? narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poSiljanê PQ pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr za pol 2 gold. 40 kr Četrt leta 1 gold. 30 kr \ s, Ljubljani v sredo 29. avgusta 1877. O b 8 e g : Kuhinjska sol, živinska sol, gnojivna sol. Korist lastovk, Gospodarske novice. (Konec.) Družba zv. Mohora. Angora. (Dal.) Hoj a v Mokriško jamo Kaj je žena; kaj gospá, kaj soproga? s katero Magjari skušajo vzdržati gospodstvo svoje v Avstrijski državi. Novičar. Mnogovrstne novice. Dvojna pošast, Naši dopisi. Gospodarske stvari gnojivna sol ima nehati ? zakaj ? zato iz te solí si napravljajo živinsko sol. y ker ljudje , >t , ,, Da je ljudstvo pametneje postalo, vidi se iz tega Kuhinjska SOI, Zivmska sol, gnojivna sol- da je živinsko sol predelovalo V kuhinjsko } Nekdaj se ni nic vedelo o taki solni trojici; znana je bila samo ku h i nj s k a sol, ki se ali raztopljena nahaja v morjih in nekaterih vodah ali pa trda kot kamen v podzemeljskih jamab. Natura sama stvari neizmerno veliko soli, o kateri bi se misliti smelo, da se člověk tega darů Božjega po volji in potrebi svoji, se ve da od- mu sol iz morjá ali yodá dobiva ali i gno- jivno pa v živinsko. Vlada pa je zato ustavila prodajo živinske soli in zdaj žuga z ústavo gnojivne soli t po po- služevati more tistega, ki škoduje jo iz podzemeljskih jam koplje. AÍ temu ni tako. Vlade ki potrebujejo dohodkov, so položile svojo roko na sol kupi naj sije." Tako je sol postala monopol (samopro- vsem tem pa bi živina trpěla največo škodo, kajti za njo ne bi bilo cenejše soli, ampak ostala bi edina draga kuhinjska sol. Na korist kmetijstvu gotovo ni to postopanje vladno; al gotovo tudi ni na korist države in državnih financ, Če vlada tako daleč sega, da to, kar prodaja in je prodala, pod kontrolo (nadzorstvo) stavi, , da bi rekši: ,,sol je moja; jaz jo prodam; kdor je hoče u rn —i __________ i rnnr kako se prodano blagó rabi, in ne dopušča kupee počel s kupljenim blagom, kar bi hotel. Taka kontrola bila bi zeló podobna oni , ko bi kaka fabrika ) da morske vode predelujejo v sol, ali da jo kuhajo iz vodá daj) državni. Ker države imajo stroškov s tem rek rude j alijov podzemeljskih jamah kopljejo kakor kopljejo ki delà samo grobo platno za žaklje, hotela kontrolirati kupce, ali res žaklje delajo iz kupljenega platna, če si, na priliko, možki delajo j o piče iz njega, in premog , zato nihče ne more protiviti temu, da se sol prodaja; ali zabtevati se sme, da je sol dober kup ) ker je za živ en je člověku in živini neobhodno potrebna. Zalibog pa, da države prenapenjajo ceno tega darů Božjega tako, da si ubogi člověk še komaj za se jim tega ne dopustila. Ali ne bi si fabrika s tako kontrolo delala sama sebi škodo, ko bi tako nadzoro-vani Ijudjé ne kupovali vec platna od nje? Kupčija je kupčija, naj kupčuje država ali soli kupiti more, za živino svojo pa celó ne. Gledé na vsakako previsoko ceno soli skoro bi se smelo misliti, da, ko bi države mogle podnebni zrak in pod-nebno svitlobo prodaj ati, da bi zrak in svitlobo pa kak drug fabrikant. Kdor kaj kupi, je lastnik tega kar je kupil, in mora pravico imeti, s kupljenim bia gom storiti, kar mu drago. C. k. finančno ministerstvo je nedavno zapovedalo » 9 da se ima oštro paziti na to y ali se gnojivna proglasile za monopol. sol res za gnojenje rabi ali ne, in je v prepo-ved djalo vso zalogo gnojivne soli, ki jo trgovci se Prav čudna pa je v našem cesarstvu še celó zgo-dovina tako imenovane živinske in gnojivne soli. imajo Gnojivne soli je več sort 100 funtih imela 80 funtov kuhinjske soli nekatera sorta je v in namen Vlada je previdela, da ži vina potřebuje soli, njen je, da se ž njo gnoji; al vlada je izvedela da . ----- J ~ r 7 . - ~ UJ Cli I C , U Al kaj se zgodi? Pred kakimi 15 leti ne hal a je žavnih financ moramo po vsem tem objaviti svoje prepričanje, da naj vlada prodaja zopet živinsko sol. pa ne ustavi prodaje gnojivne soli in naj se živinska sol, zakaj? — o j j ) j niso mogli drage kuhinjske soli kupovati, so začeli tudi nima zato, ker ubogi ljudje ki si OUI, U C* ug U J IM » » JJ i UUUJVi gjijvjA.uvrf u w * i »« « ne vtikuje v to , čemu se prodana sol upotrebuje. pri vsacem centu veliko dobička ) Ce bode živinsko sol čistiti od tistih pritiklin, ki so jo delale skupni dobiček vendar-le velik, če prav ve nerabljivo za človeški vžitek, in tako očiščeno rabili za liko vsakoršne soli prodá. To vé vsak trgovec } kuhinjske potrebe. Zdaj pa se že tudi sliši, da tudi kako da bi vlada tega ne vedela? Korist lastovk. Laâtovke (on in ona), ki imajo mlade, letajo od stirih zjutraj do osmih zvečer okoli pobiraje vsake vrste žužkov, tedaj so navadno vsak dan po 16 ur na delu. Kakor skuanje kažejo, prineseta on in ona vselej , ko se v gnjezdo vrneta , kakih 640krat na dan 93.000 gld. dolgá vpisanega. Kupila sta jih znani podna Dunaji in pa dr. Hoffer. Pongrac vzetnik dr. Oskar advokat v Gradcu, za celih enajst goldinarjev Novo žalostno znamenje sedanjega ča3a ! in > po to se zgodi od obeh skupaj 10 do 30 music, muh ali kakih druzih žužkov, s katerimi pitajo mlade. On in ona pa tudi za-se potrebujeta živeža (kakih 600 mušic Ozir po domovini. Hoja v Mokriško jamo in muh). Po takem ena sama