Listek. Sovražniki mladine. Spisal I. N. Lepo pomladansko solnce priplulo je ravnokar čez gore ter razlilo svojo čarobno luč v dolinico, kjer je stala maihna, lično zidana hišica, kakih pet minut od trga D  Pred njo se je razprostiral lepo urejen vrt in nekaj polja. Iz hiSe je stcpila žena, kakih Stirideset let slara, za njo pa njeni jedinček Tine, ki je Se komaj dovršil šestnajsto leto. Posiavljal se je danes od domače hiše in mati ga je spremljala do postaje, odkoder se je popeljal v mesto M . . .. učit se mizarstva. Pot ju je vodila mimo pokopališča, katero sta med potom obiskala ier pokleknila pri železnem križu z napisom: »Tukaj počiva Franc Završnik, pripcročen vsera znancem v molitev.« Bil je to Tinetov oče, ki je pred jednim letom umrl. S solznimi očmi se je ločil Tine od očetovega groba ter se podal dalje na pot. Dospevši na postajo, dala mu je raati lepib naukov na pot, posebno pa, da naj se varuje slabe tovaršije. Tine ji je obljubil, zvesto se ravnati po njenih nasvetih. Vlak zažvižga, zapustivSi velike oblake dima za seboj in dirja naprej. Tine je gledal skozi okno, mahal še od daleč z robcem materi v frlovo, dokler mu ni popolnoma izginila izpred oči. Pogledal je še enkrat domačo okolico in milo se mu je storilo pri srcu, nevedoč, ali jo bo še kedaj videl ali ne. Pripelje ss na prvo postajo in vlak se ustavi. Ljudje, ki so se vračali iz sejma, so se kar vsipafi v vozove ter zasedli vse klopi. V tem pride tudi živa, rudečelična deklica, cgleda se na okrcg, ter sede zraven Tineta, kjer ie bil edino Se prazen prostor. Bila sta kmala v živahnem pogovoru in predno sta se nadejala, se vlak vstavi na postaji. »Z Bogom, deček! Tukaj jaz iz3topim«, reče deklica ter mu pomoli nežno rokico v pozdrav. »Z Bogom!« stisnil ji je desnico ter ji pogledal ljubeznivo v obraz. Brzo kakor veverica je skočila deklica z voza ter izginila pri izhodu., zamahnivši Tinetu, ki je stal pri oknu, z roko v pozdrav. Nemo je gledal Tine za njo in r srcu zbudilo se mu je neko čustvo, kakor že nikoli poprej. »Kako rad bi imel tako sestrico, pa . ..!« V take in enake nmli zatoplien, pripelje se do mesta, kjer je stopil v učenje. Iz početka pohajale so mu vedno misli na ono neznano deklico; a polagoma je ves dogodek pozabil. Učil se je Tine pri svojem mojstru tako izvrstno, da ie z dvema letoma že znal vsa mizarska dela ter postal pomočnik. Jedno leto je še ostal pri svojem mojstru, potem pa se podal v glavno mesto k bogatemu mizarju Ferjaniču, da se bolje izuri v tej stroki ter potem začae delati v svojem domačem kraju kot lasten mojster. Svojemu novemu mojstru se je Tine zelo prikupil, ker je bil priden in imel skrb za delo. Od tistega časa, ko |e imel tako spretnega pomagača, imel je mnogo več dela, ker je bil Tine prijazen in si znal pridobiti spoštovanje vseh, kateri so ga poznali. Vsi so trdili, da bode iz njega Se imeniten mojster. Pri Ferjaniču je bil tudi pomočnik, ki je imel naročenih vefi brezverskih časnikov in romanov, katerih glavna vloga je bila, udrihati po katoliskih duhovnikih in po sveti veri. Ker je bil Tine ukaželjen fant, izposojeval si je knjige, da je čital v prostih urah. Ko je nekoliko fiasa čital te veri sovražne, nemSkutarakoluteranske liste, dobivsl je vedao bolj raržnjo do dubovnikov ter do izpolnjevania krščanskih dolžnosti; postal je sovražnik milega materinega jezika; postal je nemskutar-luteranec in pozneje brezverec. Postal je tudi nevljuden, zgubljal vedno bolj in bo!j veselje do dela ter iskal razvedrila po krčmah in v malopridni družbi. Ljudje, ki 80 ga prej hvalili, so dcjsli: »Zelo smo se motili!