Znanost in teologija si imata veliko pove- dati, saj sta obe zaposleni z isknjem resnice. Po- membne teme za pogovor so naravna teologi- ja, stvarjenje, Bo`ja previdnost in èude`i. Ta èlanek podaja kratek pregled stanja, v katerem se nahaja ta dialog. Udele`enci pogovora med znanostjo in religijo uporabljajo razliène prijeme, kar je odvisno od tega, ali si prizadevajo za pre- pir ali za slogo. Vendar pa uvodna predsta- vitev ne bo obravnavala te tematike, tem- veè aktualna vprašanja, okrog katerih se vrti omenjena debata. Teologija je za znanost naravni sogovor- nik, saj je prav tako kot slednja razumska dis- ciplina. Na enak naèin, kot znanost nasta- ne z razumskim raziskovanjem vesolja, se teo- logija porodi z razmišljanjem o èlovekovi ver- ski izkušnji. Tako znanost kot teologija si- cer trdita, da raziskujeta naravo resniènosti, vendar pa je veè kot oèitno, da procesa po- tekata na razliènih nivojih. Za naravoslov- ne znanosti je predmet preuèevanja fizièni svet in vsa `iva bitja, ki ga poseljujejo. Zna- nost do svojega predmeta pristopa na bre- zoseben in objektiven naèin, pri èemer upo- rablja eksperimentalno metodo raziskovanja. Z njo pridobljeni podatki morajo biti ved- no ponovljivi. Celo zgodovinske znanosti, kot sta npr. kozmologija in evolucijska biologija, se pri svojih razlagah opirajo na pridobitve neposredno eksperimentalnih znanosti, kot sta npr. fizika in genetika. Znanost si v svo- jem delovanju prizadeva dokopati se do na- tanènega razumevanja stvarnega sveta. /“Vse religije se ozirajo na doloèene us- tanovne dogodke, iz katerih izhajajo njihove tradicije.”/ Teologija raziskuje resnico o naravi Boga, do katerega pa je mogoèe pristopiti le s stra- hom in pokoršèino in ki ne more postati predmet eksperimentalnega preizkusa. Enako kot pri delu z ljudmi mora tudi odnos do Bo`je resniènosti temeljiti na zaupanju, poleg tega pa sta zanj neizogibno znaèilni indivi- dualnost in enkratnost. Verska izkušnja na- mreè ni nekaj, kar bi nastalo kot rezultat èlo- veškega delovanja, zaradi èesar je teologija odvisna od Bo`jega samorazodevanja. Tako se vse religije ozirajo na doloèene ustanov- ne dogodke, iz katerih izhajajo njihove tra- dicije in ki v veliki meri oblikujejo njihovo razumevanje Bo`je narave. Teologija si v po- vezavi z svetovno zgodovino nenehno zastav- lja vprašanja, zakaj so se pripetili doloèeni dogodki, kakšen je njihov smisel in kakšen namen. Èlovek, ki veruje v Boga stvarnika, namreè v ozadju vsega dogajanja v vesolju vidi delovanje Bo`jega razuma in volje. Zaradi vseh teh razlik med znanostjo in teo- logijo so nekateri prišli do preprièanja, da sta ti disciplini med seboj loèeni, pri èemer vsaka obravnava problem na svojski naèin. Èe bi bilo to res, dialog med znanostjo in religijo ne bi mogel obstajati. Podoba dveh razliènih jezikov je zelo priljubljena pri znanstvenikih, ki ne ̀ eli- jo biti nespoštljivi do religije, a jo sicer razu- mejo kot kulturno dejavnost in ne jemljejo resno njenih trditev, da poseduje doloèeno re- snièno vedenje o Bogu. Takšna dr`a religijo v primerjavi z znanostjo postavlja v podrejen 6 $ %!  %( %           !  # polo`aj. Pogosto se sliši misel, da se znanost ukvarja z dejstvi, medtem ko niso religijske trditve niè veè kot zgolj mnenje. Vendar pa je to dvojna napaka. Analize filozofije znanosti so v dvajsetem stoletju pokazale, da je znanstveno iskanje razumevanja utemeljeno na neèem veliko bolj koèljivem, kot je neproblematièno usklaje- vanje nedvomnih eksperimentalnih dejstev s teoretiènimi napovedmi. Teorija in ekspe- riment sta med seboj kompleksno prepletena, pri èemer velja, da ne obstajajo znanstvena dejstva, ki ne bi bila istoèasno tudi `e inter- pretirana. Teorija je potrebna za razlago tega, kar so izmerile naprave. Kar se tièe teologije, slednja zagotovo ni zgolj skupek nespornih resnic, zbranih iz izjav nespornih avtoritet. Za verskim preprièanjem namreè stojijo raz- logi. Eden izmed teh je razodetje, ki iz re- ligijske perspektive ne pomeni toliko resnice, podane v obliki stavkov, ki bi postali dostop- ni na nekak mistièen naèin, temveè interpre- tacijo dogodkov, v katerih je Bog razodel sa- mega sebe. S premislekom se da pokazati, da je teza o medsebojni neodvisnosti med znanostjo in teologijo, nepreprièljiva. Kako? Zakaj? To sta vprašanji, ki se ob tej problematiki morata zastavljati. Za pridobitev zadostnega razume- vanja o doloèeni stvari si je pogosto potrebno zastaviti kar obe. Kotlièek z vodo ne vre samo zato, ker goreèi plin segreva vodo, marveè tudi zato, ker si nekdo hoèe pripraviti sko- delico èaja. Obe vprašanji sta si med seboj zagotovo razlièni po svoji logiki. Med njima sicer ni nobenega nujnega logiènega sosledja, vendar pa mora med njima kljub vsemu ob- stajati neka smiselna vez, tj. med oblikama, ki ju odgovora zavzameta, mora obstajati do- loèena stopnja skladnosti. Nesmiselno bi bilo npr. poskusiti segreti vodo za èaj v hladilniku. Teologija mora prisluhniti znanstveni raz- lagi zgodovine vesolja in nato ugotoviti njeno skladnost z verskim preprièanjem, da je svet Bo`ja stvaritev. V primeru popolnega nes- kladja med obema razlagama bi bilo treba v mišljenju storiti doloèene spremembe. Verski fundamentalisti verjamejo, da bi popravek moral biti narejen na podroèju znanosti. Nji- hova zrcalna slika so znanstveni fundamen- talisti, ki trdijo, da za pridobitev popolne- ga razumevanja vesolja religija enostavno ni potrebna. Ta dva skrajna polo`aja pa odlièno ustrezata podobi, ki se dandanes pripisuje od- nosu med znanostjo in religijo. Vsaka stran zase v razgovoru zahteva popolno zmago, kar pa je popolnoma zgrešen naèin, saj bi obe morali priznavati komplementarnost obeh oblik iskanja resnice. Boljša rešitev bi bila v tem, da bi se oba nazora pozorno primerjala med seboj, s èimer bi zagotovo odkrili veliko skupnih toèk, ki bi jih lahko uporabili za raz- govor med znanostjo in religijo. Postmodernizem ima o znanosti in religiji enako mnenje, kar zadeva njune pripovedi, saj jih ima v obeh primerih preprosto za na- vadne izmišljene zgodbe, ki se ohranjajo le znotraj dotiène skupnosti. Obe namreè svojo vero opravièujeta z izkustvom, prav tako pa naj bi dose`ki obeh temeljili na kritiènem rea- lizmu. To hkrati pomeni, da nobena od obeh disciplin ne poseduje celote vedenja, kajti tako kot narava vedno znova razkriva nove in neprièakovane poteze, tudi Bog vedno os- taja izven dosega konènega èloveka. Vsaka soèasno priznava, da njeni vidiki resnièno- sti nimajo univerzalne uporabe. Prav takšne izjave, ki so podane v duhu kritiènega rea- lizma, ka`ejo na doloèeno sorodnost med znanostjo in religijo in so tako lahko moèna vzpodbuda za zaèetek dialoga med njima. Znanost je svoj uspeh dosegla tako, da se je skromno omejila na nekatera brezosebna vprašanja, ki zadevajo procese. Dejstvo je, da znanost izkustva lovi z ribiško mre`o, ki lovi le velike ribe. O glasbi se lahko izreka le z vi- dika mehanike, namreè, kako se `ivci