Štev. 66.
T LJnMIanl, t srelo, dne 23. marca 1910.
Leto XXXVIIL
s= Velja po pošti: ==
Za celo let« naprej .	K 28-—
za pol leta » .	» 13-—
za četrt » » .	» 6-50
za en meseo » .	» 3*20
za Nemčijo celoletno	» 29*—
za ostalo inozemstvo	» 35-—
sh Vupravništvn: s
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta * . » 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . > 1*90 Za pošiljanje ni dom 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 t.
SLOVENEC
a-■- Inserati:
Enostolpna petltrrsta (72 mm):
aa enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popust.
vsak dan, lzvzemil nedelje la praznike, ob 5. uri popoldne.
mr Uredništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. */W. Rokopisi se ne vračajo; nefraakiraaa pisma se ae = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e t Kopitarjevih ulicah štev. B. -= Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. •	UoravniškeH telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Brez poleta.
Takozvana inteligenca je brez dvoma precej zanimiv problem. Zanimiva jo namreč slov. antiklerikalna inteligenca po svoji nezanimivosti, naravnost ženijalna v svojem duševnem mrtvilu, nerazumljiva vsled kričečih nasprotij, v katerih se giblje njeno življenje. Veliko je še nam nasprotnega raz-umništva, ki hodi v cerkev in verske dolžnosti izpolnjuje, doslednosti v verskem svetovnem naziranju pa nc razume in vsakega, ki hoče uveljaviti krščanstvo tako v zasebnem kakor v javnem življenju, smatra ali za fanatika ali pa za sebičneža in koristolovca. Drugi del inteligence pa je versko in politično brezbrižen, nesprejemljiv za katerekoli ideale, naj so božji ali satanovi, zadovoljen sam s seboj, takozva-nemu »klerikalizmu« nasproten vsled navade in komodnosti, ki je v zabavljanju zoper to, kar sploh vsi ponižujejo in zasramujejo.
Ampak — tako bi marsikdo mislil
—	nekaj pa jih med slovensko svobodomiselno družabno plastjo mora vendar biti takih, ki pošteno, resno in dosledno mislijo. Ali jih je kaj, ali nič, na to je pač težko odgovoriti; edino socialno-demokraška inteligenca ima jasne cilje pred seboj in voljo, da jih uresniči, toda njen vpliv na inteligenčno maso je minimalen; povprečni slovenski in-teligent je namreč tako malo- in plitvo-miselna snov, da je nikjer ne moreš prijeti, za nobeno stvar vneti in trajno zainteresirati. Če jih je pa kaj, ki delj in globlje mislijo, pa ne kažejo ne voljo, ne moči, da bi se v življenju uveljavili. Toliko antiklerikalizma in toliko vseh mogočih, če ne protikrščanskih pa saj protikatoliških nazorov po vseh kotih
—	iskra se pa iz tega ne ulfreše nobena! Liberalni inteligent zabavlja dalje pri svojih omizjih, se naslaja ob različnih pikanterijah — ki pa morajo tudi biti take, da na njegove duševne in domišljijske sile ne stavijo prevelikih zahtev
—	nemalo pa je že takih, ki so napravili lep kompromis med svojim prepričanjem in med svojimi osebnimi interesi . . .
Še velikega brezverca nimajo!
Kaj pa svobodomiselna mladina? Svoj čas jc pač bilo veliko šuma, danes pa je tisti ogenj pusto pogorišče. Kako že opisuje lep del slovenske mladeži pošteni radikalec Jože Pučnik v »Dija-
škem almanahu« za 1909/10?: »Sta dva tipa mladih ljudij, ki jih vidimo pred seboj. Jeden od njiju je cinik. Komaj mu je 20 let, in že je obračunil z življenjem, njegova vera je uživati ali lepše, priti do uspehov. Naj je politik, naj je trgovec, naj je literat, naj je umetnik, sebe samega ima za boga, za zadnji smoter. — Nič manj sovražiti ni treba drugega, ki ima vse duševne zmožnosti, je pa intelektualni epikurejec, ravno-tako rafiniran, kakor je prvi epikurejec brutalen. Grozno se je srečati s takim človekom; komaj mu je 25 let in že je prepotoval cesto vseh idej. Za njega ni resnice, ne neresnice, ne nravnosti, ne nenravnosti, vse njegovo stremljenje izzveni v oboževanje svojega jaz.« Tako je v resnici. Pa če vprašamo resno in idealno mislečega mladega radikalca, kaj je njegov končni smoter in kakšni so njegovi nazori o zadnjih vprašanjih življenja, kaj ti odgovori na to dobri Jože Pučnik?: »Negotovi smo napram verstvu in cerkvi. Čutimo, da prošinja neko novo religiozno čustvo naše življenje, poleg tega se pa bije hud boj proti cerkvam in vsemu krščanstvu ... Očividni znak prehodne dobe, katere otroci smo na vseh poljih!«
Negotovost, nejasnost! Ne rečemo — tudi v temeljnih vprašanjih vsega bivanja negotovi ljudje so vča^ift na tem ali onem polju kaj trajnovredpega ustvarili, toda negotovost in nejasnost mlade svobodomiselne inteligence med Slovenci temelji na samih predsodkih, ozkem dušnem obzorju, tesnosrčnosti in frazavosti. Kako bi mogel drugače slovenski radikalec v »Almanahu« resno trditi, da »zakoni v prirodi in histo-riji indirektno izpodkopavajo tla staremu teološkemu protiempiriškemu nazoru«? Zakoni prirode in historije, ki najbolj jasno izpričujejo smotreno delovanje neustvarjene in večnoresnič-ne modrosti?
Idealizem krščanstva, ki ne mine in je neizčrpen, ste zamenjali z idealizmom, ki nima idealov!
Pa je saj narodnost, za katero se vnemajo — boš rekel! No — kako je š to narodnostjo, je pokazala »Ciril-metodarija«, zaradi katere je vesoljni slovenski liberalizem tako kričal. Namenoma od nas izzvani, naj povedo, pod katero zastavo plove družba, so molčali! Še danes ne vemo, kakšen kulturen cilj zasleduje narodnost na podlagi cirilmetodarstva, še danes je nerazjasnjeno, v kakšen sklad je mogoče spraviti verskonravno vzgojo mladine s poliberaljevanjem ljudstva po
duhu in delu, ki vlada v družbini organizaciji. »Narodni Dnevnik« je celo vprašanje najboljše razumel in ni skrival svojih misli, »Narod« pa je jokal in se kazal do kosti katoliškega, pravtako »Edinost«, ki se more danes s tem ponašati, da je tri četrtine takozvane liberalne inteligence pravzaprav njenih neskončnoplitvih nazorov brez mozga in dušnega poleta.
In vendar je škoda te inteligence. Kdo jo bo dvignil, kdo vlil duha tej topi tvari ? Bilo bi tudi za nas boljše in lažje ...
Kako rešuje celjska zadružna
H
zveza
Vsak količkaj zaveden Slovenec mora ogorčeno obsojati narodnega odpadnika Pristova, župana v Prevaljah, ki je svoje delo ovenčal s tem, da je pri zadnjih deželnozborski volitvah kandidiral proti poslancu Grafenauerju kot »deutsch-freiheitlich gesinnt« na program nemških nacionalcev v Celovcu in je seveda tudi kljub silni agitaciji nemškonacijonalnih in nemškutarskih škricov celo v domači občini sijajno pogorel, kar je bilo najboljše znamenje, da se mu utegne pri prihodnjih občinskih volitvah podreti tudi županski stolček. To pa je bilo tudi povod, da so začeli ljudje iz tabora »giftne krote« in nemških nacionalccv delovati za svojega varovanca Pristova s podvojeno silo, da ga rešijo pred padcem. To bi še ne bilo nič kaj nenavadnega in nas tudi ne vznemirja, ker poznamo Pristova in njegove naklepe, a naravnost naroden škandal je d e j s t v o, d a se je P r i s to v i m p a t r o n o m, sovražnik om s 1 o-venske misli, pridružila tudi celjska Zadružna zveza, Znano jc namreč, da je skušal župan Prislov slovensko posojilnico, ki je za prevaljske in okoliške Slovence vitalnega pomena, na nezakonit način spraviti v. roke takih »junaških Slovencev«, ki svoje narodno navdušenje črpajo iz ptujskega »Štajerca«. Slovenska stranka je napravila proti temu nezakonitemu naskoku na slovensko posojilnico priziv, ki ga je deželno sodišče v Celovcu tudi povoljno rešilo, a Pristov je hotel dobiti posojilnico, ki ima precej rezervnega zaklada, za vsako ceno v svoje roko in zatekel se je k svoji skrbni materi — k celjski Zadružni zvezi, ki se je v lastnem imenu pridružila nje-Govemn rekurzu na deželno nadsodi-
šče v Gradcu, kjer je na svojo in Tristo-
vo žalost zopet sijajno pogorela.
Ta junakinja na polju slovenskega zadružništva je s tem nečuvenim korakom pokazala, da Pristovo postopanje v celoti odobrava, a s tem pa se je tudi razkrinkala kot proti-, narodna, ki pomaga uničevati obmejne Slovence s tem, da hoče pripomoči do p o 1 i tič ne veljave možu, ki je z a -u p n ik n e m š k o - n a c i j o n a 1 n e stranke na K o r o šk e m. Za to ne-čuveno postopanje je samo en izgovor, in ta je: liberalna narodnost.
Gessmann o položaja.
