvenstvo. V polfinalu smo premagali Italijo, vendar tej ekipi danes primanjkuje nekaj ključnih igralk tako, da nimamo realne slike o njenem potencialu. Brazilija pa je za nas v tem trenutku še pretrd oreh. Glede organizacije turnirja, ki je odlično izpeljan, zelo cenimo trud, ki ga organizatorji vlagajo, kar jim je v veliko čast in priznanje. Kar se tiče odbojkarskega gibanja v Nemčiji rad priznam, da je pomenil prihod Italijana Giovannija Guidettija v vlogi glavnega selektorja izjemnega pomena. Z doprinosom novih idej je vlil celotnemu gibanju novega elana in samozavesti.« Trener Brazilije Thomas Mauricio se je komaj oddahnil po zelo napetem finalnem srečanju z nemškimi kadetinjami. Ekipa Nemčije, kot se je že pripetilo z Rusijo v polfinalu, vam je do konca grenila pot do končne zmage. »Včeraj so se varovanke Safronove izkazale in čudi me, da take ekipe ni na zaključnem svetovnem turnirju v Ankari. Potencial ruske odbojke je izreden in je le dobro za nas in ostale ekipe, da znotraj tamkajšnje zveze obstajajo organizacijske vrzeli, ki jim onemogočajo absolutno prevlado. Nemke so se izkazale kot odlična ekipa in moram čestitati svojim varovankam, da niso v ključnih trenutkih srečanja podlegle pritisku in so na tak način osvojile zmago na nelahkem turnirju.« Kaj pa glede organizacije pri vas. Zdi se, da razpolagate s homogenim tehničnim teamom. »V Braziliji je 24 krajevnih odbojkarskih zvez, s katerimi smo v stalnem stiku. Na spisku kadetinj imam 50 odbojkaric, katerim, s pomočjo dveh kolegov, sledim skozi celo sezono in se srečujemo na skupnih treningih. Vodja strukture je selektor članske ekipe Ze Roberto, ki nam daje vse potrebne direktive, predvsem v luči potreb in ugotovljenih problematik pri državni reprezentanci. Drugače pa smo pri delu avtonomni; kot ste ugotovili, razpolagam tudi z odličnimi sodelavci.« Radi bi še slišali vaše mnenje o tem turnirju in nadaljevanju priprav? »Upam se trditi, da je tu fantastično. Vabilo italijanske zveze smo sprejeli ne vede za imena nastopajočih ekip. Kvaliteta je na višku in dekleta so navdušena. Nadaljnja pot nas pelje sedaj v Srbijo in v Turčijo. Dva tedna bomo še posvetili pripravam doma v Braziliji, nakar se bomo le nekaj dni pred začetkom svetovnega prvenstva podali v Ankaro, kjer ciljamo na četrto lovoriko.« (J.P.) A selegao brasileira infanto-ju-venil feminina de volei je zmagovalka Turnirja brez meja, ki bo še dolgo ostal v spominu in v očeh organizatorjev društva Soče, domačinov iz sovo-denjske občine ter ljubiteljev odbojke z Goriške in še dlje. Domača telovadnica je zadnji dan, ko so bile finalne tekme, pokala po vseh šivih, z napetim in navdušujočim finalom med Nemčijo in Brazilijo. Ravno tako občutena je bila zaključna slovesnost z nagrajevanjem ekip in posameznic, ki so se izkazale v različnih igralnih vlogah. Publika je s toplim in dolgim aplavzom nagradila prav vse nastopajoče in istočasno tudi organizatorje s predsednikom Fabiom Tommasijem na čelu. Enakega aplavza je bil deležen tudi Luca Milocco, ki je, izhajajoč iz večletne izkušnje v odbojkarskem svetu širom po Italiji, zaznamoval organizacijsko in koreografsko plat v stilu velikih mednarodnih tekmovanj. Za nas, ki smo bili prisotni prav na vseh tekmah, je bil celoten turnir odlično izpeljan in na visoki kakovostni ravni. Kot pričajo tudi izjave trenerjev nastopajočih ekip in prisotnih odbojkarskih strokovnjakov, sta bila izbira ekip in sistem igranja v vsem posrečena. Potek srečanj je bil le redkokdaj enosmeren. Napete končnice, odlična tehnika ter mladinski agoni-stični pristop nastopajočih državnih izbrank, so bili leit motiv, ki je spremljal skoraj vse tekme. Na koncu so upravičeno slavile brazilske kadetinje, ki so po uvodnem porazu proti Rusiji, nanizale serijo štirih zaporednih in prepričljivih zmag. Ovacije za predsednika ŠZ Soča Tommasija in za Brazilke; spodaj ekipa pobiralcev žog bumbaca Poraz v uvodnem srečanju gre delno pripisati dejstvu, da so le-te po 22-ur-ni vožnji pristale na ronškem letališču le pičle štiri ure pred začetkom srečanja. Ekipa je zelo homogena in razpolaga na vseh igralnih mestih z enakovrednimi menjavami, kar se je še posebno pokazalo na zaključi tekmi. V pozitivnem preseneča tudi nastop Nemk. Ekipa je dobro pripravljena in razpolaga s posameznicami, katerim se piše rožnata odbojkarska pot. Ekipa, ki je v teh dneh pokazala največji napredek v igri, je bila Rusija Svetla-ne Safronove. Nekatere igralke so te-lesnoizjemno sposobne in bi bile v bolje organiziranem športnem sistemu za vse nasprotnice gotovo zelo trd oreh. Za pravo razočaranje, glede na pričakovanja, je poskrbela Italija, V opravičilo lahko navedemo, da so bile odsotne vsaj tri ključne igralke iz začetne postave. Trenerja Pieragnolija čaka še trdo delo, da lahko ekipa ohrani status dame med boljšimi šester-kami na svetu. Vse ostale ekipe so pokazale določeno prepoznavno fizio-nomijo, česar ne moramo žal trditi o »azzurrah«. Realno sliko bomo vsekakor imeli sredi meseca avgusta na svetovnem prvenstvu v Turčiji. Najbolj pomembno je, da smo bili priča res kakovostnim srečanjem, ki so dala duška dobro obiskanim tribunam in so navdušile marsikoga, ki drugače spremlja odbojko le površno. Upati je še, da ne gre le za muho enodnevnico in da bi tudi v bodočnosti lahko bili priča enako kakovostni