taka rodbinica povžije 7000 na dan, na mesec 210.000, celo poletje pa čez pol Iz Št. Urhske gore 15 avg milijona različnega mrčesa. Iz tega je oČitna korist (Konec.) milih nam lastovk, in zato pač zaslužijo, da se jim dovoli mirno gnjezdice pod našimi strehami. Gospodarske novice. * Letina v Avstriji in Ogerskem po vladinih poro Čilih. Po notranjih tleh, zlasti pri stenah leve jame je obilno kosti predpotopnega medveda (ursu3 spelaeus); se več pa, pravijo, je zasutih v kotu desne jame. Ko sem štiri steklenice z vodo na raznih mestih pri stenah podmoljskim žužkom v nastavo zagrebil, začnemo naj- iskati znamenivega črnega pajka, ,,Phalangium Pšenica se je prav vaškem , Spodnje-Avstrijskem dobro obnesla na Ogerskem, Hr- > Koroškem, Solnogra- škem in Goriškem 5 skem in Stajarskem; dobro bolj kot dobro na^ Ceskem, Morav- v Sleziii, Bukovini Pre] Hellwigii" z imenom, katerih smo v kratkem ča3U 7 stek-nili. Slovenski bi ga jaz imenoval šcipača, ker ima dve dolgi škarjasti pipalki, s plen zgrabi. na glavi enako škorpijonu katerima prej ko ne, svoj i Gornji Avstriji, 1st rij i in Dalmaciji; srednje na Gali-škem, Tirolskem, Predarelskem, Erdeljskem in Kranj- Dra teh šcipa-čev sem takoj z bencinom umoril; pet pa sem djal živih v posebno steklenico, da bi jih domá opazoval; al ti skem. Rž bila je v severnih kronovinah lepa > prav obilo je je na Českem, Spodnje-Avstrijskem, Solnogra-škem, Stajarskem in Koroškem; dobra je na Ogerskem, Hrvaakem, Moravském, v Sleziji, Bukovini, Gornji Avstriji, na Tirolskem, Predarelskem, Primorskem in spaki so drug druzega tako razdrobili, da poslednjič je samo en sam ostal, a še ta ve3 pohabljen. — Po na-lovljenih pajkih sledimo za kostmi in kmalu jih naj-demo v dveh kotih prav obilno, med njimi crepinjo Dalmatinskem; srednja na Gališkem in Kranjskem. Ječmen se je prav dobro obnesel na Koroškem in na Goriškem, dobro na Stajarskem in v Istri predpotopnega medveda in pa glavo divjega prešiča (Sua scrofa ferua), še prav dobro obranjeno. Posebno velika je, dolga 4 decimetre , široka metra in 4 santimetre, visoka pa 1 decimeter in deci-san- srednje na Ogerskem, Spodnje-Avstrijskem , Predarelskem, Tirolskem, v Dalmaciji in na Kranjskem. ne- timetrov. Zob kočnjek je dolg 4 santimetre in 5mm. širok 9 pa santimetra. > v Sleziji Oves koliko slabejše je na Ceskem, Moravském gornji Avstriji in Bukovini ; slabo v Galiciji. stoji lepo, ravno tako turšica. Krompir in repa ka zeta v zahodnjih krajih izvrstno, v jzhodnih pritiska nekoliko « i • « • liciji skem. ôkem. kaže t Ko ti velikanski lobajni eno za drugo v roki su- kaje ogledaj em ) so se mi čudne misli v glavi budile. 9 suša, gnjiloba > se kaže v Sleziji, zahodni Gana Moravském, Spodnje-Avstrijskem in po Gorili mel j dobro kaže v Galiciji in na Avstrij-Vino na Spodnje-Avatrijskem in Stajarskem srednje, ker mu škoduje gnjiloba, palež. In kaj neki sem mislil? Mialil sem: kje so tÍ3ti časi ko so se te pošaati po svetu klatile po tamnih gozdih naše mile domovine! Pa še nekaj sem premialjeval, kar ne povem in si ne upam zapisati, da se varuhom našega muzeja ne zamerim. Znosivši vse nabrane kostí ven pred jamo se oto-vorimo vsi ž njimi in nastopimo nazaj pot, po kateri smo došli. Pri koči na Košutni jih zloži pa3tir Jože v * Za Živinsko razstavo, ki bode tudi to jesen na koš ter jih nese za menoj do Višenske planine. Tu se Koroškem v Celovcu, se je oglasilo 63 žebcev, 60 kobil z žebeti, 62 mladih brejih kobil, 58 eno- in dve kupaj pa obložim sam ž njimi in jih nesem košu ) se ve da ne v letnih žebičkov in pa 71 eno- in dveletnih žebic > 84 294 konj, 42 volov, skupaj 380 goved , ampak nekaj v botaniško škatljo zloženih na hrbtu, nekaj pa skup zvezanih v roki. Odkritoarčno povem, J 45 prešičev, — 80 Razstave mlekarstva in druzih kmetijskih pridelko\ ležilo se bo 48 razstavnikov. 118 krav, 132 telíc in telet, da sem jih prav zadosti nositi imel. ude Po preteklih 7 dneh sem bil zopet v tej jami. Počastil me je na večer pred sv. Alešom Selski gosp. tej razstavi bo družba kmetijska kup lepih župnik, priden botanik. mašah ob Drugo jutro po opravljenih uri jo vdariva skupaj na planino. Mar - w J za pleme , ter jih potem na javni dražbi po ljivo nabiraje on rastline jaz pa svoje mi priljubljene znižani ceni prodaia živinorejcem Od v Odbor Stajarske družbe kmetijske razglaša bode z državno podporo zopet letos kupil semena Rigaj s ke ga lan ú in to prav naravnost v Rigi pri tr- ín govcu Mithell Comp. Naj se tedaj Štajarski go- spodarji, ki želi jo tega semena, zadnji čas do konca oktobra oglasé pri družbi kmetijski, ki ga dobó po žužke prideva okoli poludne blizo vrh Koš u tne. tam jo pa vlijeva sama proti Mokriski jami, sicer jaz samo iz tega namena, da bi pogledat , ali se je kak podmoljskih žužkov vjel v nastavljene steklenice. Kdo popiše moje veaelje, ko v jamo přišedši naatav- Spho- 27 kraje, kilo ali funt po 15 kr. do tega časa Kdor se ne oglasi ljene steklenice iz zemlje potegnem in v njih druse" najdem, ki so po mojih mislih „Sphodrus signis", 1Q- katerega do zdaj še niaem imel v svoji mnogo- 9 g» ne dobi pozneje. Denar naj se ob brojni zbirki. Naj tu še opomnim, da sem dva teh žužkov tudi v korenu pod kamenjem dobil. Enako lánsko