D u n aj, 23. marca. Dr. Albert Gessmann je izjavil o položaju: Pred nami je Velika noč, praznik stajenja našega Izveličarja. V političnem življe-. nju je zato nastal kratek odmor in je zato primerno, da se ozremo nazaj. Zadnji čas je bil velevažen, osobito za krščansko-socialno stranko, ki je imela veliko preizkušenj. Smrt našega splošno spoštovanega in vroče ljubljenega voditelja dr. Luegerja je povzročila ve-, like izpremembe v stranki, a izvršilo se je vse povoljno in krščansko-social-. na stranka gleda lahko zaupljivo v bo-dočnost, Pokazalo se je, da je čut solidarnosti močan v stranki in da je smrt našega ljubljenega voditelja še povišala slogo in krepko strankino disciplino. Soglasno je bil izvoljen za načelnika krščansko-socialne stranke princ Alojz Lichtenstein, ki ima za krščansko-socialno stranko največje zasluge, a ki je po težki bolezni, žal, prikovan na posteljo. Upamo, da v kratkem ozdravi. V državnem zboru bo stranka v smislu svojega programa tudi po Veliki noči nastopala odločno za delozmož-nost. Najvažnejše, kar mora zbornica v najkrajšem času rešiti, je finančni načrt, da se sanirajo deželne finance. Predpogoj za to je pa, da se kolikor toliko približajo Nemci in Čehi. To vrašanje ni važno zgolj za Češko, marveč za celo državo. Krščansko-socialna stranka hoče zastaviti ves svoj vpliv za pospešavanje spravne akcije med Nemci in Čehi na Češkem. Če se doseže sporazumljenje, se bo tudi lažje rešilo vprašanje vladne rekonstrukcije in se bo lažje dobila trdna večina, ki je za rešitev finančnega načrta neobhodno potrebna. Krščansko-socialna stranka sc bo tudi z vso silo zavzela za rešitev važnih gospodarskih vprašanj. Reorganizirati se mora promet državnih že-
Ameriška humoreska. (Dalie.)
20. Kako si misli Jurček zaslužiti konjiča.
Sama z Elzo sva doma; oče in mama sta se peljala za teden dni k Lili na obisk, doktor in njegova zaročenka pa stanujeta v hotelu. Mama se je pri odhodu izrazila, da se zelo boji, ker bom ostal sam doma, a obljubil sem ji, da bom hodil redno v šolo ter iz šole naravnost domov in da bom ubogal Elzo ter se spodobno obnašal. Papa je rekel, da mi bo kupil konjiča, katerega mu je mesar ponudil za 80 gld., ako bom držal svojo obljubo. Rajši bi imel konjiča kot šest koles. Vsako noč se mi sanja o njem. Kolikor morem se hočem potruditi, da bom dober kot medena potica. Beti pravi, da ni prav nič težko teden dni biti priden in poslušen, samo poskusiti je treba. Ne vem, kako bi mogla Beli kaj vedeti, vsaj ni bila nikdar deček, vendar pa se hočem pošteno potruditi. Radi konjiča bom pustil ta teden pse v miru in redno hodil v šolo. Isapravil si bom natančen zapisnik o
svojem lepem vedenju. Prihodnji teden bom že ponosno jahal na izprehod in obiskal Suzi v hotelu.
Prva noč je že minila, kar sta papa in mama odšla. Včeraj sem bil še dosti priden; slučajno sem razbil zrcalo v mamini sobi. S Karlčkom sva metala žogo in zaprla vrata, da bi Elze ne motila. Žoga je skakala zelo visoko; ovita pa je bila tudi s kosi, ki sem jih nare-zal iz Elzinih galoš. Priletela je v zrcalo, katero se je razletelo na tisoč koscev. Zapustila sva sobo in se na dvorišču igrala dalje.
To se bo Beti čudila, ko pride prvič v mamino sobo. Kmalu je začelo nekoliko pršiti in iti sva morala nazaj v hišo; šel sem k Elzi in ji povedal, da se greva igrat v podstrešje. Pod streho je bilo prav prijetno, le trese se preveč. Ker sva časih precej trdo poskočila, odluščil se je v spalnici omet od stropa in sedaj leži na. preprogi in posteljah tri palce debelo prahu. Nc bil bi skakal, če bi bil vedel, da je tako slabo zidano.
Našla sva gori tudi kovčeg, poln starih pisem. Kakih sto sem jih dal Karlčku, da jih bo nalepil na svojega zmaja, ostale sva pa znosila v staro železno peč, ki je stala na vrhu in zakurila; peč pa ni imela dna in ogenj je padal na tla, radi česar so je jela vne-mati druga lesena šara pod streho.
Tekel sem po vrč vode in kmalu ogenj pogasil. Konjiča mislim, da bom kljub temu dobil, ker se dosedaj še ni pripetila posebna nesreča.
Oblekla sva obleko starega očeta in tako prišla k mali južini. To je bila največja sreča, kajti Beti je nesla cunje nazaj in videla, da pod streho gori. Dosti dela smo imeli, predno smo ogenj zadušili.
Elza mi je rekla, da moram iti zgodaj spat, če hočem biti priden. Ubogal sem jo in šel že ob osmih v svojo sobo. Ko sem si pa hotel uro pozneje natočiti kozarec foete iz vrča v obednici, sem pogeclal skozi ključavnico in videl, da brzojavni uradnik in Elza sedita skupaj na divanu. Zatulil sem: »Bu-u!« in skočil je pokoncu, kakor bi se bal, da cela lokomotiva pridrdra v sobo. Elza je odprla vrata, pa že me ni bilo ; več v bližini, ker sem že ušel spat.
Papa in mama sta že dva dni in
i dve noči /, doma. Še vedno poskušam biti priden. Mesarju sem naročil, da naj konjiča dobro krmi, ker nočem, da bi kazal rebra, ko ga dobim. Obljubil mi je ter me vprašal, če ga hočem nekoliko poskusiti. Precej sem bil zadovoljen. Zelo pozno sem radi tega prišel v šolo. Pri brzojavnem uradu sem postal. Meliko število ljudi jc mukalo na bližnji
vlak. Obsedel sem kar na konjiču in zaklical: »Hoj!«
»Ohoj!« se mi odglasi uradnik skozi malo okno.
Vprašal sem ga, zakaj se je Elza sinoči tako prestrašila, ko sem zavpil skozi ključavnico »bu-u!« in zakaj se je potem vsedla tako daleč od njega, ko sta poprej vendar lepo složno na divanu sedela.
Oblila ga je rdečica, ker so se ljudje, ki so stali zunaj, zakrohotali na ves Klas. Ko sem konjiča mesarju zopet izročil, sva se nekoliko igrala z njegovim malim sinčkom. Igrala sva se, da sem jaz mesar, a on teliček, toda če bi no bil prišel mesar, bi se bil teliček najbrže zadavil, ker je preveč vlekel za vrv, na kateri sem imel privezanega.
Mesar mi je svetoval, da naj grem v šolo, in ubogal sem ga. Zadnjič mi je Elza rekla, da ne mara malih dečkov, ki jih vedno pripeljem s seboj in zato jc prišla mala Flora Adam z menoj. Ker jc bilo precej veterno, šla sva na dvorišče, da bi izpustila novega zmaja. Doktor mi ga jc naredil in reči moram, da je močan, kakor konj, ako je dovolj vetra; zato imam privezanega na zelo debeli vrvici. Bal sem se da ga ne bom mogel sam obdržati in zato sem prosil Floro, da mi pomaga. Privezal sem ji vrvico okrog pasu in ji rekel, da naj se
loznic, izvesti starostno in invalidno zavarovanje, kakor tudi veliko predlog, ki se tičejo industrije, obrti in poljedelstva. Predpogoj za vse to je po sporazumljenje med Č.elii in Nemci, ki omogoči rekonstrukcijo vlade in ustanovitev zadostne vladne večine. Končno se mora tudi trajno preosnovati zbornični poslovnik.
Mljulek »Deželne toiiske p-spodlulske šole na Vrhniki".
Dne 18. marca so je zaključil prvi tečaj vrhniške gospodinjske šole. Po sv. maši, ki jo je daroval preč. g. dekan Gantar, se je vršila v šolskih prostorih javna izkušnja gojenk. Nadzornik Leg-vart pozdravi grofa Barbota kot zastopnika deželnega odbora ter drugo navzoče občinstvo. Tečaj se je pričel 15. marca 1909. Izmed 72 priglašenih .deklet se jih je moglo sprejeti le 51. Večino poduka so imele šolske sestre; poleg teh sta podučevala tudi gg. dr. Marolt in Legvart. Gojenke so imele priliko marsikaj koristnega se priučiti iz vzgojeslovja, gospodinjstva, vrtnarstva, zdravilstva, živinoreje, še prav posebno iz prašičoreje in kokošoreje. Gledalo se je pri poduku seveda v prvi vrsti na praktično stran. Javna izkušnja je pokazala, kako vestno so porabile gojenke 1 .'ki čas in koliko za vsako gospodinjo prepotrebnega znanja se d£ doseči pod spretnim vodstvom v primerno kratkem času. Po končani izkušnji se je ena izmed gojenk zahvalila v imenu svojih tovarišic zastopniku deželnega odbora, ki je blagovolil ustanoviti gospodinjsko šolo na Vrhniki. Ko se je še ena izmed gojenk zahvalila sestram učiteljicam za požrtvovalni poduk in materinsko skrb, je govoril sklepne besede grof Barbo, po-vdarjajoč, da ga je dobro uspela javna izkušnja deklet ter razstava njihovih izdelkov kar iznenadila. Deželni odbor z veseljem odpira drugi tečaj na gospodinjski šoli na Vrhniki v zavesti, da ne more storiti za ljudstvo boljšega, kakor če mu priskrbi dobro vzgojenih, pi*ak-tičnih gospodinj. Nato razdeli dekletom izpričevala in diplome. Ko so gojenke poleg par drugih pesmic zapele še cesarsko himno, je bila priprosta slavnost zaključena. — Drugi enoletni tečaj se prične s 1. aprilom. Naj ne zamudi starši in dekleta ugodne prilike! Stroški so naravnost malenkostni, saj je ves poduk brezplačen. Poleg domačih se lahko oglase tudi tuja dekleta.
Strah za nemikl Gradec.
»Grazer Tagblatt« priobčuje uvoden članek, v katerem slika črno v črno nevarnost, ki da preti celo nemškemu Gradcu od — Slovencev! Omenjeni ultranemški list pravi, da se proces poslovanjevanja vrši sicer polagoma, a sigurno. V mnogih obrtih imajo Slovenci že večino!