športni manifestaciji. Joško Prinčič Na Mladinskih igrah tudi članice Poleta in Vipave Letošnja kotalkarska sezona se je že zakjučila za mlade kotalka-rice, ki se udeležujejo Mladinskih Iger. Vse članice ŠD Polet (na sliki) so se uspešno in z visokimi uvrstitvami prebile v deželno fazo, na njej pa so se prav tako izkazale, čeprav je bila konkurenca še hujša. V kategoriji Upi je tekmovalo celo 40 kotalkaric. Dorotea Gottardis je osvojila 16. mesto, Sabrina Geletti je kotalkaja bolj korajžno in se uvrstila na 19. mesto. Tokrat se nastop ni posrečil Rossani Cester, ki se je morala zadovoljiti s 26. mestom. V kategoriji Plavi pas" je tekmovalo 24 kotalkaric, Cecilia Peternel pa je dosegla zelo dobro 12. mesto. Njena sestra Virginia, ki je tekmovala v kategoriji Zeleni pas, je med 12 tekmovalkami zasedla 12. mesto. Na deželni fazi so tekmovale tudi kotalkarice iz AKSD Vipava, ki so dosegle naslednje rezultate: Alessia Glessi je bila četrta v kategoriji letnika 2006, Alesia Mea-ni je bila 29. v kategoriji letnika 2004, Anastasia Cuca pa je doseglo 37. mesto med Upi. SKOKI V VODO Carciottijeva v Gradcu prva s stolpa Na mednarodnem mladinskem mitingu v skokih v vodo v Gradcu na Avstrijskem - nastopili so tekmovalci iz osmih evropskih držav, je slovenska tekmovalka tržakega društva Sofia Carciotti med mladinkami osvojila prvo mesto v tekmi s stolpa, z metrske deske pa je bila četrta. Skupaj s klubsko tovari-šico Paolo Flaminio je zmagala tudi v sin-hronih skokih s trimetrske deske. Tretja predstavnica tržaškega društva, Giulia Rogantin, je v kategoriji C1 zmagala z metrske deske in bila druga s trimetrske in s stolpa. JADRANJE Čupa in Sirena: dva na stopničakh V organizaciji društva SNSG je v nedeljo v kraju San Giorgio di Nogaro potekala 8. Trofeja prijateljstva, namenjena junio-resom, kadetom in letnikom 2002 razreda optimist. Na conski regati je nastopilo veliko mladih jadralcev, med katerimi tudi šest predstavnikov Sirene in sedem Čupe. Z ugodnim vetrom (10 vozlov maestrala) in soncem so organizatorji izpeljali oba predvidena plova za mlajše in vse tri za juniorese. Na skupni lestvici je v kategoriji kadetov odlično 3. mesto zasedel Peter Marzo Magno (Sirena). Med kadeti so tekmovali še Nina Benedetti (Čupa), Lenisa Ruben, Sara Zuppin (oba Sirena), Gior-gia Sinigoi, Giulio Michelus (oba Čupa) in Gregori Petra (Sirena), ki so se uvrstili med 11. in 29. mestom. Med letniki 2002 je na 3. zmagovalno stopničko stopil Alessandro Deluisa (Čupa), za njim pa sta se po vrsti uvrstila Tinej Sterni in Elisa Manzin (oba Sirena). Pri največjih so tekmovale zgolj Čupine barve, saj je tokrat Sirena na regato prijavila le mlajše jadralce. Med junioresi se je najboljše uvrstil Luca Carciotti (Čupa), ki je zasedel skupno 12. mesto. Med 20 sta se uvrstila še Samuele Ferletti in Sebastian Cettul (oba Ču-pa). ODBOJKA Danes v Nabrežini odprtje »beach« igrišča Ob 20. uri bo danes na odprtem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini odprtje novega igrišča za odbojko na mivki, ki so ga s prostovoljnim delom uredili člani društva. Začetek ob 20. uri. NOGOMET Primorje: prioriteta je obnovitev »Roune« Letošnji občni zbor proseškega Pri-morja ni bil volilnega značaja. Predsednik Roberto Zuppin, ki mu bo mandat zapadel prihodnje leto, je letošnjo sezono ocenil negativno. »Nismo dosegli pričakovanih rezultatov, tako da smo bili na koncu prvenstva precej razočarani,« je v svojem poročilu napisal Zup-pin. Pri proseškem klubu precej nestrpno čakajo na obnovo »Roune«. Peščeno podlago naj bi zamenjala umetna trava. »Dela se bodo bržkone začela jeseni, saj bi morali igrišče nujno končati do junija prihodnjega leta, ko bo na sporedu veteransko svetovno prvenstvo v rugbyju. Časa ni veliko. Novoizvoljena občinska uprava, na čelu s Stefanom Ukmarjem, nam je zagotovila, da bo vse steklo po načrtih,« je dodal Zuppin, ki je pohvalil moštvo ljubiteljev, ki je letos prvič nastopalo pod imenom Primorje. Predsednik je nato predstavil novega trenerja Davorja Vituliča. »O igralskem kadru pa še ni bistvenih novosti. Želimo si, da bi znova oblekel naš dres Mitja Mer-lak, ki letos ni igral. Z nami pa ne bosta več igrala Matteo Leghissa, ki se vrača k Sistiani, in Marco Percich,« je sklenil Zuppin. Danes v Trebčah polfinala V Trebčah bodo nocoj (ob 18.45 in ob 19.45) igrali obe polfinalni tekmi Kraškega turnirja (nogomet 7:7), ki ga v okviru vaškega praznika organizira ŠD Primorec. Sinoči so odigrali še zadnji dve srečanji prvega dela turnirja. Finale bo v petek. Dosedanji izidi: At-letico Trieste - Basabanki 3:3, Salone Salva-tore - Gmc 5:1, Gmc - Atletico Trieste 4:1, Ba-sabanki - Ediltecnica 3:1, Salone Salvatore -California 6:4, Atletico Trieste - California 8:8, Ediltecnica - Salvatore Salvatore 4:3. 