« Ko nekega dne čita Tine neko zelo idejalno povest, — zadrema. Pred oči mu stopi rudečelična deklica. Hitro se je zbudil, pa teh sanj ni mogel pozabiti. Nedeljo potem je bila v gofctilni »pri črnem orlu« godba s plesom, kamor se je tudi Tine podal. Plesna dvorana je bila skoro do cela n8polnjena, ko je priSel Tine in se vsedel pri posebni mizi, koder je bil Se prostor. Ko si je nekoliko cgledal gosle, zapazil ie sebi nasproti sedeti neko rudečelično deklico; zdela se mu je znana. Tudi ona pogleda nanj. Oči se jima srečajo .... V tem trenutku mu stopi pred oči prizor na železnici in takoj je spoznal svojo nekdanjo znanko na železnici. Godci zagodejo in plesalci se zazibljejo v lahek valCek. Tudi Tine vstane ter prosi deklico za ples. Dekle hitro vstane in kmalu sta se sukala v sredini veselih plesalcev. Po konCanem plesu Tine vpraSa: »Pro8im, s kom sem imel čast plesati?« »Moje ime je Amalija Zelenik, gospod ZavrSnik«, odgovori deklica in rudečica ji zalije obraz. »Kako pa vi mene poznate? »0 dobro! Vi ste Martin ZavrSnik, mizarski pomočnik pri gospodu Ferjaniču« »Kako vam je to znano?« »Bil je večkrat važ mojster pri nas ter pravil o vas ...» Podasta se vsak na svoje mesto ter se začneta živahno pogovarjati. Ko je Sla zvečer Amalija domov, spremljal jo je Tine. Ko korakata nekoliko časa, začne Tine: »Nekaj bi vas rad vprašal, Amalija!« »Kaj pa?« »Že takrat na železnici sem cbčutil r 8vojem srcu Ijubezen do vas. Ali bi vas smel ljubiti?« Amalija zarudi; stisne mu desnico ter reče z rahhm glasoin: »Tudi meni se je do va3 tako godilo.« Prav vesel pride Tine zvečer domov ter se poda k počitku. Vsled raznih mislij se 8e le zjutraj zaziblje v mučen sanj. Zdi se mu, da gleda v lično sobico, na katere sredini leži Amaliia bleda — mrtva. Ven iz kota prileze pošast ter zakriči: »To je delo tvojih rok«, ter pokaže v drugi kot, kjer so stale vislice. Tine zavpije in se zbudi. Dolgo so mu plavale te sanje pred očmi, potem jih je pa kmalu popolnoma pozabil. Minulo je nekaj mesecev. Tiae je prebiral pridno v brezverskem dubu pisane knjige in časnike ter jih Se več naročil, da je s tem berilom zalagal Amalijo. Tudi ona se je navzela hitro brezverskega duha, da se je niso nič več poprijeli nauki in opomini skrbnega očeta. Neko nedeljo se je vrSil v gostilni >pri zlatem levu« shod katoliskega delavskega druStva, kjer se je zbralo na stotine delavcev in raznih rokodelcev. Rasni govorniki so z jedrnatimi besedami navduševali delavce, da naj se združujejo ter delujejo po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Nakrat se zaslisi grozno žvižganje in vpitje. PriSel je namreč Tine s svojo, od žganja vinjeno trumo, da bi preprečili zborovanje. Pa krSčanski delavci so jih pometali ven. Tine se poda od jeze Skripaje z zobmi v gostilno »pri črnem orlu«, kjer se je v nasprotstvo shoda priredil ples. Ko pride v plesno dvorano, vrtela se je Amalija s krojaškim pomočnikom Antonom in ko izpleSejo, vsedla se je zraven njega. To |e Tineta močno razjezilo in kri mu je zavrela po žilah. Vsede se k mizi ter zakliče z močnim glasom: »AmaliiaU (Daije iledi.)