To vzdihovanje ultranemškega lista je zelo značilno. Za Dunajem je torej prišel Gradec. — Krik glasila nem-ško-šovinističnih prismojencev je gotovo pretiran in mu je le namen, da bi tudi v Gradcu izzval proti Slovencem gonjo, kakršna je bila uprizorjena proti Čehom na Dunaju. Vendar pa ni popolnoma neutemeljeno, kar govori o
trdno upre v drvarnične duri. Krasno se je dvignil v zrak. Nenadoma sem pa zagledal mačko na oglu hiše in prosil Floro: »Drži za nekaj časa sama, da ujamom mačko in jo črez plot vržem k sosedovemu psu«. Komaj sem pa mačko pomolil črez plot in komaj je sosedov pes začel jezno lajati, zaslišim za seboj strahoten vrisk in ko se ozrem, vidim, da se Flora dviga v zrak. Hotel sem hitro zagrabiti njene noge, a bilo je že prepozno. Zmaj jo je ukradel. Letela je kot ptič; predno bi bil mogel našteti do pet, se je že zibala nad Šate-kovo trinadstropno hišo. Čudno je bilo in ljudje so sc gotovo še veliko bolj čudili kakor jaz, ker niti vrvice niso videli, za katero je bila privezana.
Pendlarjeva gospa je bila prav popolnoma prepričana — kakor je sama pravila Elzi — cla jc napočil sodnji dan. Celo mesto pravi, da je bil otrok na čudežen način rešen strašne smrti. Ravno nad Šatekovo hišo se je namreč odtrgala vrvica in Flora je padla na streho, ki je slučajno ravna. Prav nič se ni poškodovala.
Moj krasni zmaj pa je šel rakom žvižgat. Po mojem mnenju mi morajo njeni starši novega narediti, kajti samo zato mi ga je izgubila, ker me ni ubogala in se ni držala za vrata, kakor sem ji naročil.
Brez Flore in zmnja mi je bilo doma predolgčas in šel sem zato na sprehod.
eksistenci slovenskega življa v Gradcu. Saj bi bilo le naravno, da bi tudi Gradec vedno bolj izgubljal .svoj izključno nemški značaj, ker je glavno mesto dežele, ki je po dobri tretjini slovenska. Temu dosledno treba torej računati, da je. tretjina onih, ki so na novo naseljajo v mestu, slovenske narodnosti.
Do pred kratkim seveda ni to v ničemur vplivalo na nemški -značaj mesta, ker so se na novo priseljeni Slovenci, ki se niso zavedli svoje narodnosti, poncmčevali. V bodoče se to seveda ne bo več tako lahko godilo.
Vsekako nam je ta strah nemškega glasila lahko v veliko tolažbo in ponos. Posebno naši rojaki na Spodnjem Štajerskem bi iz tega bojnega klica lahko črpali dragocen nauk. Če sc že samo graško nemštvo trese pred par tisoč slovenskimi rokodelskimi pomočniki in deklami, ter malim številom inteligence v Gradcu, potem menda ne bi bilo tako težko začeti z energično borbo proti nemškutarstvu po onih spo-dnje-štajerskih gnezdih. Trebalo bi se samo lotiti dela sistematično in resno.
Mažarske navade.
Z mažarskim pretepom se feavi vsa javnost. Splošno ga vsi listi obsojajo. Niti Justhovi listi ne odobravajo popolnoma pretepa. Iz Justhove stranke se norčujejo, češ, da je uprizorila pretep, ker je bila tako nespametna, da je zahtevala od vladarja preveč in da zato ni dobila vlade v roko. Proroku-jejo ji žalosten konec, toda dasi vse liberalno časopisje bluva ogenj in žveplo na Justhovo stranko, kdo ve, kako da bo sodil mažarski volivec pri volitvi z listom v roki o stranki in o kandidatih pretepenih liberalnih ministrov. Mažarski magnati so obsodili pretep, Prejšnja ministra Szell in Fejervary sta kondolirala pretepenemu nekdanjemu hrvaškemu krvniku Khuenu, ki je dobil na stotine sočutnih brzojavk, francoska, nemška, ruska, angleška, turška, bolgarska, srbska in japonska vlada kondolirale Khuennu. Tudi Bilinski je kondoliral Khuenu.
Poslanec Zaharias, ki je s knjigo ranil Khuena, zatrja, da ga je pograbila jeza in da je zato metal, kar mu je prišlo pod roko. Več poslancev, ki so metali tintnike, se ni prijavilo. Policija trdi, da že pozna napadalce. Poleg ministrov jo je pošteno izkupil tudi poslanec Gal, ki je imel roko v mavcovi obvezi, katera je bila razbita. Poškodba je težka. Na glavi je bil ranjen poslanec Nyegri. Honvedni minister generalni major I-Iazai je izjavil, da je bila največja perfidija, ker so napadalci odzadaj metali stvari na ministre in se skrivali za svoje tovariše. Po Ilazaio-vem mnenju je povzročil pretep Polo-nyi, ki je štirikrat Khuenu zaklical: »Lažnjiva svinja!« Budimpeštanski višji mestni glavar Boda je i?javil, da policija ni čakala nikakih ukazov, marveč da je takoj pričela poizvedbe iz lastne iniciative, ker se gre za pre-greške. Priče že zaslišujejo; Boda, Khuen in poljedelski minister so bili že zaslišani. Aretirali še niso nobenega napadalca, ker so poslanci še tri dni imuni. Dozdaj so priznali, da so se pretepali: Zahai-ias, Fried, I-Iofmann in Beck. Khuenu se rana hitro celi, grofu
Bilo je gorko in prijetno, pa ravno toliko vetrno, da se je moral vsak pameten deček spomniti, kako lepo bi lahko ribe lovil. Kupil sem si pri Petru dva trneka in vrvico ter se podal nad jez, kjer bi bil spomladi skoraj utonil.
Bil je že čas za večerjo, a vedel sem, da mi jo bo Beti prihranila in zato mi je bilo vseeno. Najprej sem ujel dve mali mreni, a padli sta mi s trneka, nato sem pa dolgo časa čakal zastonj, ko se je pa že čisto stemnilo, sem slednjič potegnil iz vode veliko jeguljo; ni bila dosti manjša kot krokodil. Vzel sem jo s seboj domov, cla bi jo imel za zajutrek, poprej sem pa hotel napraviti še izvrstno burko. Nesel sem jo v salon, ko ravno ni bilo nikogar notri in tam sem jo položil na glasovir ter jo zvil skupaj, da je izgledala čisto podobno veliki črni kači; nato sem šel večerjat. Beti je prižgala luč in Elza je prišla v salon, napravljena kakor bi pričakovala obisk, se vsedla k glasovirju ter jela prepevati:
»Tralalara, kako je lep ta svet,
Tralalara, kako je----
O! O! — I! I! i! i! i!« — Nobcm lokomotiva ne more tako močno za brlizgati kot je Elza zacvilila. Celo ja; sem se prestrašil ter šel gledat, kaj dr, js tako hudega; za menoj sta prišli tudi Beti in kuharica.
. „ x	.(Dalje sledi.)
,S»renyiju povzročajo poškodbe velike ib(?iečine. Sodi se, da so Justhovci skrbet? pripravili napad. Zaradi pretepa sta , iz, Justhove stranke izstopila poslanca jPi,itnoky in Kalay. Grozno zabavljajo ,čez mažarske pretepače nemški listi, j appak nemško skovikanje in čifutsko »noch nicht dagewesener unorhorter Škandal« je zelo smešno, ker čez nemške parlamentarne pretepače jih lo še ni in jih tudi Mažari niso prekosili in niti dosegli ne, ker noben Mnžar se ni toliko izpozabil, da bi bil potegnil nož, kakor ga je ob časih nemške obstruk-cije potegnil in grozil ž njim »Herren-volkov« zastopnik posl. Pfersehe.
C. IN KR. ARMADA.
Zborno poveljništvo v Dubrovnika.
Znano je, da so nameravali premestiti letošnjo spomlad poveljništvo 16. armadnega zbora iz Zadra v Dubrovnik, a ker manjka potrebnih stanovanj v Dubrovniku, se nastani poveljništvo 16. armadnega zbora v Dubrovniku šele jeseni.
Nova glavna nadzornika.
Poveljnik III. armadnega zbora fcm. Potiorck in poveljnik VII. armadnega zbora pehotni general Frank sta postala generalna armadna nadzornika.
KRAJANSKI MINISTRI.
»Hlas Naroda« poroča, da se nemški in češki krajanski minister v najkrajšem času imenujeta. Češki kandidati so: dr. Pacak, dr. Zatka, dr. Ulrich in dr. Slavik.
VOLITVE V BOSANSKO - HERCEGO-VINSKI SABOR.
Bosansko - hercegovska vlada je razpisala volitve, in sicer 18. majnika za tretjo, 23. majnika za drugo kurijo, 25. majnika za prvo kurijo drugi vo-livni razred in 28. majnika za prvo kurijo, prvi volivni razred.
KRALJ PETER V PETERBURGU.
Srbski kralj Peter je došel 22. t. m. popoldne v Carsko Selo. Na kolodvoru ga je pozdravil car z velikimi knezi. Nato se je peljal car s srbskim kraljem v Aleksandrovo palačo, kjer se je kralj Peter predstavil carici Aleksandri Teo-clorovni.
BULGARSKI KRALJ V CARIGRADU.
Včeraj sta odpotovala bulgarski kralj Ferdinand in kraljica Eleonora z ministri Malinov, Paprikov in Ljapčev v spremstvu 18 dvorjanov in dvorjank v Carigrad, kamor so došli popoldne. Na kolodvoru je sprejel svoje goste sultan s prestolonaslednikom, velikim vezirjem, zunanjim ministrom in z dvorjani. Sprejem je bil prisrčen. Med Živijo-klici in streljanjem topov so se gostje odpeljali v Merasim kiosk, kjer stanujejo. Z ozirom na koran ne bo na-pitnic. Kakor se poroča, ima obisk namen, da se pospeši trgovinska pogodba med Turčijo in Bulgarijo. Makedonski Bulgari so zaradi potovanja bolgarskega kralja v Carigrad ogorčeni in razburjeni. Vse je radovedno, kakšno stališče da zavzame shod pristašev Sandanskega.
Dnevne novice.
'+ Ali se bodo kmalu spoznali?