1 8 Sreda, 29. junija 2011 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Podpora humanistiki in sredstva za kulturo Ace Mermolja 55 *9 Bral sem, da je petičnež v Angliji namenil študentom in učenju humanističnih ved znatne vsote. Širi se namreč upravičen strah, da so humanistične vede, kot so lahko literatura, filozofija, zgodovina, antropologija, jezikoslovje, sociologija itd. vedno bolj zapostavljene. V anglosaškem svetu, kjer so podjetja sofinancerji univerz in raziskav, privilegirajo predvsem znanstvene in tehnične predmete pa še kako medicino in ekonomijo. Grščina, latinščina, filozofija, romani in poezija so predmeti za čudake. V Italiji so tudi za lenuhe, saj sodijo humanistične vede med najmanj cenjene univerzitetne smeri. Bodoči diplomiranci so zaznamovani z brezposelnostjo ali z nizkimi plačami, njihovi profesorji so frustrirani, razen če ne postanejo zvezdniki (Magris, Eco, Cacciari, Vattimo in nekateri drugi). Zapostavljanje humanističnih ved, njihovega učenja in znanja pa je v sodobnem svetu grožnja, kot je lahko grožnja onesnaženje okolja. Živimo v svetu komunikacije, televizije, interneta, reklame in drugih medijev. Obsijani smo od vsakovrstnih sporočil. Kdo vse to upravlja in s kakšno kvaliteto? Psihološki, mentalitetni, sociološki efekti so lahko uničujoči v svetu dela, financ, na borzi. Odsotnost določenega tipa znanja vidno kvari kakovost politike in njenega izražanja. Humanistične vede umirajo v času, ko je svet prenasičen z besedami in podobami. Barbarizacija v tem smislu ne pomeni Bariccove inovacije raznih Jobbsov, izumiteljev medkomunika-cijskih mrež in podobno. Barbariza-cija pomeni nazadovanje v jeziku, v pojmih, v mišljenju. Glede na vpliv, ki ga imajo, bi morali v medijih delati ljudje z določeno izobrazbo, z občutkom odgovornosti, z nekim zgodovinskim spominom, skratka, s primerno izobrazbo. Ta pa je lahko predvsem humanistična in ne tehnična. Ni naloga električarja, da piše članke, za pisanje je potrebna drugačna specializacija. Pri sami izdelavi reklame je npr. potrebno nekaj dodatnega znanja od zgolj tehnične komunikologije. Konec koncev lahko reklame izražajo nek estetski čut, ali pa so enostavne spake za kupca brez okusa (ali vsak takšen naj bi bil v namenih naročnikov spotov). Pripovedovati Italijanom, da je luksuz pravica ter jim prodajati avtomobilček z malim motorčkom a z usnjenimi sedeži, se mi zdi imeti ljudi za norca. Pomeni ustvarjati videz blagostanja med »reveži«. Izguba humanističnih ved pa sega globlje, saj so nekatera znanja in poznanja edine priče, kaj je človek nekoč bil, kaj je danes in kaj lahko postane. Humanistika je nenazadnje edina kritična zavest tehnoznanstvenega in mer-kantilnega sveta. Nekdo pač mora zarisati meje borznim brokerjem in jih opozoriti na svet izven kupov denarja. Pisatelj, kot je Don DeLillo, lahko to stori, pragmatični politik tega ne zmore, čeprav bi moral. Skratka, investicije v humanistično kulturo so investicije v človeka, ki se še ni izgubil v svetu pragmatizma, ki je sam sebi namen.Gre za človeka, ki ne malikuje zgolj boga-de-narja. Če naj ostajam v bližini tematike in jo »približam«, sem bral, da namerava v Sloveniji ministrstvo za finance v novih planih rezati sredstva namenjena kulturi. Polemika se je že vnela, sam bi pristavil nekaj misli. Če na stvari gledam z izkušnjami založnika in še prej človeka, ki se je ukvarjal z gledališčem, menim, da je v Sloveniji prepuščanje kulture in umetnosti tržišču nerealno. Preprosto ni številk, ni dovolj ljudi, ni dovolj potencialnih kupcev, gledalcev, bralcev, poslušalcev itd. Slovenski narod je številčno premajhen, da bi lahko umetnost in znanost živela od tržišča in prodaje. To je možno samo za zelo majhno elito, če je sploh možno. Drugače morajo umetniki ob pesnjenju imeti še nek poklic. Rezi v kulturi tudi ne bodo uravnovesili državne bilance, čeprav s tem ne trdim, da je svet kulture in kulturnikov nedotakljiv. Slovenija ima sorazmerno veliko umetniških struktur, kot so gledališča, galerije, muzeji, glasbene ustanove, dve operni hiši itd. V Sloveniji, in predvsem v Ljubljani, je ogromno kulturnih prireditev, mnoge so na mednarodni ravni. Skratka, ponudba je bogata. Kar mi je znano, deluje veliko kulturnikov s statusom samostojnega delavca, ki prejema državne podpore. Vprašanje je, če je ves ta stroj dovolj sodoben, učinkovit in kakovosten. Skratka, koliko je v njem kvalitete in koliko klientelizma. Ker živim v Italiji, točneje v deželi Furlaniji-Julijski krajini, se mi zdi kulturna ponudba Slovenije izrazito bogata in večja od tiste, ki jo imajo sosednje dežele ali države s podobnimi bruto dohodki. Kot sem prepričan, da kulture ni možno prepustiti tržišču, sem ravno tako prepričan, da mala država ne bo zdržala tolikšnega aparata, toliko zaposlenih, toliko podpor, preko 6.000 novih knjižnih naslovov na leto, bogato fil-mografijo itd. Glede profesionalne kulture bodo morali biti kriteriji strogi, mislim pa, da obstaja še vedno kar nekaj možnosti za zaposlovanje humanistično izobraženih ljudi, ki lahko ob svojem umetniškem delu predajo mlajšim svoje znanje. Tu so potem še mediji in najrazličnejši poklici, težko pa si predstavljam npr. že omenjene visoke številke samostojnih kulturnih delavcev. V Italiji si z umetnostjo služijo kruh umetniki, ki so »na tržišču«, ostali opravljajo druge poklice. Ze pri honorarjih so sistemi različni. V Italiji se zaslužki naslanjajo na prodajo, v Sloveniji na sindikalne pogodbe, kjer je nujen sofi-nancer država. To je razumljivo in pravilno, vendar le do določene mere. Verjetno je v slovenski kulturi ostalo nekaj dediščine iz prejšnjih, socialističnih sistemov, ki so namensko podpirali akademije, društva umetnikov in mnoge kulturne delavce. Tudi to je bil način podpore in obenem kontrole. Skratka, siromašiti kulturo pomeni siromašiti narod, ostajajo pa vprašanja