odzo- vejo na zraène valove, ki udarjajo na bo- 6      benèek v ušesu. Globoka skrivnostnost glasbe se popolnoma izmakne njenim tehniènim prijemom. Tako se nikoli ne more dokopati do spoznanja, kako npr. èasovno zaporedje tonov govori o veènem kraljestvu lepote. Spoznanje o pomembnosti “mejnih vprašanj” je pomembna toèka sodobne razprave med znanostjo in religijo. Ta vprašanja se namreè porajajo iz znanosti same, presegajo pa njene zmo`nosti, da bi nanje lahko odgovorila. Ta mejna vprašanja so dandanes temelj novi ob- liki naravne teologije, ki so jo v veliki meri razvili znanstveniki sami, tudi taki, ki se sicer ne prištevajo k nobeni od religij.   ! Naravna teologija se poskuša nauèiti nekaj o Bogu na podlagi uporabe razuma in opa- zovanjem sveta. Pomembna predstavnika nje- ne klasiène oblike sta Toma` Akvinski (1225- 1274) in William Paley (1743-1805). Mo`je kot ona so govorili o “dokazih” za Bo`je bi- vanje. Za razlago obstoja sposobnosti `ivih bitij so pogosto uporabili teološki argument, da jih je naèrtoval bo`anski Rokodelec. So- dobna naravna teologija je s tega vidika skromnejša. Ne te`i veè za absolutno lo- giènostjo razlag, temveè se trudi dobiti ra- zumljiv vpogled v stvarnost, pri èemer pa še vedno trdi, da teizem lahko zagotovi popol- nejšo razlago kot ateizem. Sodobna narav- na teologija se zatorej nima veè za tekmeca znanosti, temveè za njen komplementarni del. Priznava, da so na znanstvena vprašanja mo`ni le znanstveni odgovori, in se zatorej osredotoèa na mejna vprašanja, ki sicer iz- hajajo iz znanosti same, a presegajo njene zmo`nosti, da bi lahko nanje podala odgo- vore. Od teh meta-vprašanj sta še posebej po- membni dve. /“Verno razumevanje sveta dela umljivost sveta samega umljivo”/ Prvo zadeva razlog, kako da je znanost v vsej svoji razse`nosti in globini sploh mo- goèa. Seveda lahko evolucijska potreba po pre`ivetju razlo`i, kako lahko èlovek zaznava vsakdanje fenomene. Nasprotno pa je te`ko verjeti, da ima èlovekova sposobnost razu- mevanja subatomskega sveta kvantne fizike in kozmiènega kraljestva, kjer sta kraj in èas ukrivljena, svoj izvor v potrebi po pre`ivetju. Obe podroèji namreè nimata niè opraviti z dogodki vsakdanjega `ivljenja, poleg tega pa sta lahko razumljivi le s pomoèjo naèinov mišljenja, ki so zelo v nasprotju z intuicijo. Poleg dejstva, da je svet globoko prosojen za razumsko znanstveno raziskovanje, je ta opa`ena razumnost sveta tudi nekaj lepega, vredna obèudovanja, tako da so znanstveniki v zameno za svoje delo raziskovanja velikokrat nagrajeni z obèutkom èudenja. Uveljavlje- na tehnika za raziskovanje v fiziki je iskanje teorij v obliki enaèb, v katerih prihaja do izra- za lepota matematike. Ugotovljeno je bilo namreè, da lahko le teorije takšne vrste na dolgi rok obrodijo sadove, ki prièajo o nji- hovi resniènosti. Zakaj je mogoèa globinska znanost? Zakaj je za uspeh znanosti nujna ab- straktna disciplina matematika? To sta po- membni vprašanji o naravi sveta, v katerem `ivimo. Znanost ne more ponuditi razlage o teh lastnostih naravnih zakonov, saj jih mora obravnavati zgolj kot nerazlo`ljivo os- novo, ki jo mora nujno predpostavljati, èe `eli razlagati naravne procese. Vendar zago- tovo ne bi zadostili zahtevi razuma, èe bi eno- stavno sprejeli dejstvo, da je znanost le sreèno nakljuèje. Verno razumevanje sveta dela um- ljivost sveta samega umljivo, saj mora za nje- govim èudovitim redom stati um njegove- ga Stvarnika. Ta red pa ni samo èudovit, temveè