Celjski »Narodni Dnevnik« obsoja, da je »Zveza južnih Slavena« pustila pasti junktim med italijansko in slovensko pravno fakulteto ter pravi, da jc jasno, da je bil ta sklep nepolitičen in neroden, če že ne iz drugih ozirov, pa z ozirom na naše domače razmere. »Narodni Dnevnik« seve v prvi vrsti obsoja ta gorostasni sklep »Zveze južnih Slavena« radi tega, »ker se je s tem dalo klerikalcem ponepotrebnem orež-je v roke« — korist slovenskega vseučilišča je velenarodnemu »Narodnemu Dnevniku« bolj postranska stvar. Kljub temu nas pa veseli, da je celo »Narodni Dnevnik« pred slovensko javnostjo blamiral svojega hofrata! Kaj, ako bi »Narodni Dnevnik« tudi nekoliko pobrskal po vzrok ih hofrato-vega postopanja ..in potem nekoliko zapisal o Slovencem sovražni vladi in hofratu. Ali celjskemu fantiču pred hofratom pade korajža v hlače? Kje jc sedaj odločen boj libei*alcev za slovensko vseučilišče? »Nar. Dnevnik« ki jc časih malega hofrata predstavljal kot nekakega Martina Krpana, si je sedaj dovolil ponižno opazko: »Treba jc glede to zadeve skorajšnjega pojasnila«. Ali pri »Narodnem Dnevniku« celo resolucij »Zveze južnih Slavena« ne znajo čitati? Kedaj smo že mi trdili, da pri »Narodnem Dnevniku« niti do političnega abc niso prišli! Prav veselilo nas bo, ako bomo v nadaMnem po stopanju »Narodnega Dnevni! a« kaj drugega videli in ako nam bo mogoče i konatatirati. da ie »Narodnemu Dnev- I
niku« skupna slovenska zadeva slovenskega vseučilišča več, kakor hofrat in njegovi nameni. Spoznajte se!
+ Iz deželnega odbora. Imenovani so v stavbnem uradu: Za nadkomisar-1 ja Viktor Skabrne, za stavbena adjunk-ta Alojzij Hočevar (doslej pri deželni vladi v Bosni) in Jan Bedn&r (pri osuševanju ljubljanskega barja), za stavbenega praktikanta Viktor Čuk (sedaj pri deželnem kulturnem svetu češkem) in Dragotin Gustinčič, za pomožnega uradnika Ivan Bešter. — Fr. Ja-nežič, kurjač v deželni bolnici, je stalno nastavljen.
+ V vodno zadrugo za regulacijo Trebiže v Ratečah je imenoval deželni odbor kot člana: župana Jalena in J. Mežika, posestnika v Ratečah, za namestnika J. Tofa, posestnika v Ratečah.
+ Ljudsko Solstvd. Enorazrednica
se ustanovi na Lipoglavu, paralelki se otvorita na Češnjici pri Loki in v Št. Vidu pri Ljubljani.
4- Ženska bolnica v Novem mestu.
V upravni odbor je imenoval deželni odbor g. Fr. Bojanca, posestnika v Št. Petru.
+ Klerikalcem v Avstriji. Dr. Rudolf Sieghart, bivši sekcijski šef v ministrskem predsedstvu, zdaj pa guverner Zemljiškokreditnega zavoda, je, kakor splošno ve vsa politična javnost, bil pravi šef vlade v Avstriji. Pet ministrskih predsednikov jc padlo — Sieghart pa je ostal in vodil posle dalje. Njegova največja prijateljica »N. Fr. Presse« piše, da je bil Sieghart nekak šef generalnega štaba in da je zlasti vzdrževal zvezo s strankami. To je res. Sieghart je bil zlasti prijatelj socialne demokracije, ki jo je upregel v vladni voz in pa »Freisinna«. Mož je razpolagal z dispozicijskim fondom, s katerim se podpirajo različni listi. Sieghartov oče se je pisal S i n g e r, je bil rabinec v Tropavi in je svojega sina vzgojil strogo v duhu talmuda. Kot visokošo-lec je bil Singer - Sieghart socialni demokrat in je sodeloval pri »N. Fr. Presse« in »Arbeiterzeitung«. Njegov tast, profesor Grunhut, tudi jud, je organiziral Wahrmundov škandal; Sieghart sam je bil vnet zagovornik Svobodne Šole in razporoke. Dočim se je Lueger boril malodane do praga svoje smrti zoper liberalno vladno kliko in ko je bil že 50 let star, ni smel s svojimi tovariši, ki so njegov god slavili, peljati se mimo dvornega muzeja — tako so ga v nič devali! — jo Sieghart komaj 34 let star začel voditi vladne posle in je danes star 44 let. Liberalni listi pa vpijejo, da se v Avstriji vlada klerikalno, po naročilih Rima in pod komando Gess-manna! Jud je vladal Avstrijo, zagrizen svobodomislec in ljubljenec Maža-rov ter velike finance in soc. demokratov obenem!
—	Tragična smrt mesarja. V goriški bolnišnici je umrl za zastruplje-njem krvi mesar Andrej Brešan, star 62 let. Vrezal sc je v roko z nožem, s katerim je prej klal živino ter si zastrupil kri.
—	Slov. katol. izobraževalno dru« štvo v Žireh priredi na veliki torek, 29. t. m., ob 9. uri dopoldne v svojem domu redno mesečno predavanje. Predaval bo g. učitelj Josip Novak iz Idrije o jako zanimivem predmetu in ste vsi člani društva nujno povabljeni, da se gotovo udeležite predavanja. Pripeljite s seboj zlasti tudi žene in dekleta! Nikomur ne bo žal za čas in udeležbo! — Naše društvo je imelo letos že tri predavanja: 27. januarja je predaval vseučiiiščriik g. Fran Weiss iz Idrije o suženjstvu v starem in novem času, 14. februarja č. g. župnik z Ledin o zgodovini Žirov in o žirovskem jezeru, 17. t. m. pa č. g. L. Lah z Gor nad Idrijo o lastnostih raznih živali. — Vsem predavateljem prisrčna hvala za njih požrtvovalno delo! — Telovadni odsek »Orel« bo imel na Belo nedeljo veselico po tem-le vspo-redu: Govor, deklamacija, »Tihotapec«, igra v petih dejanjih, petje, srečolov, šaljiva pošta. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi se prijazno vabi!
—	Avtomobil povzročil nesrečo.
Včeraj, 22. t. m., okrog 2. ure popoldne se je peljal z avtomobilom baron L i c h t c n b e r g, deželnega glavarja namestnik, po državni cesti pri Dobu, a že v Stobu jc malo manjkalo, da ni povozil županovega sina in konja iz Depalevasi, ko se pa pripelje v Domžale, ga sreča hlapec Jožeta Obenvalder-ja. Hlapcu se je hotel koni snlaši i - Hlapec hitro skoči h konju, da ga prime za uzdo, v tem hipu pa hlapca avtomobil povozi čez glavo in čez nogo. Za silo jc hlapca obvezal vodja sanitetnega oddelka prostovoljnega gasilnega društva iz Stoba rtri..noF^V-i'-'• n-, ' --.-- so ra^jen^a pedali v e	»
v Ljubljano. Ponesrečeni jc di >tv ja-kob Cerar, oče sedmih malih otrok,
kater! nimajo druzega, k~ar oče zasluži. Pretečeni teden se je pa tudi delavec Peter Košir iz Stoba pri istem gospodarju ponesrečil. Slamoreznica mu je nogo pri stopalcu proti prstom skoro odrezala. Tudi on je v bolnišnici. Ali kedaj popolnoma ozdravi, se ne ve.
—	Slovenske gledališke predstave v Ameriki. Slovenci v Clevelandu so si ustanovili gledališko družbo, ki ima namen prirejati širom Amerike v slovenskih naselbinah gledališke predstave.
—	Pokopali so v Kobaridu višjega respicijenta c. kr. finančne straže gosp. Franceta Cetina.
—	Umrla je na porodu gospa Ivanka Ivančič, roj. Živic, soproga c. kr. davčnega asistenta v Kanalu, stara 23 let.
—	Katol. slovensko izobraževalno društvo v Selcih vabi k veselici, ki jo priredi na velikonočni ponedeljek, dne 28. sušca 1910, ob pol 4. uri popoldne v »Društvenem domu«. Spored: 1. Hruza: »Slovenec sem«, tamburaši. 2. Volarič: »Pogovor z domom«, mešani zbor. 3. Ferjančič: »Planinarica«, mešani zbor. 4. Bajuk: »Bom šel na planince«, tamburaši. 5. Ferjančič: »Rožmarin«, ženski zbor. 6. Aljaž: »Ne zveni mi,« mešani zbor. 7. Farkaš: »Mladi vojaki«, tamburaši. 8. »Tri sestre.« Igra v treh dejanjih. Spisal dr J. E. Krek. Vstopnina: Sedeži I. in 1 vrste 1 K, III. do VIII. vrste 80 h, IX. in X. vrste 60 h; stojišča 30 h. — Vstopnice se dobivajo pri blagajniku in pred veselico pri blagajni. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Umrla je včeraj v Škofji Loki soproga posestnika in mlinarja gosp. Josipa Koširja, gospa Barica Košir, rojena Tavčar.
—	Revijo »Razvoj« bodo osnovali narodnoradikalni starešine v Ljubljani in pravijo, da bo »znanstvena«.
—	Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so dalje poslali: 225 K: Ljubljanska kred. banka; 200 K: Posavcev na Dunaju; po 100 K: inž. Gustav Pibroutz, tehn. vodja na Dunaju, in Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; po 50 K: Mestno županstvo v Kranju, Posojilnica v Ribnici in Kmetska posojilnica na Vrhniki; po 30 K: Dr. Karol I-Iinterlechner, Dunaj, Obrtno pomožno društvo v Ljubljani in Okrajna posojilnica v Ormožu; po 20 K: ga. Ana Dobida v Trstu, K. A. na Jesenicah, Hranilnica in posojilnica na Dolu, Posojilnica v Framu in na Vranskem; po 12 K: Posojilnica v Vojniku; po 10 K: Dr. Matko Heric, prof. v St. Pavlu, Minka Hrašovec v Radovljici, dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani, dr. Leopold Poljanec, c. kr. profesor v Mariboru, Jurij Šenk, p. d. Ma-kck, Jezersko, in dr. Klemeni Seshun, odvetnik na Dunaju; 6 K: Dr. Karol Ja-nežič, Volosko; po 5 K: notar Jak. Ko-gej v Postojni, Jak. Vrečko, c. kr. poštni nadkomisar, Zader, in dr. Fr. Žižek, Gradec; po 4 K: Jena Bavdek, dr. Fr. Detela, vladni svetnik v Ljubljani, in Ivan Šorli, c. kr. nam. svetnik, Pazin; po 2 Iv: Fr. Abulner, Ljubljana, prof. Mart. Mastnak, Gorica, in prof. Saša Šantel, Pazin; 1 K: župnik Bolt. Bar-tol, Spod. Bernik. Skupaj 1067 kron. — Odbor se iskreno zahvaljuje za poslane darove in prosi radi velike potrebe novih podpor. Darove sprejema društveni blagajnik Ivan Luzar, naclrevident juž. žel. v pok., Dunaj, III., Reisnerstrafle Nr. 27.