o kriterijih. Slovenci smo nedvomno narod, ki veliko bere in je nasploh dober odjemalec kulturnih dobrin. To pa ne opravičuje nekaterih ljubljanskih »kuhenj«, ki delujejo na vezi med kulturniškimi lobiji in dežurno politiko. Teh »kriterijev« očitno ne gre podpirati, saj ne sodijo v humanistično etiko in izobrazbo. DIVAČA - Pobuda skupine obrtnikov Bodo nad podzemnim tokom Reke postavili še tretjo obrtno cono? DIVAČA - Pred dnevi bi morali divaški svetniki obravnavati osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN), vendar ga je župan Drago Bo-žac umaknil z dnevnega reda. Razlog za to so pobude za gradnjo družinskih hiš v bližini vasi Barka v Brkinih, ki je sicer arheološko najdišče, in Otošče na robu Vipavske doline ter nove obrtne cone Divača med cestninsko postajo in udornico Risnik. Skupina divaških obrtnikov, povezanih v zadrugo z imenom Skorš, je na občino vložila pobudo za izgradnjo nove obrtne cone na tri hektare velikem kmetijskem zemljišču, ki je v prodaji (cena za kvadratni meter je dva evra). V spremnem pismu so zapisali, da je za izhod iz krize najbolj primeren razvoj družinskega podjetništva. »Dejstvo je, da vsak od nas premišljuje o lastni samozapo-slitvi in premleva različne ideje, kako uresničiti svoje poslovne interese.« Člani zadruge imajo namreč svoje delavnice oziroma poslovne prostore kar v domačih hišah. "Hkrati pa bo v coni občina lahko postavila manjši inkubator za mlade podjetnike, začetnike,« so še zapisali pobudniki. S svojo pobudo pa so v Divači, kjer so bili še ne tako dolgo nazaj deležni veliko kritik zaradi obsežnih zazidalnih območij, povzročili veliko razburjenje. Nekaj dni pred sejo so se z županom sestali vodje posameznih odborov občinskega sveta in sklenili, da obravnavo osnutka OPN umaknejo z dnevnega reda. »Občina se še ne more odločit, ker so za obrtnike na voljo druge površine, vendar so cene v teh conah zelo visoke,« je pojasnil predsednik občinskega odbora za prostor Stojan Lipolt. »Občina je v dilemi, ali naj omogoči obrtnikom, da vzpostavijo svojo cono, ali naj prepriča investitorje, da cene znižajo. Za to ima ustrezne mehanizme, kot je taksa za nezazidano stavbno zemljišče, vendar je Divača tudi krajinsko občutljiv prostor.« Poleg tega je območje, kjer naj bi stala nova PISMA UREDNIŠTVU Noben kompleks, le želja po korektnosti V petek, 24. junija je g. Vodo-pivec objavil odgovor na moje zakasnelo pismo glede znanja italijanskega in slovenskega jezika, pri čemer je prišlo do manjšega nesporazuma. Nikakor namreč ne mislim, da je v našem komuniciranju z večinskim narodom dobra tudi slaba italijanščina. Kljub temu, da npr. zelo dobro poznam razvoj italijanskega jezika (od latinščine pa vse do danes) sama ne prevajam v italijanščino in v tem jeziku ne napišem niti preprostega pisma. Dobro se zavedam, da moja priučena italijanščina ne more biti brezhibna. Kadar moram napisati kaj v italijanskem jeziku, prosim za to uslugo koga, ki ta jezik obvlada. Morda sem prav zato kritična do napak v naši materinščini. 29. aprila me je v poročilu o zboru članov SKGZ neprijetno prizadela skorajda nesprejemljiva slovenščina. Podobni jezikovni spodrsljaji so se vrstili v predvolilni kampanji. Ko mi je prišlo spet v roke prej omenjeno poročilo, sem se »zapičila« v mnenje gospoda Vodopivca, »da ne obvladamo enakovredno slovenskega in italijanskega jezika«. Ker leti njegova kritika na italijanski jezik, sem nehote sklepala, da se mu zdi naša slovenščina boljša ali vsaj dobra. Moj odgovor je letel zato na našo zelo pomanjkljivo slovenščino. Dvomim, da bi kdo v italijanščini rekel, da bo predavanju sledila socievo-lezza. Ne vem, kako v naših društvih in organizacijah prevajajo v italijanščino družabnost, ki ni nič drugega kot prav socievolezza. Namesto sklep ali odločitev je pri nas največkrat zapisana neustrezna izbira (ital. scelta bi bila pravilna), da o glagolih in predložnih zvezah sploh ne govorim. Vezati, privezati in zvezati naši pisci kar pomešajo, enako prerezati, razrezati in izrezati, če ne napišejo celo izstri-či, kar počnejo že otroci v vrtcih. Ne vem kaj si mislijo o slovenskem jeziku tisti, ki ob nedeljah prebirajo strokovne nasvete o gojenju poljskih pridelkov. Nekaj let so opravljali izpite na Visoki šoli za prevajalce tudi ekonomisti. Prijavili so slovenščino v upanju, da se ne bo treba učiti. Zaradi pomanjkljivega znanja pa so izpit celo večkrat ponavljali. Zelo slabe prevode sem jim večkrat prevedla v enako nesprejemljivo italijanščino. Njihovi odzivi so bili zelo različni. Od odgovora nekega študenta, da se slovenščine ne bo učil, ker je nikdar ne bo potreboval in ga zato ne zanima, kako piše. Zanj velja rek, da človek zarečenega kruha največ poje. Danes je med vidnejšimi politiki slovenske manjšine. Najbolj pozitivno se je odzvala neka študentka z Goriškega. Začudena je bila nad nemogočim »italijanskim prevodom« in dodala: »Dokler se ne bom naučila boljše slovenščine, ne pridem k izpitu«. Dolgo je ni bilo, ko pa je prišla, je pisala prevod zelo dobro. Nisem si zapomnila njenega imena, ne vem, kje je in kaj dela danes, a zelo rada bi jo še kdaj srečala. V mojem spominu je zapisana kot eden najsvetlejših primerov iz tistih let. Moje pismo torej ni bilo namenjeno opravičevanju pomanjkljive italijanščine, ampak brezbrižnemu odnosu do naše