tudi zelo plodovit. Vesolje naj bi se zaèelo pred 13,7 milijardami let kot skoraj pravilna krogla, napolnjena s snovjo/energijo, ki se je širila. Danes je vesolje bogato in kompleksno. To dejstvo lahko samo na sebi namiguje, da se v ozadju zgodovine vesolja dogaja nekaj, o 6  # èemer se znanost ne more izreèi. Še veè, tudi znanost sama je z raziskovanjem evolucijskega procesa te zgodovine pokazala, da je vesolje `e od vsega zaèetka vsebovalo seme mo`nosti za nastanek `ivljenja na osnovi ogljika. Da je `ivljenje v tem vesolju mo`no, so osnov- ni naravni zakoni morali zavzeti toèno do- loèene vrednosti. Tovrstna “natanèna nastav- ljivost” osnovnih parametrov je znana pod imenom antropièni princip. Svet, ki je sposo- ben proizvesti bitja, ki se zavedajo samih sebe, je zares zelo posebno vesolje. Ta posebnost vesolja je izvor drugega meta-vprašanja: Zakaj bi temu moralo biti tako? Odkritje antro- piènega principa je bilo za mnoge znanstve- nike pravi šok, saj imajo raje splošnost kot partikularnost. Zaradi tega dejstva so se tudi nagibali k domnevi, da naš svet ni niè po- sebenega. Naravna teologija pa ima antro- pièno potencionalnost za dar, ki ga je stvarnik poklonil stvarstvu. Vsi tisti, ki zavraèajo ta nazor, imajo samo dve mo`nosti. “Natanèno nastavljivost” bodisi štejejo za še eno never- jetno sreèno nakljuèje bodisi so pristaši ne- verjetne domneve o veèvesolju, ki naj bi bilo sestavljeno iz neznanskega števila zelo raz- liènih vesolj. Razen enega naj bi bila ta ve- solja nedostopna za naša opazovanja, pri èemer naj bil naš svet zgolj po nakljuèju takšen, da so njegove razmere naklonjene raz- voju `ivljenja, temeljeèega na ogljiku. 7    Nauk o stvarjenju ne poskuša v prvi vr- sti odgovoriti na vprašanje, kako se je svet zaèel, temveè na vprašanje, zakaj svet sploh obstaja. Pri tem Boga obravnava kot ureje- valca in vzdr`evalca vesolja. Bog v tem smislu ni bil stvarnik le ob nastanku vesolja, ki ga zaznamuje dogodek velikega poka, temveè je svojo stvariteljsko dejavnost nadaljeval v vsakem nadaljnjem trenutku `ivljenja vesolja. Veliki pok je zelo zanimiv z vidika znanosti, vendar pa za teologijo nima veèjega pome- na. Stvarjenje je torej neprestan proces, v ka- terem Bog deluje tako s pomoèjo naravnih procesov kot tudi na mnoge druge naèine. In prav na takšnem razumevanju stvarjenja bi moral temeljiti dialog med znanostjo in religijo. /“Dar ljubezni mora biti naslovljencu te ljubezni vedno dan v njegovo svobodo”/ Znanost lahko s svojim vpogledom v pro- cese in zgodovino vesolja veliko prispeva k interdisciplinarnemu razgovoru. Njeno naj- pomembnejše odkritje je nastanek novosti preko mehanizma evolucije, pri kateri spe- cifièno interagirajo normalne (antropiène) zakonitosti in kontingenca. Ta interakcija med nujnostjo in nakljuènostjo se dogaja na robu kaosa. To mejno podroèje vsebuje raz- liène stopnje reda, hkrati pa je tudi odprto za majhne spremembe. Omenjena interak- cija se dogaja na razliènih ravneh, od koz- miène evolucije zvezd in galaksij, vse do vsem znanih bioloških zgodb, ki pripovedujejo o tem, kako se je kopensko `ivljenje razvijalo v vedno kompleksnejše oblike. V zgodovini znanosti se vèasih napaèno ocenjuje pomen Darwinove objave dela Ori- gin of Species (Izvor vrst) leta 1859 in se ga ima enostavno za vzrok dokonène loèitve poti med znanostjo in religijo, ki je prekinila vsa- ko pravo razpravo med njima. Kar se tièe zgo- dovinskih dejstev, pa je treba poudariti, da niso vsi