—	Našla se je hranilna knjižica,
glaseča se na Kmečko hranilnico in posojilnico ljubljanske okolice, na Dunajski cesti od gostilne št. 6 do glavne pošte. Lastnik naj se zglasi pri občinskem uradu v Šmartnem pri Litiji.
—	Zanimiva pravda se bo vršila pred tržaškim sodiščem 31. t. m. Predmet bo tožba radi vina, ki se ga je pred časom pilo na račun političnega društva »Edinost« ob neki volitvi. Obravnava bo zelo zanimiva. Med zaslišanimi bodo tudi dr. Slavik in drugi. O izidu bomo poročali.
—	Gorje »farjem«. Vse »farje« bodo na molu San Carlo povezali in v morje pometali, tako se hvalijo in obetajo člani tržaške N. D. O. po gostilnah. — Pravijo, da to store takoj, ko pridejo do veljave.
—	Razpisani učiteljski službi. Na mestni trirazredniei na Karolinški zemlji je vnovič razpisano tretje učno mesto v stalno popolnitev do 10. aprila t. 1. — Na trirazredniei v Begunjah pri Cirknici (okraj Logatec) učno mesto v stalno nameščenje do 14. aprila t. 1.
—	Novo šolsko poslopje se bo gradilo za dvorazrednico v Polšniku, žel. postaja Sava ob južni železnici. Prora-čunano je na 32.800 K. Zmanjševalna dražba bo 4. aprila t. 1.
—	Čegav Je dečko? V Amrusu je že kake tri dni neki fant, ki je mutast, ima redke zobe in se vedno smeje,
Javna dela v Sarajevu in Mažari.
Sarajevski občinski svet jc po dolgih razpravah sklenil najeti nad 5 milijonov kron posojila za zgradbo vodovoda, električne centrale, gasilskega doma in regulacijo nekaterih ulic. Sklep je' bil še gorak, ko so Mažari že dvignili krik v časopisju, da se mora ta dela oddati mažarskim podjetnikom. Kako soliVlni so ti podjetniki, so dokazali ob postavljanju vojaških poslopij, o čemer s'mo opetovano poročali. Jasno je za vsakega, da smatrajo Mažari Bosno čisto enostavno za deželo, ki jo smejo ropati in pleniti, kakor svoj čas Turki krščanske zemlje. — Azijati!
Mažari v Mostam snujejo mažar-sko društvo za »razširjevanje kulture« v Bosni ter mislijo tudi že na svojo ljudsko šolo.
Obsojen muslimanski urednik. V Sarajevu je bil te dni urednik »Musa-vata«, Alija Raljevič, obsojen na tri in pol mesece ječe, ker je v nekem članku grajal, da so občani v Stolcu praznovali obletnico aneksije in v dveh drugih člankih kritiziral vlado in uradništvo. Obsojenemu se je odreklo tudi vse po-boljške glede zapora.
Mednarodna razstava kuncev bo v področju prve mednarodne lovske razstave na Dunaju lc a 1910 od 25. do 27. junija. Za to razstavo je določenih mnogo denarnih nagrad in drugih odlikovanj. Programi se dobe od 15. apr. nadalje pri glavnem komisarijatu prve mednarodne lovske razstave na Dunaju 1910, III., Lothringerstrasse 16.
k Na celovški gimnaziji je razpisano za šolsko leto 1910/11 defitivno mesto za klasično filologijo. Prednost imajo prosilci, ki so izprašani iz slovenščine. Prošnjo je vložiti do 8. aprila pri koroškem dež. šolskem svetu.
— Zatekel se je črn, majhen, kodrast psiček z znamko št. 10, Moste. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri Iv. Kos-u, mesarju na Vrhniki.
Štajerske mm.
š Slovenska kmečka zveza za štajersko. Vabimo vas na občni zbor, ki se vrši na velikonočni torek, 29. marca t. 1. v Mariboru v veliki dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Naša politika, govori dr. Ivan šusteršič. voditelj Vseslovenske Ljudske Stranke. 2. Davek na vino, govori Ivan Roškar, načelnik Slov. kmečke zveze. 3. Poročilo o delovanju Slovenske kmečke zveze, govorita deželni odbornik Robič in dr. Korošec. 4. Volitev načelstva. Začetek ob pol 11. uri predpoldan. — Somišljeniki! Odzovite se vabilu in pri-vedite s seboj mnogo tovarišev!
š Originalna nemškutarska šala. Nemškutarji v Hočah pod Mariborom se silno jezijo, ker ne morejo spraviti proč kaplana Kranjca. Ker vse denun-cijacije pri škofu niso ničesar izdale, razpisujejo sedaj hočki nemškutarji javen natečaj z nagrado 50 kron, kdor jim naznani kako sredstvo za odpravo sitnega kaplana, kateri jim pravično stopa na prste.
š Samoumor vojaka. V Ptuju se je ustrelil vojak pijonir Jožef Turk, ki se je že lani hotel vtopiti, a so ga takrat rešili.
š Celjski trgovci in obrtniki slovenske narodnosti. Pod tem naslovom smo poročali 26. februarja o posvetovanju celjskih trgovcev in obrtnikov 24. febr. glede na izvajanje gesla »Svoji k svojim«. V tem poročilu se piše, da se je govorilo o g. stavbnem podjetniku Fr. Golograncu, cla ne podpira slovenskih obrtnikov. Kakor se pa nam sedaj poroča iz celjskih obrtniških krogov, g. Gologranca ravno kot stavbeni podjetnik podpira slovenske obrtnike.
Cerkveni letopis.
c Konferenca Sodalitatis SSi. Cor-dis .Tesu za novomeško dekani j o bo v
torek, dne 29. t. m., v šmihelu ob desetih dopoldne. Tvarina bo ista kakor na shodu dekanov.
MUSICA SACRA V LJUBLJANSKI STOLNICI.
Veliki četrtek ob osmih: Missa in bon. s. Caeciliae in Gradual »Christus fačtus est«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Dextera Domini«, zl. Gherar-desehi. — V e 1 i k i petek ob pol desetih: Improperia (Popule mens), zložil Vittoria, in Crux fidelis, zl. Ivan IV., kralj portugalski. — Veliko soboto ob pol desetih: Missa in hon. s. Caeciliae, zl. A. Kaim, verz in trakt, zl. A. Foerster. Popoldne ob štirih pri vstajenju: »Angelus Domini« in »Cura tran-sisset sabbatum«, zl. A. Foerster, »Sur-rexit pastor bonus«, zl. Nikel, Te Deum, zl. Jos. Gruber, »Regina cocli laetare«, zl. Ant. Foerster, Tantumergo, zl. P. Gr. Zahlfleisch. .-^.Velikonočno ne-
deljo ob desetihMissa solemnis in bon. ss. Cordis Jesu, žl. Ign. Mitterer, gradual sekvenca in ofertorij, zl. Ant. Foerster. — Velikonočni ponedeljek ob desetih: Missa Loretta, zl. V. ftihovsky, gradual in sekvence, zl. A. Foerster, ofertorij »Angelus Domini«, zl. Skuhersky.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. Včeraj je S. K. S. Z. dostojno proslavila spomin Antona Medved a. Pesnikov osebni prijatelj gosp. prof. A d o 1 f Robida je proslavljal pesnika ter kratko, a temeljito očrtal njegovo delovanje. — Za g. prof. Robido je jako temperamentno predavala gdčna. učiteljica Zemljan o gospodinjstvu. Izvajala je prepričevalno, kako važna v vsakem oziru je gospodinjska naloga našega ženstva, kolikega pomena je v narodnem in socialnem oziru dobra gospodinja in mati. To je častitljiva resnica, ki ji pač nihče ne bo oporekal. Predavateljica je obžalovala, da se pri nas še tako malo zanimamo za gospodinjsko vprašanje, cla je to pri nas še »detece v povojih«. Tu moramo pojasniti, da je sicer res, da za delavke v tem oziru ni sicer ravno sijajno preskrbljeno, pač pa je sedanji deželni odbor že zelo veliko storil za kmečko ženstvo. Ne samo, da je ustanovil celo vrsto gospodinjskih šol in tečajev, ampak naš deželni odbor je zasnoval za bodočnost najmodernejši, dalekosežni načrt za gospodinjsko izobrazbo celokupnega našega ženstva ter že tudi storil prve pripravljalne korake. Deželni odbor hoče namreč gospodinjski pouk presaditi, oziroma spojiti z ljudsko in obvezno nadaljevalno šolo, kar je edina prava pot, da se doseže resničen uspeh, saj je skoro vsikclar merodajno tisto, kar se otroku že v prvi mladosti vcepi v razum in srce. Zlasti pomembno je pa tudi to, da se na ta način pritegne k gospodinjskemu pouku vse sloje brez razlike. Kakor rečeno torej, Slovenci tudi v tem oziru nismo nikakor zadnji, kar je zasluga naših ljudskih mož — poslancev S. L. S., ki pri svojem pre-rojevalnem delu za ljudstvo tudi na ženstvo niso pozabili. — Z velikim zanimanjem smo sledili predavateljici, ko se je zavzemala za gospodinjske tečaje za delavke, ki se tudi ustanove še letos v novem domu S. K. S. Z. Ti tečaji bodo nedvomno izpolnili veliko vrzel v našem socialnem delu in je veselo dejstvo, da se zanje ogrevajo naše vrle gospodične učiteljice. Hvala gospodični predavateljici, vsem drugim pa: veselo na delo!