materinščine. Lelja Rehar Sancin Srenje, jusi in še kaj Rada bi opozorila na napačno uporabo izraza, ki se redno pojavlja v Primorskem dnevniku, ko se omenjajo srenje in jusi. Zadnjič sem to opazila prejšni teden, v članku, ki je govoril o openskem kresu za praznik sv. Ivana, in pa v članku o openskem Strelišču. Izraz, ki ga imam v mislih, je beseda 'jus', za katero se ne bo nikoli dovolj poudarilo, da pomeni isto kot izraz 'srenja' in sicer zgodovinska organizirana vaška skupnost za upravljanje skupne lastnine. Vasi so si namreč v preteklosti (in si lahko še danes) po volji izbrale oz. uporabljale eni ali drugi izraz. Sama Openska srenja (t.j. openska vaška skupnost potomcev staroselcev in eventuelno novih zaslužnih članov) tttfi že dalj časa uporablja naziv Open-ski jus. Novinar pa je uporabljal izraz 'jus', ko je govoril o telesu, ki se praviloma imenuje Odbor za ločeno upravo jusarskih površin. Ta odbor je upravna institucija, čigar člani so bili izvoljeni in niso nujno potomci staroselcev. odbor pa je izraz Tržaške občine, ki ga je ustanovila, da bi obdržala posest nad openskimi ju-sarskimi zemljišči, ker je srenja pod prisilo fašizma prenehala delovati. Odbor za ločeno upravo jusarskih površin bi bil moral izginiti potem ko je Dežela FJK leta 2003 priznala pravno osebnost Openskemu jusu. Nekaj članov je takrat pravilno iz odbora odstopilo, a trije so iz raznih bolj ali manj upravičenih razlogov ostali, predvsem zato, ker se Tržaška občina ni hotela soočati z izgubo uprave jusarskih zemljišč. Openski jus je bil tudi pripravljen na transakcijo z Občino, zlasti ker ostajajo še vedno odprta razna pereča vprašanja, vendar prejšnja občinska uprava za to ni imela posluha. Upati je, da bo z novo upravo dialog boljši in stvarnejši. Wilma Campanialli obrtna cona, zaščiteno, čeprav to ne pomeni, da gradnja ob spoštovanju določenih omejitev, tam ni možna. Dodatno je za razburjenje pa tudi razočaranje, posebej med člani neodvisne Liste občanov za Kras in Brkine, poskrbel borec proti pozidavam na Krasu in pobudnik za uveljavitev zaščitne klavzule Robert Ro-gič, saj se je znašel med ustanovitelji zadruge. Pozneje se je umaknil. Povedal, je, da se je za sodelovanje odločil, ker podpira zadrugo kot obliko gospodarskega povezovanja, prepričan pa je tudi, da so na sporni lokaciji določene dejavnosti možne. Vendar, ker je v Divači spomin na polemike še močno prisoten, bo občina pred odločitvijo za mnenja zaprosila Agencijo za okolje, Zavod za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Park Škocjanske jame (PŠJ). Slednjega smo za stališče pobarali mi. »Razvoj občine Divača s turizmom kot primarno dejavnostjo bi moral biti sonaravno naravnan,« je povedal strokovni sodelavec PŠJ Borut Peric. »Park je z okoli 100 tisoč obiskovalci na leto nosilec turističnega razvoja v prostoru, zato je ob vhodu v zavarovano območje veliko število obrtnih con sporno. Gre za degradacijo naravnega okolja. Nekatere cone so že zasnovane, pa še niso zapolnjene, zato bi bilo smiselno dograditi najprej te, potem pa nove. Cone pa verjetno ležijo tudi nad podzemnim tokom Reke, kar je problematično z vidika ohranjanja kraškega vodonosnika, ki oskrbuje prebivalstvo s pitno vodo. Zato bi raje videli, da se take zadeve preudarno umeščajo v prostor, na bolj primernih mestih in predvsem z občutkom za ohranjanje okolja na Krasu. Naše mnenje sicer ni zavezujoče, vendar si želimo, da do njih ne bi prišlo. Škocjanske jame so pri nas še vedno edina lokaliteta, vpisana na seznam svetovne dediščine pri UNESCO.« Mnenja ostalih omenjenih ustanov naj bi na občini pridobili do konca meseca. Če bodo negativna, bodo organizirali javno razpravo, je napovedal Stojan Lipolt. Sicer pa se za divaške obrtnike nakazuje še druga možnost, in sicer na območju obrtne cone Na Vrtači, ki je v zasebni lasti, vendar se ne gradi. Cona leži ob križišču magistralne in regionalne ceste, med železnico in avtocesto. »Lastnik je nakazal pripravljenost za zamenjavo svojih zemljišč, saj nima več interesa graditi obrtno cono,« je povedal Lipolt. Po naših informacijah naj bi občina zamenjala zemljišča, ki ležijo ob cesti proti Lokvi, v Gabrovem naselju, lastnik cone Iztok Krumpak iz Izole, pa se je pretekli teden že sestal z županom. Na naše vprašanje, ali je lokacija sprejemljiva tudi za divaške obrtnike, je predsednik zadruge Skorš Franko Matevljič odgovoril pritrdilno. »Naš interes je le priti do zemljišč po ugodni ceni, saj na divaškem ne obstaja tako dobičkonosna obrtno-poslovna dejavnost, ki bi omogočila najem kredita za nakup drastično dragih zemljišč.« Te v obstoječih cona dosegajo tudi 156 evrov za kvadratni meter. Razlog za tako visoke cene pa se najbrž skriva v tem, da so bila zemljišča v coni Na Vrtači prodana dvakrat. Prvič leta 2001, ko jih je od občine Divača odkupilo koprsko podjetje DOM, drugič pa leta 2005, ko jih je kupila izolska gradbena družba IGT. Zemljišča v coni Risnik pa je od lastnikov neposredno kupilo ajdovsko Primorje in divaška nepremičninska družba 1BK, ki na območju gradi dve večji proizvodni hali. Irena Cunja / RADIO IN TV SPORED Torek, 28. junija 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Pod krinko 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre Canale 5 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom -La festa di Hanna (pust., Nem., '08, r. P. Weissflog, i. D. Korner) 16.30 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Paperissima sprint 21.10 Nan.: I liceali 3 (It., i. M. Pog-gio) 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 6.55 7.55, 8.