znanstveniki takoj sprejeli Darwinove ideje niti je niso vsi teologi takoj zavrgli. Nuj- no je potrebno upoštevati razliko med seda- njostjo in preteklostjo in prvo gledati in ra- zumevati v luèi druge. Charles Kingsley in Frideric Temple sta bila kršèanska misleca, ki sta iznašla frazo, s katero sta spretno pov- zela naèin, kako naj bi religiozni ljudje raz- mišljali o razvijajoèem se svetu. Po njunih besedah bi Bog nedvomno lahko ustvaril svet v `e dokonèni obliki, vendar pa se je izka- zalo, da je Bog namesto tega naredil nekaj boljšega, bolj premetenega, ko je ustvaril svet 6      tako zelo prekipevajoè od rodovitnosti, da so njegove stvaritve smele celo “narediti same sebe”, ko je ta potencial enkrat postal dosto- pen z evolucijskim razvojem. S tem vpogledom je povezana zelo po- membna teološka ideja, ki se nanaša na Bo`ji odnos do njegovega stvarstva. Kršèanska teo- logija temelji na veri, da je ljubezen temeljna Bo`ja lastnost. Takšen bog ni noben vesoljski tiran, ki bi vlekel vse vrvice stvarstva, in bi ga tako imel za nekako lastno lutkovno gle- dališèe. Dar ljubezni mora biti naslovljen- cu te ljubezni vedno dan v njegovo svobo- do. Ena najpomembnejših idej teologije dvaj- setega stoletja je bila ideja kenoze. Ta nauk trdi, da je Bog s stvarjenjem samega sebe omejil, s èimer je ustvarjenim bitjem omo- goèil osamosvojitev in svobodo v oblikovanju lastne podobe. Bog vsako dejanje dopusti, ne glede na to, ali se le–to zgodi po njegovi volji ali ne. Razumevanje Bo`jega odnosa do sveta skozi perspektivo kenoze je teologiji zelo v pomoè, ko išèe odgovor na vprašanje zla in trpljenja, ki je zanjo zagotovo eden od naj- trših orehov. Svet, v katerem ustvarjena bitja delajo same sebe, je velika dobrina, za kar pa je potrebno plaèati davek. Raziskovanje po- tencialnosti, ki v kontekstu evolucije ne po- meni niè drugega kot “prilo`nost”, zna vo- diti v stanje nejasnosti, èe ne celo v slepo uli- co. Genetske mutacije so motor, ki na zemlji `ene rodovitno zgodovino `ivljenja. Tem pa niso podvr`ene le zarodne celice, ki na tak naèin proizvajajo nove oblike `ivljenja. Mu- tirajo lahko tudi somatske celice, ki s tem po- stanejo maligne. Boleèe dejstvo raka ni ni- kakršen blagoslov, in te`ko je razumeti, zakaj bi Bog dopustil takšno zlo, ki bi ga sicer lahko zlahka prepreèil. Rak je zagotovo neizogibna senèna stran procesa razvijajoèe se rodovit- nosti. Ideja evolucije na razgovor med zna- nostjo in religijo sicer ni delovala niti zelo destruktivno niti zelo konstruktivno, je pa imela zelo vzpodbuden vpliv na teološko raz- mišljanje. A znanost postavlja še eno vprašanje, ki ga morajo teologi, ki govorijo o svetu kot o stvaritvi, premisliti. Kozmološka konèna prognoza za prihodnost vesolja je namreè te- maèna. Gre sicer za èas, ki je neznansko od- daljen od sedanjega trenutka, vendar pa naj bi takrat prišlo do gotovega konca, ko bo ve- solje propadlo bodisi tako, da se bo sesed- lo samo vase, bodisi tako, da se bo širilo in ohlajevalo v neskonènost, kar naj bi bil celo verjetnejši scenarij. @ivljenje na osnovi og- ljika bo tako nekoè zagotovo izginilo iz ve- solja. Teologija si je vedno prizadevala za rea- listièen pogled na smrt, ne glede na to, ali le-ta zadeva posameznika ali celotno vesolje. Pri tem pa se ne zanaša na varljiv optimizem, kot ga ponuja evolucija, temveè svoj up glede usode po smrti gradi zgolj na zvestobi Stvar- nika sveta. Nedavni razvoj v razgovoru med znanostjo in religijo predstavlja