lj Zanimiva volitev v odbor »Slov. Matice«. V odbor »Slovenske Matice« so bili izvoljeni sledeči gospodje: dr. Josip Gruden, prof. Fr. Orožen, prof. R. Perušek, dr. J. Šlebinger, dr. Iv. Tavčar, dr. Jos. Tominšek, dr. Fr. Zbašnik, dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški, A. Koder, poštni ravnatelj v p. in pisatelj v Ljubljani, dr. Fr. Ilešič. Značilno je, da letos od »Slovenske Matice« nismo dobili, kot običajno vsako leto, takoj po volitvi nobenega naznanila o izidu volitev, pa tudi ne, koliko glasov so dobili posamezni odborniki. Pa ne, cla bi bil g. dr. Ilešič dobil najmanj glasov? Govori se celo, da je malo manjkalo in g. dr. Ilešič bi bil propadel, da ni odstopil g. dr. Pajk, katerega je kandidirala z gospodarstvom g. dr. Ileši-ča nezadovoljna opozicija. Menda pa jc g. dr. Ilešič dobil tako malo glasov, cla je samo namestnik odstopivšega g. dr. Pajka in to le za eno leto, drugo leto pa mora zopet kandidirati. Da se to bolje pojasni, na dan s številom oddanih glasov!
lj Ženski znaki za abstinenlinje so
došli in se dobe v upravništvu »Slovenca« po 1 K.
lj Deželni muzej. Vslecl velikega praznika ostane deželni muzej velikonočno nedeljo zaprt. Zato pa je velikonočni ponedeljek, dne 28. marca, prost vstop, kakor ob nedeljah.
lj Kolporter s protestantskim svetim pismom, ki ljudem usiljuje razne knjige po 1 K izvod, jc bil danes dopoldne aretiran. Opozarjamo občinstvo, naj takim tičkom ne naseda!
lj Gospod Talich se poslavlja. Danes jc ravno leto, odkar sc je priredil v Ljubljani prvi komorni večer Talicho-vega kvarteta. Četrti in zadnji komorni večer pod Talicliovim vodstvom bode dne 7. aprila v mali dvorani »Narodnega doma«. Natančni spored objavimo prihodnjič.
lj Brivnice bodo na velikonočno nedeljo dopoldne odprte, na velikonočni ponedeljek pa ccli dan zaprte, nakar se slavno občinstvo opozarja.
ij V Ljubljanico padla je sinoči okoli šeste uro 65 let stara Uršula Šuštar jeva, ko je prala na perišču pri Pol-lackovi usnjarni na Sv. Petra nasipu.
Ženski je pri pranju spodrsnilo in se
ni mogla več rešiti iz vode. Ko je to opazil po Sv. Petra mostu idoči četo-vodja c. in kr. 17 pešpolka Franc Ho-nigmann, je prihitel takoj na pomoč in jo potegnil iz vode. šuštarjeva je nato še parkrat globoko vzdihnila, potem pa umrla. Na lice mesta, je prvi prišel g. dr. Galattia, nato pa še policijski zdravnik dr. Illner, ki pa sta oba za-mogla konstatovati le smrt. Umrlo so potem prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Gosp. Bohuslav, član slovenskega
gledališča, je angaževan na češko na-t roclno gledališče v Brnu.
lj Nepreviden izvošček. Včeraj dopoldne je izvošček Mihael Lipar po Rožni ulici tako neprevidno vozil, da je zadel in podrl na tla 58 let starega posestnika Jakoba Krnca iz Iške vasi, kateri je zadobil pri padcu na nogah težko telesno poškodbo.
lj V interesu javnosti se naprosi občinstvo, ki kupuje in po ulicah lupi pomaranče, da naj olupkov nikari ne meče po hodnikih. Če se namreč na lupino stopi, se kaj lahko pade. Pripomniti jc pa še, da je tudi po policijskem redu prepovedano in če se zgodi nesreča, zadene krivca sodnijska kazen.
lj Tatvina na trgu. Včeraj popoldne je bila na trgu iz ročne torbice ukradena vdovi g. Ivani Rozmanovi rdeča denarnica, v kateri je imela do 8 kron denarja. Tatica jo je bila takoj pobrisala, kajti policija je napravila po ovadbi vse potrebno, a ni bilo za tržno srako nobenega sledu več.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 100 Makedoncev, 18 Hrvatov in 32 Slovencev. V Ileb je šlo 90, v Bucns 48, v Budimpešto pa 52 Hrvatov, 40 Lahov je šlo na Dunaj, 50 pa v Budimpešto.
lj Sprememba tržnega reda za mesto Ljubljano. C. kr. deželna vlada je z razpisom z dne 4. marca 1910, št. 4970, odobrila od ljubljanskega občinskega sveta v seji dne 7. decembra 1909 sklenjeno premembo § 4. veljavnega tržnega reda za tedenske sejme in za vsakdanji aprovizačni tržni prometv deželnem stolnem mestuT Ljubljani v tem smislu, da ta paragraf sedaj slovi tako-le: »Tržni promet se prične z ranim jutrom in traja do 3. popo-ludne, vendar je pridržan tržni promet vsak dan v času od 1. aprila do 30. septembra do 9. ure dopoludne, in v času od 1. oktobra do 31. marca pa do 10. ure dopoludne kupovanju na drobno (za domače potrebejJ^Do te ure je torej na vsem mestnem" ozemlju pod kaznijo prepovedano sleherno prekupovanje vsakdanjih živil, kakor zelenjadi, sadja, kuretnine, maščobe, jajec itd. Dalje je v gori navedenem času do 9., oziroma clo 10. ure dopoludne prepovedano prekupovanje sena, otave, detelje in slame. Izvzeto ocl navedene prepovedi je žito in tržna roba, kakor med, suhe češplje na vozovih itd. Prestopek prepovedi prekupovanja je kaznovati prvi pot z globo od 2—20 kron, drugi pot z globo od 2—20 kron in odvzetjem kupljenega blaga, tretji pot vrhu tega še z začasno izključitvijo od trga; eventualno stopi v vseh treh slučajih na mesto globe primerni zapor (§ 70. obč. reda).«
KAKO JE NARAŠČALO KRŠČANSTVO.
Nek angleški verski list prinaša sledeče številke o razširjanju krščanstva: v I. stoletju se je cenilo pristaše krščanstva na pol milijona, v II. na 2 milijona, v III. na 5, v IV. na 10, v VI. na 20, v X. na 50, v XV. na 100, v XVIII. na 200, in koncem XIX. stoletja je že več kot 400 milijonov kristijanov.
NOV DISCIPLINARNI ZAKON ZA UČITELJE NA ČEŠKEM.
Praga, 20. marca. Poroča se, da bo v torek 12. aprila dež. šolski svet v plenarni seji obravnaval o načrtu novega disciplinarnega zakona za učitelje na Češkem ter o nameravanih novih določbah glede na okrajne in deželne učiteljske konference.
»ČRNE KOZE« V PRAGI.
P r a g a , 23. marca. Kakor se jc že poročalo, je zanesel v splošno bolnico »črne koze« bivši trgovec Gross na Ruskem, ki je bil tudi tu aretovan. Gross je podlegel bolezni. Včeraj ponoči pa je v posebnem poslopju bolnice umrla 18 let stara služkinja Marija Brychta vslecl »črnih koz«. Truplo Brychte so prenesli v patologiški zavod. Stanje obolelega Dunajčana Pivonka se je poslabšalo. Na ostalih 15 bolnikih, ki so v opazovalnemu poslopju, niso opazili nobenih posebnih znakov. Oba bolniška strežaja, ki sta prišla v dotiko s truplom Brychte, so izolirali.
»upi® le*
Po svefti.,
sorodniki v Ameriki ubitih ptoiho* garjev dobe odškodnino. Iz Čikage poročajo: St. Paul Coal Co., katera družba je lastnica premogovega rova v Cherry, 111., v katerem je moralo vsled razstrolbe velikansko število premo-garjev umreti, se je dosedaj s 50 vdovami poravnala, in sicer tako, da je vsaki vdovi plačala odškodnino v zneskih od 800 do 1200 dolarjev. Sedaj sc družba pogaja še s 100 vdovami in sorodniki ubitih premogarjev, katerim bode plačala najbržc po 1800 dolarjev, kajti mnogo jih je že izjavilo, da so s tako odškodnino zadovoljne. Pri katastrofi jo moralo, kakor smo poorčali, umreti 264 premogarjev, kateri so osta-vili 157 vdov in 423 otrok; 107 premogarjev je bilo neoženjenih.
Nočno delo otrok na Francoskem. Pred kratkim jc poslanec abbe Lemise predložil v francoski zbornici zakonski načrt, v katerem se prepoveduje nočno delo otrok v tovarnah, v katerih se vedno kuri. V utemeljevanju vzrokov se spominja na to, da zakon od 2. novembra 1892. pač splošno prepoveduje nočno delo, vendar pa ima izjemo za tovarne, v katerih se vedno kuri in v katerih se more po tem zakonu vposliti vse dneve in noči žene in otroke. To izjemo se je tudi izrabljalo, zato je nastala potreba, da se jo odpravi.
štiridesetletnica slovaškega lista. 13. t. m. je preteklo 40 let, odkar izhajajo v Turčanskem Sv. Martinu slovaške »Narodne Novine«.
Poljska republika v Ameriki. Poljaki, naseljeni v Braziliji na ozemlju med državama Parana in St. Catharina na meji Urugvaja, so proklamirali neodvisno poljsko republiko: »Missoes« (Usoda). Začasna vlada, na katere čelu je tovarnar Stamborski, se nahaja v mestu Porto Uniao da Victorja. Poljski listi priobčujejo o tem dogodku obširne članke.
Ženska vlomilka. V Hamburgu so aretirali v Tolmin pristojno 36-letno postrežnico Cecilijo Kobal, ki je v Trstu ukradla svojemu gospodarju okolu 6000 K ter je hotela pobegniti v Ameriko. Na sumu je tudi bila, da je izvršila štiri vlome. Pri hišni preiskavi, ki jo je policija izvršila na njenem domu, so našli vlomilno orodje v plenicah dojenčka Kobalove. Kobalova je bila te dni obsojena na pet let težke ječe.
Turški konzulati v Bosni. V turškem proračunu je postavka za ustanovitev generalnega konzulata v Sarajevu in konzulata v Mostaru.
Telefonska fn brzojavna poročila.
DR. LUEGER IN RUMUNI.