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik - Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.50 Nan.: Un ciclone in convento 11.40 Nan.: Verdetto finale 12.30 Nan.: Don Matteo 5 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.00 Film: La nave dei sogni -San Francisco (pust., Nem., '07, r. H. Togel, i. H. Keller) 16.50 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Da Da Da 21.20 Film: Indovina chi (kom., ZDA, '05, r. K. Rodney, i. A. Kutcher) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Film: La vera madre (dram., It., '99, i. G. Albano) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Appunta-mento al cinema 23.30 Film: II caso deII'infedeIe Klara (dram., It., '08, r. R. Faenza, i. L. Chiatti) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.35 Nan.: American dreams 10.20 Dok.: Rai Educational - Crash files 10.35 Dnevik, Zdravje in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.05 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 One Tree Hill 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisol-ti 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Insideout - Pazzi per la scienza 23.25 Nan.: Sacerdote per sempre 23.10 Dnevnik 0.10 Aktualno: La Storia sia-mo noi 1.00 Dnevnik - Parlament 1.15 Nan.: 3 libbre La 7 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Film: I dieci gladiatori (pust., It., '63, r. G. Parolini) 10.50 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.00 Dok.: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Dok.: Figu 15.05 Nan.: Wind at my Back 15.50 Film: Paradise (dram., ZDA, '91, r. M. Agnes, i. M. Griffith) 17.25 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok.: Doc 3 0.55 Dok.: Rai Educational u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.25 Nan.: Nikita 9.50 Nan.: Giu-dice Amy 10.45 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Talk show: Benessere - Il ritrat-to della salute 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Carabinieri 7 13.00 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: In viaggio con papa (kom., It., '82, r. A. Sordi, i. C.. Verdone) 17.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Ballistic (akc., ZDA, '02, r. W. Kaosayanada, i. A. Banderas) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.05 Reportaža: Top Secret 1.15 Nočni dnevnik ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Avventurosa vacanza di Emma e Daniel (pust., Fin., '03, r. I. Magner, i. M. Gidlof) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 23.25 Omizje 1.20 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.05 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Dan ljubezni (pon.) 14.35 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.05 5. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 15.45 Izobr. nan.: Slovenski vodni krog 16.10 Knjiga mene briga 16.30 Platforma (pon.) 17.00 Mostovi -Hidak (pon.) 17.30 Črno beli časi 17.50 Po-ljudno-znanstv. serija: Življenje: Ribe 18.45 Glasbena oddaja 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. film: 20 let Slovenije 21.00 Dok. felj-ton: Potovanje v Ljubljano 21.25 Portret: Ob 90-letnici rojstva Primoža Ramovša 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Resn. show: Invincibili 0.00 Show: Saturday Night Live 1.25 Show: Po-kerlmania 2.15 Nočni dnevnik LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 6.55 16.20, 0.35 Movie flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: MacGyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Lo sparviero di Lon-dra (dram., ZDA, '47, r. D. Sirk, i. L. Ball) 16.10 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.55 Nan.: Chiamata d'emer-genza 18.25 Kviz: Cuochi e fiamme 19.30 2.20 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Aktualno: Dottori in prima linea 23.35 Dnevnik 0.00 Dok.: Storia proibita del '900 italiano 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.0016.05 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Cuore Tuareg 9.30 Nan.: Amanti 10.20 Glasb.: Mille voci 12.25 Aktualno: Video-motori 12.40 Šport: Super Sea 13.05 Dok.: Wild Adventure 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cicaleccio - Estate 201119.30 Večerni dnevnik 20.00 Variete: Per il nostro corpo - Estate 201120.