leto enega „Anophthalma", ki je čisto nov in še manjši kakor ,,Auophth. Schaumii". Odalej kebrologi ne bomo enem z naročilom pošlje. * Za 11 goldinarjev prodane fuzine v Motniku na Kranjsko - štajarski meji, kjer premog (kameno oglje) kopljejo! To se je zgodilo 20. dne t. m. Fužine so bile po eksekutivni dražbi prodane, na katerih je bilo namesti 2000 metrov beri kakih 1500 metrov # V prvem razdelku tega članka v 31.vr3tici od zgorej 277 smeli več trditi, da se ti žužki samo v temnih jamah ,,Naj in podmoljib nahajajo. Ta čast in sprednost le edinemu mijo ti psi 99 si vsi brezi kakega razločka zatilnike polo- !" — opomnili so nekateri. A kakor je menil Kazančić, baš tako je mislii tudi Frikobočavši iz jame skleneva jo vdariti v graben Lazarjevič, ki je sè sultanom vred mirno korakal v Leptoderusu" še ostaja kako Kamniške Bistrice. Da-si je nama pot neznana bila, Azijski tabor, zato je povprašal: ,,&aj meniš, kako po-nastopiva na dobro srečo stezico, po kateri sva dokaj kazniš ta upor, zato da se bodo pokorili, brate sultan?" Kaj meniš Časa vedno navzdol hodila; a na nekem robu sva jo pa Bajazet se je probudil iz svojih misli otrl si JQ čisto zgubila. Kaj zdajci početi? Spustiva se ob robu, obraz z dlanjo, stresnil je glavo, kakor bi bil hotel iz al kmalu zaideva v goščavo in strmo skalovje, da sko- nje iztresti neprijetne misli, ki so ga mučile. „Ha, ta Abdallah!" — odgovoril je Lazarjevič — in kakor bi ne bil slišal njegovega vprašanja, povprašal je: raj ni8va vedela ne kod ne kam. Posledcjič vendar srečno prilomiva vsa spehana in žejna v raván. Pri potoku tekočem po jarku se na zeleni tratici odpoČi-jeva in si hladiva suha usta z bistro vodico in tolaživa si prazna želodca s kruhom in suhim mesom. meniš >> »kaj ne bilo modrejše bilo, da sem ga usmrtil?" Menda ne lastiš besedám blaznega Člověka veČe ali cene, nego so je vredne • • t Po dobrodejnem počitku se dvigneva in urnega ko- zarjevic zavzet t kaj? U to povprašal ga je La- i. V UUM1 vuvjuvuj ^witaw Uf I^uvr w in uiuvgd uv uuijguv> uch v U\j b - ^tu U1 Ulil raka prestavljava noge po zložnem potu proti Kamniški tvoja moč bi mrknila na veke. bilo zló znamenje tebi « y a Bistrici. Prišedša do njenih obalov dolgo ugibava: ali bi se spustila po stezici ob vodi, ali bi se še potru- Ni V se dila do Predasla, kjer je strico. Konečno 6e odločiva za to pot hodá sva bila na tem čudapolnem Ponosno je Bajazet vsklonil glavo in opomnil: ,, posijalo solnce tistega dné, ko bi se mogel ponašati Da natorni skalnatí most čez Bi- da je o njegovem svitu poginila Bajazetova moč! mestu, kjer debeli uri povprašal si me, kako jih pokaznim a f 9 mogočna stoprv zdaj Lazarjeviču odgovoril je ko bi jaz njih život cenil ko Bistrica med tesnimi pecinami, katere je vteku časa više, nego pasje živenje, marsikateri bi ne videl, Kako prerila, v vrtoglavi globočini zdaj bučí. Tukaj najdeva bode zahajalo današnje solnce" — opomnil je o blad- zopet vožno pot^ po kateri v dveh urah prikrevsava v nosti Azijskega „despota", kateremu je človeško živenje „ali naj živé, jaz jih vas Stranje. Stopivša v prvo gostilnico se po zmož- nosti okrepčava. Jelo se je mračiti. Podava si torej zaničujem igrača njegove preširnosti roke ločitvi. Odbereva si zdaj vsak svojo pot; gosp • ivviui, v^u.c »x .6uoť. „«. s kakimi junaškimi čini pa meniš, u» dc pru- župnik proti Selu, jaz pa naŠt. Urhsko goro, ka- slavé takov Ijud?" — povprašal je o rastočem zavzetji da se pro- mor sem veselega srca jo primabal ob 10. uri zvečer. Lazarjevič. R o b i č. d Bismiilah!" nasmehnil se je Bajazet sanja se mi o njihovih junaških činih. 9 » se ne Le-ti pa ju- Književne stvari. naci! dobri bodo, da jih potolčejo, in dobro bodo po-stregli orlom, njihovim grlom, pa šakalom !" — prista- Družba sv. Mohora. Knjige družbe sv. Mohora so se 22. dne t. m. začele razpošiljati. Vsak družnik dobi šestero knjig v 78 tiskanih pól. Vseh družnikov je letos 25.863. Izmed posamesnih škofij štejete jih Ljubljanska in La-vantinska največ (vsaka čez 9000). Dohodki znašajo vil je hladno, kakor bi bil kako živad peljal v mesnico. Lazarjevič je oči izbulil va nj , kakor bi ne bil mogel umeti njegovim besedám smisla. sebi Kako jih pokaznim u opomnil je Bajazet sam ,,s tem, da jih takoj danes odženem naprej Ti- mur veruje, da še zmerom uživam svojega života raz- a jaz nenadoma priburim na-nj, v njegovi krvi 28.249 gold. kr. ) - stroški pa 28.586 gold. 54 kr. košje mu osvetim svojega sina, v Samarkandu pa si bodem poplačal Sivas, opustošene krajine in mesta!" — pridel je o samohvalni gotovosti. Zabavno berilo. 