Bukarest, 21. marca. Včeraj dopoldne se je vršila v cerkvi sv. Jurija po-smrtnica za dr. Luegerjem. Po končanem cerkvenem opravilu se je sestavil sprevod, ki je šel po glavnih cestah mesta. Na saridarskem trgu, ki je bil okrašen z avstrijskimi in rumunskimi žalnimi zastavami, se je ustavil sprevod in bivši župan Bukarešta, poslanec Delavrancea, je govoril v spomin dr. Luegerja, ki je bil prijatelj Rumunov. Govor je napravil na navzoče globok vtis. Prireditve se je udeležilo mnogo korporacij z zastavami ter nešteta množica ljudi. Listi, ki so izšli črnoob-robljeni, so prinesli o pokojnem dunajskem županu dolge članke in njegovo sliko.
CESAR V WALSEE.
Dunaj, 23. marca. Cesar se je odpeljal na velikonočne praznike k svoji hčeri nadvojvodinji Valeriji.
K PRETEPOM V OGRSKI ZBORNICI.
Budimpešta, 23. marca. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je pečala z znanimi izgredi v ogrski zbornici. Ministrski predsednik je o tem že opetovano konferiral z justič-nim ministrom. Cesarju bo Kluien šele prihodnji teden na Dunaju poročal, Več poslancev Justhovcev je izstopilo iz neodvisne stranke. Čuje sc, da bodo načelnika Jusihove stranke Julija Ju-stha izključili iz narodne kazine. Danes so se preiskave nadaljevale. Zaslišane so bile štiri pričo. Poslanec Jusihove stranke Julij Markoš bo še danes aretiran. Markoš je bil nedavno radi razža-Ijenja časi i in lažnjivega očitanja izročen od zbornice sodišču in obsojen v štirimesečno ječo, a bivši ministrski predsednik mu je dal šestmesečni odlog za nastop kazni. Sedaj sia se dva ministra, Hieronvmi in Zichy, oglasila, da sta ga pri pretepu videla, ko jc skrit za neko klopjo vrgel tintnik. Markoš seve taji, justični minister pa mu je danes preklical vsako odlašanje nastopa kazni in Markoš mora danes v ječo.
HRVATI POZDRAVLJAJO EHUENA.
Zagreb, 23. marca. Medakovič in Mažuranič sta poslala v imenu hrva-
ških poslancev Kliuenu brzojavni pozdrav, v katerem obsojata napade na Khuenovo osebo v ogrskem državnem zboru.
WEKERLE NE BO VEČ KANDIDIRAL.
Budimpešta, 23. marca. Wekerle se je izjavil, da pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral v ogrski drž. zbor.
OBSOJENI ČEŠKI ANTIMILITARISTI V JEČAH.
Praga, 23. marca. Obsojeni češki antimilitaristi, 44 po številu, so včeraj nastopili svojo kazen. Nekaj obsojencev, ki se niso sami zglasili, da nastopijo kazen, so aretovali. Ker pri praškem deželnem sodišču primanjkuje prostora, bodo obsojene porazdelili v razne jetnišnice okrožnih sodišč. Šest obsojencev so odpeljali z orožniškim spremstvom v Kutno Horo, da prestanejo v tamkajšnji ječi kazen.
ZOPET NOV ŠKANDAL NA FRANCOSKEM.
Pariz, 23. marca. Državno pravdni-štvo v Marzilji je odkrilo nov korupcij-ski škandal. Mestni notar je izdelal v družbi z nekim uradnikom pomorskega urada spričevala, na podlagi katerih se je moglo dobiti pobotnice, da se je ž njimi lahko dvignilo pri državnih blagajnah pokojnine državnih uradnikov, ki so že davno umrli. Na ta način sta notar in njegov drug sleparila državne blagajne več let za znatne svote.
POROKA BELGIJSKE PRINCEZINJE KLEMENTINE.
Bruselj, 23. marca. »Petit Pleu« poroča, da se poroka princezinje Klementine s princem Viktorjem Napoleonom ne bo vršila, ker so se tozadevni načrti opustili. Princezinja bo za dva meseca odpotovala v Avstrijo.
PONESREČEN DRŽAVNI PARNIK.
Berolin, 23. marca. »B. Z. am Mit-tag« poroča iz New Yorka, da je pri Gouverner-Islandu ponesrečil nek izse-ljeniški parnik, na katerem se je nahajalo 750 potnikov. Vse so rešili.
HILMI PAŠA V BEROLINU.
Berolin, 23. marca. Bivši turški veliki vezir Hilmi paša je dospel semkaj.
ITALIJANSKA KABINETNA KRIZA.
Rim, 23. marca. »Messagero« poroča, da ni izključeno zopetno imenovanje Sonina za ministrskega predsednika. Sonino pa bo le pod tem pogojem sestavil novo vlado, da mu kraj v naprej da pooblastilo za eventuelen razpust zbornice.
KONCENTRIRANJE RČNTGENOVIH ŽARKOV.
Peterburg, 23. marca. Uslužbencu mornariške bolnišnice, Lancsivricsu, sc je po štiriletnih poizkusih posrečilo koncentriranje Rontgenovih žarkov, s čemer se jako zmanjša čas pri preiskavi. Bolnišnična uprava jc iznajdbo dala patentirati. Žal pa bo moral izumitelj najbržc svoj izum plačati s smrtjo, kajti dolgotrajni poizkusi na lastnem telesu so mu levo roko popolnoma omrtvičili, a bolest se je že razširila tudi na ramo, vsled česar bi tudi nič ne pomagalo, če bi mu roko odrezali.
ROOSEVELT V EVROPI.
London, 23. marca. »Daily Mail« poroča, da bo bivši ameriški predsednik Roosevelt dospel 3. aprila v Rim, kjer ga bo dan pozneje sprejel kralj in 5. aprila papež.
POTRES NA FRANCOSKEM.
Pariz, 23. marca. Iz Bresta se poroča, da je bil predvčerajšnjim na bretonskem polotoku Crayon močan potres, ki je poškodoval vse hiše. Pred potresom je hipno zasvetil svitel žar, kakor ga je opaziti ob padcu meteorjev.
Izvid gospoda med. u n i v. d r. A. K o r n s t r e i c h e r j a
na D u n a j u.
Gospodu J. S e r r a v a 11 u
v Trstu.
Več let sem Vaš izdelek S e r r a -v a 11 o v o k i n a - v i n o z železom z dobrim uspehom rabil v svoji praksi, in sicer je ta preparat v času prebole-losti po težkih boleznih, kakor vročinski bolezni, vnetju pljuč in po porodu posebno izboren za dviganje moči oslabelega pacijenta. Rabim pa je tudi ob bledičnosti, jetiki in kroničnih črevesnih katarjih s prav dobrim uspehom. Celo v lastni družini sem dosegel dobre uspehe.
N a D u n a j u, 11. oktobra 1907.
Dr. K o r n s t r e i c h e r.
Gozdi
zelo lepi, mali in veliki, najveC smreke, so na Spodjem Stajer-na prodaj. Pojasnila pri gosp.
: MATIJI OBRAN:
Pobrežje St. 229 pri Mariboru.
789 t
823
1-1
V imenu svojih sorodnikov in znancev naznanjamo tužno vest, da je preminula po dolgi in mučni bolezni preblaga gospa
Marifa Kovšca
ro|. Prcmrov
v 55. letu svoje starosti, 22. sušca 1.1. ob 11. uri predpoldne previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage ranjke se bode vršil dne 21. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Planini.
Planina, dne 22. sušca 1910.
Žalujoči ostal!.
TH ZN10 O SM IN Ki.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. marca.
Pšenica za april 1910.....13 84
Pšenica za maj 1910......13 63
Pšenica za okt. 1910.....11 43
Rž za april 1910.......8 59
Oves za april 1910......7 35
Koruza za maj 1910......6 19
Efektiv: —.
Meteorologicno poročilo.
Višina n. morjem 30t'2m, sred. zraSni tlalc 736-0 mm.
C«s opa-zevanju
Stanje barometra
v min
221 9. zveč.
23;
7. zjutr. 2. pop.
734 9
Temperatura po
Celziju
Vetrovi
Nebo
7 7 j sr- szah. 4'0 si. szah. 734 3 I 112 i sr. jug
736-4
del. obl.
jasno
.s e p
Š = E
00
Srednja včerajšnja temp. 7 61, norm 4 8°.
pravega kašeljskega zelja prodaja Ig. T&rcina v Zg. Kašlju pri D. M. v Polju po
20 gr. K 1'10 poštnine prosto. Za pristnost in kaljivost se jamči. Pošilja se z obratno pošto, proti gotovini ali povzetju. — Zahvale veliko kmetovalcev so na razpolago iz vseh krajev Slovenije.	487 1
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
najbolje sredstvo.
BR. MOVAKOVIC, Ljubljani
se sprejmeta takoj v trajno delo pri Fran ftuicku, klepaijn na'
SSle^EI. Sprejmejo se tudi 790	za kleparsko obrt.	q_i
išče se izurjeni
826 1-1
?a parno žago in mlin; isti mora biti neoženjen. Nastop takoj ali s prvim aprilom. Plača po dogovoru. Obrniti se je osebno ali pismeno na prane Urbančič, parna žaga in mlin na BaČU Šf. »S, pošta Knežak na Notranjskem.
Občni zbor delničarjev JADRANSKE BANKE v Trstu z dne 20. t. m. je sklenil izplačati iz dobička za leto 1909.
dividendo. Vsled tega se bode izplačeval kupon št. 4. počenši :: s 1. aprilom 11. po n
K 24.
V Trstu, dne 21. marca 1910.
fllprassssi svet.
■ v
želi vzeti gsstilna na račun ali o najem,
če je treba takoj; zmožen je tudi voditi godbo in petje. Ponudbe na upravo tega lista pod »Spreten gostilničar, M. L. S.« 816 5—t
r
društva n vzdrževanje Elizabetine otroške bolnice
ki se vrši
v sredo, dne 30. marca 1.1. ob 3. uri popoldne v mestni posvetovalnici.
031EVI1I RED:
1.	Zdravniško poročilo.
2.	Poročilo upravnega sveta.
3.	Nove volitve.
Predlogi, ki jih nameravajo na občnem zboru staviti p. n. člani, se morajo v smislu § 7 društvenih pravil vsaj pet dni pred zborovanjem pismeno prijaviti upravnemu svetu.
821
Upravni svet.