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.30 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 22.50 Aktualno: Antiche Ville del FVG 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Fino allo spasmo (pust., '78, r. S. Bergonzelli, i. B. Bouchet) |r Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 9.35 Ris. nan.: Klju-kec s strehe (pon.) 10.35 Šola Einstein (pon.) 11.05 Plesna odd.: Čarovnik iz oza 11.55 Tarča (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 13.45 Trikotnik (pon.) 14.15 Trikotnik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.15 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.35 Dok. serija: Zdravje v Evropi 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: Sladke sanje 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 22.25 Film: Laurent Canyion, i. Kate Beckinsale 0.05 Slovenska jazz scena (t Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 7.50 Kronika 8.05 Žarišče 9.00 Odbor DZ za promet 13.00 Odbor DZ za notranjo politiko 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče i Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in 15.00 Istrska potovanja 15.30 Biker explorer 16.00 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.30 22.15 »Q« - trendovska oddaja 17.15 Srečanje z 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe jadran 20.00 Potopisi 20.30 Folkest 21.00 Glasb. odd.: Boben 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione magazin 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.45 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 13.00-15.00 Novice in videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 20.30 Objektiv 21.00 Pod drobnogledom 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 23.00 Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Razred 3000 (ris.) 8.0014.25 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.1016.15 Nad.: Grenko slovo 10.35 17.20 Nad.: Ko se zaljubim 12.00 15.20 Tereza (dram. nan.) 13.00 24 UR, Novice 13.30 Oprah show (družb. teme) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Guvernerjeva žena (tri-ler, ZDA, '08) 21.35 Zvezde na sodišču (dramska serija) 22.30 24UR zvečer, Novice 22.50 Kosti (krim. serija) 23.45 Čistilec (dramska serija) 0.40 24UR, ponovitev, Novice 1.40 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.35 10.50 Obalna straža (akc. serija) 9.30 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.55 Super heroji (ris.) 10.20 Požeruh (ris.) 11.45 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.40 Fra-sier (hum. serija) 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Film: Batman proti Drakuli (ris., ZDA, '05) 15.05 Najbolj nori športi (ek-stremni športi) 15.35 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - Info, promet 20.00 Film: Pregon (kom., ZDA, '94) 21.55 Film: Tenacious D in usoda ro-cka, i. Jack Black (kom., ZDA/Nem., '06) 23.45 Pa me ustreli! 0.15 Film: 100 bejb (rom. kom., ZDA, '02) 2.00 Love TV (erotika) 3.05 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Erica Johnson De-beljak: Prepovedan kruh - 15. nad.; 18.00 Koncert; 19.15 Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Bal-lando con Casadei; 9.35 Poletni zmenek; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Cervelli in fuga; 11.33 Tutti frutti; 12.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 19.00 La via della Plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Album Charts;21.30 Proza; 23.00 Radio Disco; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 29. junija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA V sredo se bo nad deželo še zadrževala precej stabilna Anticiklon nad srednjo Evropo postopno slabi, Alpam se zračna masa. V četrtek nas bo iz severne Evrope dosegla od zahoda približuje vremenska fronta. S severnimi ve-hitra hladna fronta. trovi priteka k nam topel in še razmeroma suh zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.40 r lunine mene ^ Luna vzide ob 3.24 in zatone ob 19.26 a bioprognoza Vremenski vpliv bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi spodbuden. morje Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje C. plimovanje Danes: ob 4.22 najnižje -64 cm, ob 10.59 najvišje 28 cm, ob 15.56 najnižje -6 cm, ob 21.43 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.51 najnižje -66 cm, ob 11.34 najvišje 31 cm, ob 16.35 najnižje -5 cm, ob 22.15 najvišje 44 cm. temperature v gorah oc 500 m...........27 2000 m ..........13 1000 m ..........22 2500 m ..........11 1500 m ..........17 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 14/28 TOLMEČ O 15/30 CELOVEC O 11/27 TRBIŽ O 13/26 O 10/24 KRANJSKA G. o 12/25 «j^i S. GRADEC O ^ TRŽIČ 12/26 0 KRANJo^ LJUBLJANA 13/27 POSTOJNA O 13/26 KOČEVJE REKA 14/28 CELJE 13/27 O MARIBOR 014/26 PTUJ O M. SOBOTA O 17/28 N. MESTO 14/28 O ZAGREB 16/28 .^n O ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo jasno vreme. V hribih bo dopoldne jasno, popoldne pa zmerno oblačno. Ponekod bo možna kakšna ploha. Pihali bodo krajevni vetrovi, popoldne lahko tudi okrepljeni. V primerjavi s prejšnjimi dnevi bo stopnja vlage nekoliko višja. Prevladovalo bo sončno vreme. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 19, najvišje dnevne od 27 do 31 stopinj C. CELOVEC O 12/21 TOLMEČ O 12/26 TRBIŽ O 8/17 o 12/18 KRANJSKA G. O GRADEC 14/25 O 14/22 U c CDanEi MARIBOR 014/26 M. SOBOTA O 16/28 & JCn VIDEM o CA* 14/28 O PORDENON 15/27 Ž ČEDAD O 15/27 £ GORICA O 17/28 O N. GORICA 18/22 TRŽIČ 15/23 ^J KRANJ LJUBLJANA 16/25 POSTOJNA O 15/22 KOČEVJE PTUJ o CELJE 15/26 N. MESTO 16/28 o ZAGREB 16/30 „ O Po vsej deželi bo prevladovalo nestanovitno vreme s plohami in nevihtami, tudi močnejšimi. Deževalo bo lahko že od jutra, ponekod bodo padavine lahko močne. Popoldne ali proti večeru izboljšanje z razjasnitvami sprva iz Karnije. Zapihal bo v sunkih lahko močan severni do severozahodni ^yeter; od večera ob morju pa burja. (NAPOVED ZAJUTRI V četrtek bo spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. V petek se bo delno razjasnilo. Malo hladneje bo. UNESCO - Nominacijo