9) Ali precej danes?!" — začudil seje Lazarjevič 99 ali brez vsakojake priprave, brez živeža?!" Angora. Zgodovinski - romantičen obraz „A kedo bi se trudil, množi gladnih grl ? !" da bi užitek preskrbel toliki začudil se je sultan. „Ti, moje soproge brat, ti si zmerom pripravljen; gledi, v tvojem taboru — kako lepo tvoj národ stojí v bojnih vrstah. Bismiilah! želei 9 da (Dalje.) Junak je odmajeval z gl sveti! polumesec, nezmogljiva skoro nad tem ljudstvom za a ni pomnil ničesar, jevina a opomnil je poluglasno potlej bila moja car-,,ali vendar, česar korakal je tih poleg njega v Srbski tabor, kjer je boj ljudstvo, vzburjeno vsled upora v mestu in v Azijskih varnejše ni, pa še bode ! Allah Akhbar!" — přistavil je še brate Stepán, pojdeš naprej sè svojim taborih stalo loupnu, Dvc.iv v vojnem — na katero stran in s kom vred naj pl redu in čakalo ukaza v boj 9 kam 9 govoril je zopet glasno , ko je bil leka proti »Nu, ojvoda klicali so Kazančiča že z da kateri iz bojnih vrst, načelniki pa mu šli na Ti f9Xl9 národom vred !" vstavil svojega konja, in obrnil se je v svoje sprem-stvo, zato da bi vsi slišali ga — »kar najdeš na poti, m m * « A A t m vse 99 kaj znači to rogovilstvo tam v mesti? bo oblaznele te vreščeče jate h Bisurmanov ali ali naj bode tvoje in tvojih junakov; dosta paberka ostane še le tem tam" — rekel je in zaničljivo kolebnil z roko proti Arijskim taborom 99 šli bodo za teboj 9 ka-li?' i a če ne bodo pokorni nu uc uuuv puauim, uu, Bog je mOgOČeU !" — V»V,J«A s takim glasom, s takim izrazom v njem in na ob- dejal 99 Zijubilo se jim je, pa hoté malo porazsajati v sul- tanovem smehu ij « dgovoril je Kazančić o trpkém na- raži, da člověk ni znal, ali je to zasmeh ali poštena pokratkočasili so se leži trupov , kakor kake mrhov 99 9 da na obeh stranéh resnica 99 a morajo biti zadovoljni s tem, kar je, 9 ali sultan zaniČuje vsakemu izmed njih je že smrt odločena od začetka taka iaj&a veselja, zaiu »u puucgum uiuugy vopcoucjecj ~ ' jv v ; —----- — so bili prišli; vendar slutim, da jih ne mine gospodar- emiri pa so pogledavali se in kimali so z glavami zato so pobegnili mnogo vspešnejse nego sveta" dejal je zopet in hinavski, žalostno zamižal 9 9 jeva kazen kor bi bili umeli njegovih besed smisel 99 ka- ali upam 2Ï8 Alláhovi milosti, da Timurtaš, ta moj prvi slop in moja Magjarskih prevzetnežev zopet dvemljivo, in zopet so glavna podpora, da še dosta vojske pripelje na borišče, se Peštanski samovladarji jeli posluževati onih izkusenih podpora, da da bode plašila Tatarske jate in da se oddahne v Sa- pripomočkov. markandu po tolikih nadlogab, če bodo pa hoteli kas- Turkoljubni tabori po Magjarski deželi poveli- neje vzbuditi današnjega dné prizore, ne bodem jim čevanje puntarskega junaka Klap ke in pa poskusi Poljake pripraviti na noge — vse to naj bi pritiskalo branil nu Timurtaš !" lauu, uu, xiuiuiraoi — ogovoril je njega mirno — ^ — ««j povedi jim, da jim Timurjeve zaklade v Samarkandu na veljavne kroge Dunajské. Pri tem pa junaški po )) obetam na plen ne mara potješi, da zaklade in njegove kadune 4 C4 X*. 1C* 14 V> iu UJC5U Y ^ aauuu^ J to jih mimviuii a ui wvxw umnuvi ujiouj v-r 4 vouivuv bodo trpeli glad in žejo na vojski, vojsko z Rusijo, ampak s poša3tjo Poljsko-mada bodo z nesnažnimi Tatarji tepli se, kakor so danes gjarske ustaje hočejo le strašiti Avstrijsko vlado bratimi Turskih soft nikakor ne mislijo resnično na psi pobijali moje junake! << razburil se je y pa brž zato, da bi je zopet smeh začel igrati okrog njegovih ust, in mirno svojo krivično Magjarsko gospodstvo resili. Al podoba je, da zdaj to sredstvo žuganja nima si je gladil brado. „Ali-beg! obrnil se va-nj (t ogovoril „moji junaci, ti mladi orli, ki o no- je bega in več zaželenih vspehov. Upiranje Slovanov, demonstracije na Hrvaškem , v vojni Granici in Ljubljani in v beni priliki hrbta ne pokažejo sovražniku — janičarji, prvi vrsti vedenje barona Mollinarya prižiga oslepljenim mojih vojščakov Čast, naj sè seboj vzemó živeža in Magjarom luč, da se Dunaju pošast Magjarsko poljske vsega, česar je treba, zato da ne oslabé na poti vsled revolucije ne zdi tako strašna, da bi zavoljo strahú pred njo žrtvovali pogoje obstoja Avstrijskega cesarstva. Mi- zeje in lakotě; jaz sam jim bodem načeloval" stavil je resno pn- t ,torej se pripravi! čez Tokat drži sliti je tedaj, da bodo Magjari poskusili zdaj drugo naša pot v Angoro. u (Dal. prih.) Kaj zena f kaj gospá, kaj soproga neki veseli družbi je nekdo gospicam razkladal razločke med ženo, gospó in soprogo. Krasotice so ga vedno poslušate, pa je razlaganje tudi res zani- mivo bilo in resnično. Dajmo ga tudi našim Evinim hčerkam na znanje. Kedar se dva iz ljubezni ženita: postaneta mož in žena, 8 p á y kedar zarad zložnosti: gospod in go-kedar zarad druzih namenov: soproga. pa trpi možá. ena ljubi : soprog in , gospa spoštuje, soproga ena misli samo na možá svojega, gospá pa tudi na hišne prijatelje, soproga na ćeli svet. — Gospodarstvo vodi žena, hišo upravlja gospá, soproga pa zapoveduje hiši. — Ce je mož bolan, oskrbuje ga žena, obiskuje ga gospá, soproga pa pošilja vprašat, kako mu je. — Na sprehod se gré z ženo, vozi se z gospo, izleti se napravljajo s so- progo Našo žalost deli žena, naš naše doigove pa soproga. otrokom, gospá jim je mačoha denar gospá, ena je prava mati krat ne vé y koliko jih ima. , ^soproga pa se vec-Če umremo, se joka žena za nami, gospá nas obžaluje, soproga se obleče crno. Politične Htvari. svoje sredstvo: kompromitiranje Jugoslovanov s panslavistiČnimi težnjami. Rakoviški punt je pomagai vreči Hohenwarta: kak punt 81 mislijo v Sirmiji utegnil kaj ta- kega narediti M o Ili nary u. Agenti vladajoče Magjarske stranke so podpírali že prej prismojene komuniste na Srbskem ? zdaj bodo rabili jih najbrže za to, da bi očrniH Avstrijske Jugoslovane, posebno Graničarje. e več