ravno po- veèanje zanimanja za preverjanje razumnosti takšnega upanja. Rezultat te aktivnosti je obèuten napredek v eshatologiji, vendar pa na tem mestu ni prostora za predstavitev po- drobnosti te tematike. *1    Verniki molijo k Bogu, da bi slednji us- lišal njihove prošnje. Teologi govorijo o Bo`ji previdnosti, s katero Bog vpliva na potek zgo- dovine. Vendar pa znanost govori o zakoni- tostih procesov, ki potekajo v svetu. Ali to pomeni, da se verniki motijo, saj je Bog ome- jen le na vlogo opazovalca in na vzdr`evanje sveta v bivanju? Vse tri abrahamske religije, tj. judovstvo, kršèanstvo in islam, govorijo o Bogu, ki je v svetu dejaven, kar pomeni, da v doloèenih okolišèinah ustvarja doloèene posledice. Èe bi imela znanost mehansko podobo sveta, ki bi deloval po principu urnega me- hanizma, kar je model, na katerem je teme- 6  # ljila Newtonova fizika, bi bila teologija ome- jena na deistièno podobo Boga, ki je le pog- nal svet v gibanje in ga nato prepustil lastni usodi. Vendar pa je bila takšna mehanistièna podoba vedno vprašljiva, saj èlovek same- ga sebe ne obravnava kot avtomat, temveè kot svobodno bitje. Èe je prihodnost sve- ta odvisna od delovanja èloveštva, ni razloga, da ne bi mogel imeti vpliva nanjo tudi nje- gov Stvarnik. Znanost dvajsetega stoletja je do`ivela propad mehanistiènega pogleda na svet, kot ga je do takrat propagirala fizika. To se je zgodilo zaradi odkritja principa ne- doloènosti, sprièo katerega ni mogoèe za- nesljivo napovedati prihodnosti razvoja no- benega sistema. Tega dejstva se ne da od- praviti ne z boljšimi izraèuni ne z na- tanènejšimi opazovanji.Ta princip je bil naj- prej definiran v kvantni teoriji, ki se nanaša na subatomarni nivo, nato pa še v teoriji kaosa, ki se nanaša na nivo vsakodnevnih fenomenov. O pomenu teh odkritij lahko razpravlja le filozofija. Narava vzroènosti je metafizièen problem. Do doloèene mere ima nanjo vpliv fizika, ki pa je ne doloèa popolnoma. Èeprav je veèina znanstvenikov mnenja, da so nenapovedlji- vosti v kvantni teoriji znamenje notranje ne- doloènosti sveta, pa obstaja tudi alternativna interpretacija teorije enake empiriène zadost- nosti, ki nenapovedljivosti pripisuje nepoz- navanju dodatnih dejavnikov (“skrite spre- menljivke”), ki so nedostopni. Na izbiro med obema interpretacijama pa vplivajo meta- znanstveni dejavniki, kot sta npr. ekonomski faktor in pomanjkanje ustreznih naprav za raziskovanje. /“To pa ne pomeni, da je prihodnost neke vrste nakljuèna loterija”/ Nenapovedljivost je lastnost, ki zadeva to, kar je moè vedeti in o prihodnjem obnašanju in èesar o njem ni moè vedeti. Gre za sporen filozofski problem o odnosu med vedenjem in dejansko resniènostjo. Za vse tiste, katerih filozofija temelji na realizmu, in med njimi se nahaja tudi veèina znanstvenikov, sta ve- denje in dejanska resniènost tesno poveza- na. Iz tega razloga je naravno, da notranje nedoloènosti interpretirajo kot znamenja, da prihodnost ni odvisna od vzrokov, ampak je odprta. To pa ne pomeni, da je prihodnost neke vrste nakljuèna loterija. Vzroki, ki so prinašalci prihodnosti, namreè niso omejeni z znanstvenimi okviri, ki njihovo bistvo vidijo v izmenjavanju energije med doloèenimi komponentami. Med dodatna izvora vzro- kov v svetu lahko torej umestimo tudi de- javnosti ljudi in Bo`je previdnosti. V razgovoru med znanostjo in religijo se je razvila zelo `ivahna debata o vprašanju Bo`jega delovanja. Sedaj ne bomo obravna- vali argumentov za posamezna