Mi trs Ši. 13. šf
priporoča izvrstna namizna vina po K —'80, - -88, —'66 in 1-28 liter. 619 10-1
/posteljno vlago^
Odstranitev takoj Starost in spol se naznani. Pojasnilo zastonj. Zavod nHesculap", Hegens-burg, Bav-rsko.	28 30—1
Proda se radi bolezni zelo lepo v
z gostilno ln trgovino tik župnijske cerkve na okrajni cesti, tričetrt ure od železniške postaje. - Dogovori pod „S. K." na upravništvo »Slovenca«. 815 6—1
Proda se poceni
824 4-1
s» Tržiču
štev. 107, travnik, parcela štev. 432.
Več se poizve pri g. Josipu Fuso, stavbeniku v Kranju.
Terezija Bohinec naznanja v svojem in imenu svojih bratov Edvarda, Viktorja in Karola Bohinec vsem sorodnikom in prijateljem, da je njih ljubljena, dobra mati, stara mati in teta, gospa
Terezija Bohinec roj. Dolinec
preminula danes zjutraj ob 5. uri, po dolgi mučni bolezni,-previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage ranjce bode v četrtek ob četrt na 6. uro po-popoldr.c iz hiše žalosti Dalmatinova ulica 7 k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. marca 1910.	828
vsneega posebnega naznanila, ^..^^^■■■■■■■■■■■■i mmmmmmmmmmm
I l l l
MM l l l
i
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je danes izdihnila svojo blago dušo naša nepozabna soproga, predobra, skrbna mati in sestra, gospa
v 34. letu svoje starosti.
Pogreb bode v četrtek dne 24. t. m. ob 3. uri popoldan.
Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Jakoba.
Škofja Loka, dne 22. marca 1910.
Josip Košir
posestnik in mlinar soprog.
Franc Tavčar
trgovec in posestnik v Selcih brat.
Joško in Franci
sinova.
M. Veronika
uršulinka v ljublj. samostanu sestra.
822
Krasne novosti za % v modni tr$ovini velikonočno sezijo t Peter Sterk
po žl \znano najnižjih cenah dobite :-: T Ljubljana, Stari trg št. 18.
trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, 7" ka-
Specijalna
kovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmo- ♦ dernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame itd., itd. ^
St. 5278.
Razpis.
807
Za zgradbo kapnice d uasl Radlek, občina Bloke, polit, okraj Logatec, na 11.124 K 89 h proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom Jaune ponudbene
obravnaoe.	„ .
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se predlože
do 16. aprila 1910 ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.	. , .	. , .. .
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlah je
zapečatene z nadpisom:
„Pomidba za preozetie gradbe kapnice o uasi Radlek, polit, okra! Logatec*'.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.	.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 °/0 stavbnih stroškov v gotovim ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.	_
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 3 K 20 vinarjev.
Deželni odbor kranjskr
Ljubljana, dne 15. marca 1910.
Kupi se dobro ohranjen in po ceni
Naslov pove uprava lista.
813 3—t
ffS
EB jSUI
skoro popolnoma nov s 4 registri, z močnim in lepim glasom se za 150 K proda. Kje, pove uprava lista.	816 2—1
Dunajska cesta 0?, Ljubil sns? £2»
31GB bi— 1
iz prvih tovarn Avstrije.
~ ernatovič *

Mestni trg št. 5
mriil ogromne IzMre ekciie za dame, gospode, dečke in otroke
Durkopp, Stari® (IPuoSOi Wfflif©B8is»a*!
na
uit
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno
pisalni stroji«
Ceniki zastonj in frasaka,
Vsled opustitve svoje tovarne za kavine primesi na Gllncah (15 minut pešpota iz Ljubljane)
i iji Mi tovarniške prastare
in event. nekaj vodne sile pod zelo ugodnimi pogoji, 476 1 loan JelaEiu, Miibljama.
Za ustanovitev večjega tovarniškega podjetja v bližini kolodvora na Spodnjem Stajarskem ali Kranjskem
se iščejo primerni
veliki prostori
—— za več let v najem. —-—•
Priklopljenje na parno moč ali elektriško silo se želi. Prijazne ponudbe pod šifro W. L. 6109 na anončno pisarno: Rudolf Mosse, Dunaj I.
744 3-1
Pogoji in načrti so na razpolago v župnišču. Oferti naj se vlože do 1. aprila. Materijal rnora podjetnik sam preskrbeti; za pesek in vožnjo skrbi stavbeni odbor, kateri si pridrži pravico oddati delo komurkoli.
Ježica, 14. marca 1910.	Stavbni odbor.
Velikansko izber 3
priporoča tvrdka
. Rune, Mana, Dvorni trs štev. 3.
Najnižje stalne cene!
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
—H— HBB1MH—
f. C. Maijer^;Ljubljana, Stritarjeve ulice. ---Banka in menjalnica.-=
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga
vseh vrst sukna, platna ter rnanu* fakturnega blaga.
3027
785
3-1
Izvršena dražba.
Dne 25. marca 1910 ob 10. uri dop.
se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16, dražba za trgovino prikladne f;
tm
v Stefanji vasi pri Ljubljani
zemlj. knj. vi. št. 338, h kateri se kupci vabijo.
j
za pomladansko in
= Kupon = 3-10 metr. dolg,
kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon
7 kron 10 kron 12 kron 15 kron
17	kron
18	kron 20 kron
za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
Kupon za Črno salonsko obleko K 20-—, ka or tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn Itd., pošilja po tovarniški ceni liot reelna in solidna, cobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj in iranko.
Vsled direktnega naroČil i blaga pri vrdki Siegel-Imhof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel kega blagovnega prometa vedno največja izbira novsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tuai najraanjša naroCila se izvr."e
14 let star, poštenih starišev, želi vstopiti pri dobrem in poštenem krščanskem mojstru kot vajenec v ključavničarski oW. Vstopi lahko po praznikih ali z majem. Blagohotne dopise se prosi pod ,,Priden deceš šf. 10u0 Posle resfanfe Ti žic Gorenjske.	sco 4-1

w*
£»<53
m? m
M i58 ® S © '
m
m
A.
m
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-teij tako izborno učinku-jočih	3281
!>m?
(teli iaiS8ioi,slezr3ziiraiajoi)
lekarja Piccoii v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju.
Donavski Scarpi, fagoš iz Pla-tenskega jezera, ščuke in različne morske ri&e. Dalje pa tudi lazanS, kopu m, poudardi in purani. Fine praške g»4ati (šun^e) vedno v 812	zalogi.	2-1
Fr. Kham
trgovina špecarije, delikates in vlnarna.
Za avgust se odda na dobrem prometnem prostoru v Ljubljani prostoren
7. malo sobico in kuhinjo, ki se porabita tudi lahko za skladi'ča — Letna najemščina znaša 800 K. - Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	796 3—1
Razpošiljanje našega svetovno slovitega Da se vsakdo zagotovi, da dobi tudi res specialnega piva	„Salvator"-pivo, in ne katero tnnogih po-
narejanj, naj se pazi na tu vtisnjeno, na vsakem sodčku in na vsaki steklenici se nahajajočo varstveno znamko, ki je, kakor tudi ozna menilo „Salvator" s patentno-uradno zavarovano.
Hkc. tir. Pagalanerbrau.
se vrši v smislu starih šeg in objčajev tudi
letos v mesecu marcu.	Salvatorjeva pivarna. Monakovo.
pivo se toči vsak dan
dokler je kaj zaloge v
Oddda se tudi v sodčkih.
„ Sal vato rje vo" pivo se dobi samo pri
iiedno sssmo naj	inosieiši StlstaM, kepice, te-
flsscniitf, srnice,	lirauate, palice, deZniftl,
roliaolce in mi	rciadni predmeti. Za šport:
ose po!reliiSiiie	za turiste, holesarje, loace,
temniš, ,	„OrSe" in »Sokole"
ki je zmožna in ima veselje voditi
popolnoma samostojno
neko že več let dobro vpeljano trgovino s konfekcijskim in drugim blagom v Ljubljani, ter je vešča obeh deželnih jezikov in enostavnega knjigovodstva, se išče za takoj ali pozneje Pogoji zelo ugodni. Plača polovico čistega dobička.
Naslov pove upravn. lista. 765 3 t
£11 DOZ
798 rami aBiaMVBHH
proda po jako ugodni ceni
županstvo v Boh. Bistrici.
742
špecerijske stroke, z večletno prakso, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi in z dobrim priporočilom se sprejme. Ponudbe na glavno pošto, predal 121, Ljubljana. 3~l
Dež. lekarna pri .Mariji Pomagal'
L LE1ISTEK
LpSjllana, ItesBleua cesta l
zraven cesarja Franc Jožeia jnb. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Oarssvo med. ribje olje Svta K s
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanna-chlnln tinktura za lase, SS5KE
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita ilnsiiie ustna in zobna voda izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Stcklcnica 1 H.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd, razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.

Sespeiarsie društvo
Iran, posta Pazfss, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
sv0'ih udov- Cena ie nizka- Vino
V IJtlffll jc bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 l)
Več dobrih
proti dobri plači, dobi trajno delo pri
788
3-1
zidarskemu mojstru v Ljubljani.
Tarrnar* - > 3acannm
te
ELj a * A mm \
w\,\ ttitvEil \i i s.s; i cii. - Udcfacie lbUov, nakaznic in TiiIH PISEM
m i'vi-8 ii. jilmi i! n.Ešta iu- in iuozomsSva. j
C. KR. PRIV. MENJALNSCNA DELNIŠKA DRUŽBA
- 'OSREDNJA MENJALNICA: [DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlrii7nipD- "''m. eSka Kamnlca, Ooski Llja, Brno, Krakov, Litonerioo. Moravski Zn-nberq. Nildllni, Novi i km vii-uiuu. jium, rizen, mja, ura,en, iitjpraja, Mala siran, nima, Duiiasko Novomesto, uvltava.
NAKOP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev akcij, prioritet, zastavnic, srečli i. t. d., i. t. d'
Zavarovanja proti m jri ran m in vraJi. laiirli/
rroupefcte in cenike premi, zaatoi ta .nuj.


S?l»r«WtSB«H
izdajatelj: Dr iynacli Žitnik.
3'isk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik; Ivan Štefe.