so skupaj oddale Slovenija, Italija, Francija, Nemčija, Švica in Avstrija Prazgodovinska kolišča okoli Alp končno uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine PARIZ - Odbor za svetovno dediščino je v sklopu 35. zasedanja v Parizu skupno nominacijo prazgodovinskih kolišč okoli Alp v nedeljo uvrstil na Unescov seznam svetovne dediščine, so sporočili z ministrstva za kulturo. Nominacijo, ki jo je odbor podprl soglasno, so skupaj oddale Slovenija, Francija, Nemčija, Švica, Avstrija in Italija. Unescov seznam svetovne dediščine velja za zelo prestižnega. Slovenija je z uvrstitvijo nanj pokazala, da ima bogato kulturno dediščino, ki je primerljiva z izjemno dediščino na globalni ravni, je za STA povedala koor-dinatorka za svetovno dediščino Unes-ca v Sloveniji Špela Spanžel. Po njenih besedah gre za "brand", s pomočjo katerega se lahko Slovenija trži in pro-movira in osvešča javnost o dani kulturni dediščini. Slovenija se je pripravi skupne serijske transnacionalne nominacije za vpis kulturne dediščine na Unescov seznam pridružila na povabilo Švice kot vodilne partnerice. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama v občini Ig. Skupini kolišč na Igu sodita v Krajinski park Ljubljansko barje, ki je tudi upravljavec celotnega območja. Ključno pri vpisanih spomenikih je namreč, da imajo zagotovljeno dolgotrajno fizično in pravno zaščito. Spanžlova je omenila, da je posebnost slovenskih kolišč v tem, da niso vidna. Na Igu se kolišča nahajajo v travniku in zaradi ranljivosti niso dostopna. "Ključno za Slovenijo je, da bomo koliščarsko kulturo skušali predstaviti s pomočjo najdb, ki jih hranita Narodni muzej Slovenije in Mestni muzej Ljubljana," je pojasnila Spanžlova in dodala, da bogate najdbe z lokacij na Igu in drugih lokacij, na katerih so bile opravljene raziskave, pripomorejo k razumevanju celotne koliščarske kulture. Muzeji imajo že sedaj vzpostavljena vodstva in prirejajo delavnice na temo koliščarstva, prav tako so že organizirana vodstva po krajinskem par- ku na Barju. Nekatere države, ki poleg Slovenije sodelujejo pri projektu, so se odločile, da bodo napravile reprodukcije kolišč in jih na ta način predstavile javnosti. V Sloveniji pa se o tej možnosti še dogovarjajo. Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo izbor 111 od skupno le 1000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah okoli Alp. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja od 5000 do 500 let pred našim štetjem, ki se nahajajo pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih. To omogoča zelo dobre pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja. Na podlagi velikega bogastva tovrstnih ostankov kolišča podajajo jasno in izčrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi in natančne informacije o njihovem vsakodnevnem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških iznajdbah. Zaradi dobrih možnosti natančnega datiranja ostan- kov arhitekturnih elementov kolišča omogočajo razumevanje celotnih prazgodovinskih vasi in njihov nadroben prostorski razvoj v zelo dolgem časovnem obdobju. Kolišča hkrati podajajo najboljše znane arheološke vire za prazgodovinske naselbine, piše v sporočilu za javnost. Na Unescovem seznamu svetovne dediščine so bile doslej iz Slovenije kot naravna vrednota vpisane le Škocjanske jame. V letih 2009 in 2010 je odbor za svetovno dediščino obravnaval skupno nominacijo Španije, Slovenije in Mehike "Živo srebro in srebro. Almaden in Idrija s San Luis Potosijem", ki pa za vpis na seznam ni prejela zadostne podpore. Slovenija in Španija sta januarja letos predložili revidirano nominacijo, ki jo bo odbor ponovno obravnaval junija 2012. Že 35. zasedanje mednarodnega odbora za svetovno dediščino se je v Parizu začelo 19. junija, sklenilo pa se bo v sredo. Odbor sestavljajo predstavniki iz 21 držav. (STA) MOSKVA - Šestčlanska posadka Mednarodne vesoljske postaje (ISS) se je morala včeraj za kratek čas zateči v dve kapsuli, potem ko so mimo vesoljske postaje potovale nevarne vesoljske smeti. Ker je posadka kos odpadnih razbitin, ki se je bližal 110 metrov široki postaji, opazila prepozno, se mu ISS ni mogla več izogniti, so povedali predstavniki v Moskvi. Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega centra za vesoljske polete v Moskvi Valerija Lindina se je šestčlanska posadka za pol ure umaknila v dve kapsuli sojuz, ki sta pritrjeni na ISS, še preden je odpadna razbitina priletela mimo postaje. Odpadni kos je bil od vesoljske postaje oddaljen vsega 250 metrov, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Dogodek se je zgodil ob 14.30 po srednjeevropskem času. Posadka, v kateri so trije ruski kozmonavti ter dva ameriška in japonski astronavt, se je medtem že vrnila na ISS in nadaljuje z običajnimi opravili. ISS se je v preteklosti morala že večkrat izogniti delcem odsluženih satelitov, ki se gibajo po vesolju, vendar do poškodb doslej ni prišlo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ISS so začeli graditi leta 1998 z izstrelitvijo ruskega modula zarja in sedaj kroži 350 kilometrov od Zemlje. (STA) Rekonstrukcija kolišča Maharski prekop pri Igu nms, gor rehar VESOLJE - Posadka se je morala iz varnostnih razlogov zateči v dve kapsuli Mednarodna vesoljska postaja se je za las izognila vesoljskim smetem