stališèa. Z raz- pravo pa je postalo jasno, da znanosti ni us- pelo dokazati zaprtosti fiziènega sveta pred zunanjimi vzroki. Popolnoma sprejemljivo je torej soèasno resno jemati teorije fizike ka- kor tudi verovati v moè èlovekovega in Bo`je ga delovanja. Realistièna interpretacija nedoloènosti us- tvarja o vesolju vtis, da je to svet v postaja- nju, v katerem prihodnost ni neizogibna po- sledica preteklosti. Obstaja namreè veliko raz- liènih vzrokov, ki sodelujejo pri njenem na- stanku: naravni zakon, èloveška intencionalna dejanja, Bo`ja previdnost. Èe je torej izvor odprtosti skrit v megleni nedoloènosti pro- cesov, dogodkov ni mogoèe jasno in enostav- no analizirati in identificirati. Ni mogoèe z gotovostjo ugotoviti, ali je neki stvari vzrok narava, èlovekovo intencionalno dejanje ali pa Bo`ja previdnost. Reflektiranje sveta v postajanju je privedlo nekatere teologe do tega, da so ponovno pre- mislili odnos Boga do èasa. Bog v nasprot- ju z ustvarjenimi bitji ni podvr`en èasu. V Bogu mora zatorej zagotovo obstajati veèno brezèasna dimenzija. Klasièna teologija je Boga v celoti postavljala izven èasa, tako da 6      je imel pred svojimi oèmi celotno vesoljno zgodovino. Vendar pa nam Biblija podaja Boga v drugaèni podobi. V svetopisemskih zgodbah se Bog neprestano vpleta v razvija- joèo se zgodovino. Enako lahko domneva- mo tudi o Stvarniku sveta razvijajoèe se ro- dovitnosti. 8 1 V razpravi med znanostjo in religijo se po- gosto pojavi vprašanje èude`ev. To vprašanje mora kršèanstvo vzeti zelo resno, saj je v jedru njegove teologije Kristusovo vstajenje od mr- tvih in njegov vstop v neminljivo `ivljenje v slavi. Trditve o èude`ih presegajo predstavo o Bogu, ki deluje znotraj narave, saj zahtevajo vero, da Bog vèasih deluje na edinstven naèin. Èeprav znanost predvideva, da se obièajno zgodi le to, kar se tako ali tako vedno doga- ja, pa ta domneva ni zadostna, da bi lahko iz- kljuèila mo`nost edinstvenih enkratnih dogod- kov. Vendar pa èude`i za teologijo predstav- ljajo doloèen problem, saj si ni mogoèe pred- stavljati, da bi Bog deloval kot nekakšen ne- beški èarovnik, ki bi muhasto uporabljal svojo bo`ansko moè za bahanje. Èude` se lahko zgo- di le v racionalnih in zanesljivih pogojih, ki so jih ustvarile edinstvene okolišèine. Pri tem gre za dogodek, pri katerem se razodenejo veèje globine Bo`je narave kot pa pri normal- nem razodetju. V tem smislu Evangelij po Ja- nezu èude`e imenuje “znamenja”. Prisotnost èude`nega je potrebno pove- zati z novim obdobjem v zgodovini stvarjenja, enako kot raziskovanje novih sistemov v fi- ziènem svetu pripelje do odkritja popolnoma neprièakovanih lastnosti (tak primer je dua- lizem svetlobe, ki ka`e tako naravo delca kot tudi naravo elektromagnetnega valovanja). Znanstveniki se po razumnosti doloèenih pojavov ne sprašujejo nagonsko, saj ne mo- rejo vedeti, kakšne oblike lahko racionalnost pravzaprav zavzema. Fizièni svet je `e veli- kokrat preveè presenetil, da bi bilo takšno spraševanje sploh še primerno. Zatorej znans- tveniki raje postavijo naslednje vprašanje: “Zakaj misliš, da se je to zgodilo?” Takšno praševanje je veliko bolj odprto. Tudi bolj zahtevno, saj zahteva predlo`itev dokazov. V razpravi med znanostjo in religijo je k vprašanju èude`ev potrebno pristopati na po- doben naèin. Ni prav, da se a priori zavrne mo`nost njihovega obstoja, prav tako pa tudi ni ustrezno, èe se sprejme vero vanje brez predhodnega kritiènega razmisleka. !"#) '!  6