časa je očitno videti hudo spridene ljudi te stranke, prismojene fanatikarje , ljudi brez časti in domoljubja, ki hodijo po Sirmskih in Bačkih pokra-jinah in uganjajo reci, ki so več ko sumljive. Magjar-ska policija, ki je sicer zoper vsako, če tudi postavno Srbsko agitacijo prav občutljiva bila in se ne boji ni-kakega preloma postave, da bi jo zatrla, kaže proti Srbskim komunistom prečudno potrpežljivost. Nehoté si morajo toraj Hrvatje misliti , da bi bil JL1 V U V/IIV KJ JL UJI V/i U j V/ J ! ^ A w A 1 VI J VIM MA MA 4 kak nov Rakoviški punt vladajoČi Magjarski stranki prav po volji ? da ocrnila pri cesarju Jugoslovane ; sebe pa poslavila kakor rešiteljico Avstrije. Zato se nam zdi domoljubna dolžnost, opozoriti na te najnovejše ooskušnje Magjarske politike in svariti Jugoslovane, posebno Srbe, naj se ne vsedejo na lima- Prav zato, ker se dela na Ogerskem vladajoča stranka tako, kakor da bi hotela vkreniti na nice Magjarske. revolucijsko pot, velí politična previdnost Jug08Íovanom da se trdno držé s starodavno zvestobo dinastije in Av t strije ter s tem pokažejo r da niso rovarji, ampak za nealjivi stebri Avstrijske monarhije , od katere na po-stavni poti zahtevajo vsem narodom ravnopravnost. Dvojna pošast } s katero Magjari skušajo vzdržati gospodstvo svoje v Avstrij ski državi. Mnogovrstne novice. * Kako so se razdelili darovi, ki so se sv. ocetu Dve pošasti je preteklih 10 let lahko zapazil vsak, papežů poklonili ob priliki slovesne 50letnice, poroča kdor opazuje taktiko Magjarsko. Magjari spuščajo časnik m V • « 1 • • t 1 • 1 • . • w f 1 I • 11 t te pošasti, kedar t> Italija << tako-le: Denar se je hranil v posebni se ]im treba zdi, v politiško podnebje, blagajnici, ki je bila spravljena v stanovanji kardinala da strašijo Dunaj in možé, ki vladno krmilo v rokah Simeoni-a. Ko so svečanosti bile pri kraji, je dal kar- držé. dinal zapisnik sestaviti, iz katerega je bilo razvidno Ena teh pošasti je natolcevanje Slovanov, da se je nabralo 16 milijonov in 476.381 frankov da so panslaviti in Habsburški hiši sovražni, druga pa frank veljá kakih 40 naših krajc.), med katerimi za ~ je njihovo očitno žuganje z Magjarsko revolucijo, milijonov in 190.000 frankov v zlatu, ostali znesek pa Kakor jim kaže, uganjajo to ali ono brez vsega ozira v papirji. Po želji papeževi se je ta denar tako-le raz- na resnico ali laž. Da se je dognala Be ust morala sta Klapka inrevo je razrušila Hohenwart pogodba leta 1867 dělil: ) zeve y lu ci ja pomagati; da se zvěsti pogodba milijoni so se odlocili zakladu prestolice pape- milijoni zakladu uradnikov, ki so papežů njegovim uradnikom, bivšim njego- ostali, bivšim potisnili so vim vojakom in družinám njihovim milijoni za panslavistiČnega straha naprej in menda tudi sprožili popravo cerkev v podporo umetnikom in obrtnikom Rakoviško ustajo. Po dogodbah na vztoku y ki se vršé ostali milijoni in kar je denarja še čez te 4 milijone J..UUW » lottu uoumjvs. M- U VlU^UUUMU Ud Y Ci IU CV U , IVI OC V1ÛU U O ta 11 1 UJ111JUU1 1U aai J O UCUAI ja OVž \J\JU KO "X i. srečno za Slovane, postalo pa je nemoralno gospodstvo v podooro dobrodelnim uatanovam : KftlniïnîMm y n Krk* - 219 tucam nekaterim faram, duhovnom, minihom itd. Cerk- Stajarskega 22. avg Našo deželo so na več V/Cl UJ, u vs Iv flivi i lij iai aiUj uuuu » uuuaj luiuiuuiu ivui ■ li kjiujui uu. - uaOU UC^Cl U OU LI i* VCU vene reci, ki so bile razstavljene v Vatikanu ob času krajih letos že hude nevihte zadele ; škoda je tedaj ve- ôOletne svečanosti, so tudi že vse razdeljene. * Strasna lakota (glad) mori ljudi v južni Indiji. V časniku „Times" se bere v dopisu iz Bengalije od 22. julija to-le: „Ljudje kot muhe cepajo po lakoti, Hvaležneg srca se moramo sporainj lika so deželi došli iz milostljivih občine Judenburškega in Brukskeg daro ki pre3vitlega cesarja o k raj so dobile ki 4000 gld., nesrečnim zasebnikom pa je došlo 2000 gld.; toči prizadetim prebivalcem srednjega in doljnega tako grozna, da žuga na milijone ljudi pod zemljo Štajarskega 6000 gold.; skupaj tedaj je naša dežela spraviti. Tu se kaže, kako strašanska nesreča je deželi to, da že tri poietja ni skoro nič dež ja. Sedanja lakota je desetkrát huja od vseh prejšnjih južne Indije. Na tisuče ljudi je že lakotě konec vzelo, in na milijone jih bode pomrlo, ako še ne bo dežja, Česar se je zalibog zeló bati." In pri vseh teh velikih nadlogah od to Veličanstva dobila 12.000 gold ozirom na avadno liko škodo ministerstvo notranjih oprav tudi dovolilo, ^da se v pripomoč nesrečnikom mi lodari nabirajo na Ceskem v in pa na Kranjskem ne dobivajo nesrečni ljudje od svoje vlade Angležke, tembra in pa oktobra t Rad g doli pod katero so, nobene pomoči. Za Turke in druge na-mene se nabira denar , za lastne podložne pa ne stori nič! Lahko je mogoče, da pomrjó Ijudjé v tem delu Indije, ki je veči kakor cela Francoska dežela." goved 7 in z gornji Avstriji bo 29. in 30. sep- velika regionalna raz-prešičev, perutnine, s čebelami napol- , méd, sadjž njenih panjov s premakljivimi satniki grozdja, vioa, surovega masla 9 sira, kmetij skega orodj razstavo bo združena delitev premij v denarj in * Kako na kantu je Ogerska dezela v denarnili za-devah, po številkah dokazuje brošura „die ungarischen Sfcaatsfinanzen", ki jo je na Dunaji na svitlo dal Hans Beruth, v kateri med drugim beremo sledeče: „Dolg Ogerske države znaša skupaj 1272 milijonov in 681.660 gold.; — od tega dolgá se mora na leto obresti (cinža) plačevati 78 milijonov in 428.375 gold. Po računskih sklepih so bruto-dohodki 1873. leta znesli 197 milijonov in 400.000 gold. sicer 40 deželni h premij s 600 gold, v srebru, in pa 120 družbenih premij v znesku 34 cekinov in 770 gold v bru. Ministerstvo kmetijstva dodá še 10 sre- bernih državnih medalij d Gorici 27 (med li1/ avg 37 2 ponedeljek 20. t. m. je predrzen in zvit tat po i n l vse dragocenosti s podob Mat 3v. Alojzija v tukajšnji farni c k božj Ig n a c ij Dal se Je bil kakor se kaže o s v. pol 7 1874. leta 197 milijonov ) 1875. leta 198 milijonov. Po takem 40 odstotkov državnega dohodka požró obresti in amortizacije. Letošnje leto bode primanjkava znašala zopet 34 dne zapreti v cerkev in je od deskic zadej na okvirjih vrtéla (šravbe) odvil, zlatenino spredej na podobi obe šeno < dejal dtrgal, potlej deskici spet prišravbal, vse na mesto bil čas cerkev odpreti , skril se v spo in ko milijonov goldinarjev. Iz tega je očitno, da prihodnje leto 1878. bo Ogerski dolg znašal 1423 milijonov gold., od katerega bo treba 88 milijonov obr.esti plačati, tedaj 44 odstotkov od bruto dohodkov. Ce se pomisli, da Ogerska dežela nobenega gotovega državnega premoženja zato nima več, ker je vse zastavljeno : državna posestva Rothscbildom, železnice za železniško posojilo železní most v Peštu za 30 milijonsko vednico in pozneje izmuznil se skoz vrata iz cerkve dan božj Je rop o belem dnevu znamenj v srcu me3ta tržni časa" in kaže ko stopinjo na termometru osebne in javne nravnosti; po drugi strani bi BH^IhhihhBIBHHI^H^H ne da 7) bi bilo to moje menjenje haeresim sapiens") z žalostnega dogodka posnel k, da ni varno obešati posojilo, zato 7 se svetniških podobah Pa ne 7 b 1 j u b n e dragotin da to ni varno 7 prav očitno kaže, da Magjari od dolgov živijo in ni in tudi kulturno-zgodovinsk da je po takem njih država popolnem na kantu. taki m i financami ki In s so po vse podobne Turškim tetiČ metnijsko-zgodovinsk î po tudi > ali ne. Mislimo si na pr. podobo Matere božje s pri peto zlato verižico okoli i a J^ i LU A IiUCIUV/C%LUl J XVI O KJ IJ\J v ou puuuuuu JL U1 UJ in Egiptskim , drznejo se Magjari rožljati s sabljo in hoče j o vojsko zoper Rusijo na pomoč Turčiji! ratu in na verižici visée k vini pravilno? Še 7 to po godo velj ženski po odrešenji je zadobil križ svojo in postal simbol naše vere in kot tak pozneje ; za časa Device Marije pa niso gotovo kine ženske še nosile naprsnega križa Naši dopisi. kaki 8vetnišk podob aredii je ploh 7 kar je res ipada m e t- Dobernskih toplic na Štajarskem 23. avg. (Ravno- pozneje na do slikar ali kiporezec sam; in to ne gré, da bi se podobo obešale rači, ki se jej nič pravno st jpred 100 leti.) Na poti med Celjem v Dobernske kaj dobro ne podajajo in estetični okus vsacega mi toplice (Neuhau9) se vidi v romantični legi starodavni slečega omikanca alij Ti tedaj poreče znabiti grad Lemberg, v katerem se nahaja precejšnje število starih slik, orožja itd., ki zanimajo starinoslovca. Al v eni postranski sobi nahaja se še nekaj druzega kar se mi vredno zdi. da bralcem narodnih ..Novic" povzdiguješ estetični čut nad verske, nravske in hočeš vklepati pobožnost v mrzle spone zgo- 7 kedo čute dovinske pedanterije? Ce katera oseba, izpolnivši svojo bljubo, kako dragotino podari pa izrazi priobčim, in to je priprosta lesena uradniška tabla, se podarek obesil prav na kateri se s pismenkami tako imenovanimi „Kanzlei- ne bi se jej smela ta i 7 kamor ona želi elj 7 achrift", ki so bile lastne zadnjim letom 18. stoletja. muč m Na tej stari tabli se bere še precej dobro ohranjeni izpolni, polniti? Ne 7 m da bi zakaj te- se polniti Ali ) naj ki priča, da je v uradnijah takrat slovenski ljubne reci napis, jezik več pravic imel kakor jih ima dandanes, ko pri tudi roj« če se njej želja gospod prejemnik dotične zaob izrazi ter s primárními raz- log > s podukom podp namreč 7 da se vhodih v pisarne nahajamo nemške napise in so slo- rek dene na pristojno mesto v kako zaklad poda venski bele vrane. Glasi se napis tako-le: „Amts- zraven altarja napravlj in tako kanzley der Herrschaft Lemberg. Petek je tivne reči toshiii dan. ®er 8ímt$tag ift jebett gretytag 33ormtttag. vsaj ob posebnih časih nar ej 7 da se vo- « To je sicer le drobtinica ravnopravnosti slovenskega jezika pa da vendar vse varno. lahko vidij ; Gledé na take in enake cerkvene zadeve moj misel ta, da ni prav, da cer- J OIVJVI IV UIUUIIUIVO IHVUv^/lMVUUOvl DlU > vUuiavgC« j ViilUCtj vol u f vuv uiwvavtv/ uivjw uiiuvi «-t. , um uj. J/im , vv pa vsaj je drobtinica, kakoršne še dandanes zastonj kovnik ali kaka še tako pobožna ženica v cerkvi uk iščemo na vratah pisarnic P. pl. R. zuje. on pa Gospodarstvo gre cerkvenemu oskrbnik bodi tetič mik Duhovnik naj se ne 280 ponižuje do pokvarjenega ljudskega okusa, ampak pri- nom zbog pošiljanja dopisov v Trst. Ker v obče vs zadeva naj si ljudstvo na pportune importune svoje kov estetični čut više stališče povzdigniti Slovenci imamo skupne nadloge, skupne borbe, pač n Toda ; v P pravo in modrovanj g OJ1 lejte na] jih podlož- razvidno, da bi Slovenci, ki živimo pod eno deželni > no! zabredel sem vlado, ne mogli izhajati z en i m političnim listom, cas ) da se vrnem d Ker smo že pri omenim > cerk ime cerk S yy y in ne v semeniščni bilo če se nisem kapel Ignacija na Travniku, s" 24. dne t. m. v tej , svoj pod svoje krilo jemai vse Primorce Žalibog, ) če ho da vkljub lepim besedám v časnikil maso Pe teli. preradi ostajamo partikularisti ! Na stotine, na pr., mo rali bi C e h i. slovanskih časnikov imeti tel okol 20 do 25 četrtina lanskih Pel y ljudi v cerkvi pol y tedaj njihovo mesto posebej zahtevalo 9 ko bi vsak< SVOJ lastni časnik man so tisto (Oberhoferjevo) maso, kakor ko lani. Tudi iz Ljubljane smo v časnikih čitali glasove, na sko leto. se Pomenljivo znamenj slog )) Narod" in „Slovenec" stopila ven list y ki in Lahi je bilo letos to , da so bili pri altarj celebranta in vzájemnosti med Slovenci potem na trdneiih nogah stal, kakor stojita zdaj vsafc razen za-se. vsi duhovniki Lah Slovenci Po > k Ali se izvrši ta ideja y y ni nam znano pa vsi pěvci pa ) da tudi „Narod-Slovenčeva" fuzija ostane y zbor prof. Haf > v katerem si maši je imel „Slavec" napovedani občni desiderium". Kakor spojitev Soče mislim« ,. piUEE U in Edinosti" ovi S an t , , ^ 1 O Y » VUCIUI U UVJUl Ul-OiUtllULU . uaivui O p v^j i IU « IU jjJUUIUUOII \J * i 1 za predsednika g. gimn. rajo razmere, ki se lože mislijo, kakor očit no po- (dosedanji predsednik gosp. prof se predsedništvu odpovedal) v vstopn stvo yy Koncert 50 gld. polit, dru- Sloga" občni zbor. Izvoijen je za predsednika vedó Slovenca". y tako menda bode tudi s spojitvijo „Naroda < ie fclavčev" zvečer pri Cattarini-ju je donesel 40 yy Dne 24. avgusta je imelo Acllešič od Kolpe 23. avg „Novice", Sprejmite y drag< deželni poslane kraja. gosp prof. Fr. P nekoliko vrstic žalostnega poročila od našegi Suša je tolika, da stari ljudjé ne pomnijo take gospodje: Jož. Faganelj, dr. Jos. Gabrijelćič Odborniki so pridelka, z jedno besedo rečeno, ne bo, niti ga ni, razei y G tar y pšenice in rži, ki ste dobro rodili ; ali kaj pomaga, kei Kocijančič, Fr. Leban, Jos. Mašera (vikar), Jos. íjudjé sproti pojedó ves pridelek zavoljo pomanjkanji Nanut, dr. Aleksij Rojic in Fr. Vidic (3 duhovniki deželna poslanca in posestnika, 2 posestnik y druzega! Prvega sená se je nakosilo še precej y a ven izvedenca in 1 zdravnik, 1 jurist). Udele bčinska dar ne preobilo, otave pa najpremožneji kmet n< okoli 40 društveniko vtkvij, ^tv uiuotvuuiauv 2 ^uO^laouu oia i^vuijcua guopuu« ai jjuug pic vcutv^ ouou jo gi uûuj uiuuuv; au jaguuu pv dr. Gabrijelčič (bogosl. prof.) in Vidic (kaplan). Razen kajo; vinskega pridelka bo po takem tudi jako malo sta ij zbora bo nakosil dveh kilov. Vinska trta je obilen sad obećala gospoda al zbog prevelike suše je grozdje drobno in jagode po predsednika je ostal odbor dili bomo drevo po sadu ploh kakor je bil nadškof posvetili v mašnik Včeraj Njih IV in iz III. tečaj pa gg-milosrčnika bogoslo Vseh So ksc. preč iz Dragi bralci! ni treba, da bi vam na dolgo našteva v 3ega y kar pri nas raste: zato rečem na kratko y vse mladomašnikov , ki pojďejo to jesen v službo že prej posvećenih). y samo pomaranče ne, in če vas zagotovim , da tolike h bomo vsega přidělali kot pomaranč, lahko sprevidite kako uboga se nam kaže letošnja letina. Jedno četr Svečanost na Sveti G v nedelj ure sem oddaljen od Hrvaške meje y a ondi je še bolj svečbi novega altarj pt.) začne ob uri. Po končani po- žalostna; splakat se mora Člověk, ako pogleda ondašnji bo mel ital. ogovor preč. gospod polje. Na celi njivi lahko prebrojiš stebla od debelke prost Avg. baron Codelli , potem bodo maševali na no- ona nima pera na vem diga, njič Imeli altarj dali prevzv. na peta maša dškof (pel ; potlej bo slovenska pri- lansko leto po toči y sebi Bog niti klasa; prav tako je bil( , kaj bomo jeli i s čem 8C zna apojejo Njih ekscelencij smo afrikansko vročino kanonik Bensa) in sled- bomo oblačili! Ako člověk kakov forint dobi, mora ga vale v davkarijo nesti. Ravno ove dni, ko je ubog sami kvantin, ajdo in tudi drevj bilo enomalo zarosilo y „Te Deurn". — . v.«,««»,^ «v»«.. ^ ~—& v par tednih čin- kmet nekoliko zrn pšenice i rži namlatil i komaj v ža m , pa se se vřeme spet nekako sprevrača prahů parila petek ne zmoci y dan ko bo že ? d a prepozn t kelj spravil, došli so i za štibro rubili. Marsikdo svoj žakelj na rame naložil i ž njim bežal, marsikdo pí ne pride dež, čisto za male novce oderúhu svoj pridelek prodal. Istina da ubozemu kmetu ni moči živeti; od jedne strani nas Trsta 23. avg ujemo in snujemo bomo tudi osuovali novo slovansko društ y ali y pa pri tepe Bog , od druge pa gosposka. Naj dragim yy No vicam" se to naznanim, da tudi pri nas smo v soboto terem naj bi vsi tukajšnji mestni in okoliški Slovani 18. avgusta, slovesno obhajali cesarjev rojstni dan y pod eno streho pri alog y to ni še gotov Odbor y to rh velike hvale temelj staviti novemu društvu, marlj tudi obveljalo ! Name ki delà ima na terega je zjutraj nazoanilo pucanje možnarjev ob i ka /.ft 4.C1 Ck U Ck je U1 i vredna vsakdo vé, d% gospodarji zmirom lože izhajajo, Če je živina draga. Ce gospodar prodá eno kravo prav drago či n k si preskrbi telici ? če prodá vola za 200 forintov ) ) grozdni mlin in mreža za grozdjt bljati, vredna 25 gold.; tombola: železni Vidačev plug, vreden 40 gld Kartela za tombolo, stala bode 20 kr. ena. si zopet preskrbi par ali še več mladib juncev, češ. da } tombolo v zvezi bode t čez par let zopet dobi lep denar za nje Ovnačev deželne in (mrkacev) z državno podporo nakupljenih smo že več v naše kraje dobili, zato se je tudi že ovčjereja veliko v Vip adjerejske šole na Slapu in pokušnj vin razstava rastočib sort grozdja. Vse to v Vip Zvečer bode v t K obilni vdeležitvi vabi si. občinstvo zboljšala in za ovne so nam tudi Koroški kupci precej produkcija pevskega društva ,,Sla lepib denarjev donesli to spomlad. Cem draže se more živina prodati, tem več in boljšega zaroda si bodo gospo- . da gledišn m pa f pevska darji preskrbeii. Tudi pri nas imamo tako sušo odbor kmetijske podružnice V i p a v s k e. St. Rliperta. (Volitev županstva) 5. dna t. m. se že od leta 1859. ni bilo take. Ajdo, repo in fižol nam bode skor vso vzela, ako nam Bog kmalu ne dá po- je tako častno izvršila, da jo moramo zapisati v zlate hlevnega dežja. Vipave 28. avg Pri nas vlada buda suša. Od dne 3. t. m. nismo imeli pomenljivega dežja. Turšico dušo in telesom je že suša popolnoma vničila, zelje in repa strašno hira, na repi prikazujejo se pa še vrh tega gosenice v po- bukve. Iavoljen je bil enoglasno za župana velecenjeni gosp. Anton Zajic, posestnik na Bistrici, narodnjak z ) sestnik iz Gabrijel, Bercar Jožef, za svetovalce pa: Jelene Jožef, po- gubljivi množini. Grozdje zorilo . zeleno to malo kar ga je Maj en posestnik v Kamnji » ene f posestnik na Bistrici, Starič France se suši. vyj cat g« jo, oc — sestnik iz Vrha, Ursiô Franca, puacaiuia. va ou îvupeiia, Listje je začelo že Zupančic Miha, posestnik v Rakovniku, in pa Dernari namesti da z drevja padati. Krompir je precej, fižol prav dobro Janez, posestnik iz Sveljeka. , po- posestaik iz St. Ruperta obrodil, in ako ne bode prav kmalu dežja ni nič po njem , kajti vsaki dan imamo burjo znamnja bodo Ljubljane. Zraven Rusko turškega boja in krompir, fižol in senó edini letošnji pridelki Vipavske touj o , naujui puuoo . y uiitc* najuuij ouuo v/ doline. Čebele niso skoro nič rojile, in zdaj zapuščajo, grozni suši, ki žuga skoro povsod vniciti poljske kako Gališki deželni zbor kuha svojo Rusiji protivno kamor priđeš, govorica najbolj suce o adreso, se zdaj na- pridelke, in tako mnogim drugim bridkostim dodati še ako se jim nima kaj jesti dati, sestradane panje , mesti da bi po ajdi in ožepku (tymus alpinum) naj-boljšo pašo imele. Vino, kar ga je še v dolini, se vkljub temu je mnogo dopisov današnjega našega lÍ3ta. nadlogo hude dragine in celó glada sem ter tje. Priča temu, da mu je cena strašansko padla , ne more pro- dati, ker ni kupca v deželo; domačim krčmarjem se ga pa tudi prav malo poprodá, kajti kakor povsod î postal (Iz seje dež. odbora 25. avgusta.) Naznanje se je vzel in se bode tudi družbi kmetijski izročil odgovor c. kr. pravosodnega ministarstva na prošnjo letoš- je tudi pri nas v Vipavi denar kafrast. Hudo je bilo njega deželnega zbora, da se naredi kazenska postava za silovito poškodovanje zarubljenega pose- za Vipavskega kmetovalca prošlo leto, pa še hujša bode kar obupati mu je! letos približali so se že tudi naši Nemški živinski kupci dolini, na Razdrtem na Vodji Kranjske primer, je že eden bil, ter krave prav drago plačeval. eskontne banke g. J. Zen ari -u in gospej Ma terni stva, ministerstva odgovor ska postava bode na to ozir jemala. zagotavlja, da nova kazen- Seno nima čÍ3to nič cene, po 60 do 80 kr. cent v Trst se pismeno izreče zahvala za deželnemu muzeju podar-postavljeno; zdaj naj nam pa še krave poberó, no, ta jene starinske denar je iz dobe Rimljanov in iz bode lepa! Pa kaj se hoče; dovolj je takih kmetoval- različnih poznejših časov. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se učitelj Franc Sever definitivno potrdi v učiteljski službi na ljudski šoli v Loškem cev pri nas, in se celó med inteligenco, kateri se nad al. c. kr. kmetijsko družbo še zoper nezmerno prodajanje živine hudujejo, ker se Je ona ustavila. Žalostna je taka kratkovidnost mož, ki vendar hočejo za ,,natio- potoku i je deželni odbor pritrdil. Vabilo c. kr. dežel- naloeconome" veljati! nega predsedstva udeležbi pri svečano3tnem odpi- Velika kmetijska ^tombola bode tembra t. > to je > malega Smarna dan v Vi sep-a vi. ranji nove ljudske šole v Idriji 17. septembra t. je odbor na znanje vzel Gosp. Josip Obergfoll je imenovan za uči- Osnuje jo kmetijska podružnica Vipavska. Dobitki bodo sledeči: amba: zbirka cepilnega orodja, vredna gosp. Janez gold.; Ta račun je res lep in gladek; vprašanje je le: alise telja na spodnji gimnaziji Kočevski Jenko za učitelja na realni gimnaziji v Kranji, Oton Adame k za učitelja na gimnaziji Ljubljanski gosp. Filip Viljem Streitmann pa na realki Ljubljanski. 9 Nesrečnim pogorelcem Kom poljskim so pre-bode izgotovilo to vse tako, kakor tu rečeno. Mi se svitli cesar iz lastne blagajnice 1500 gold, podpore po- • V • • bojimo, če gospodar nima veliko živine v hlevu in po visji prodá, da na mesto dobre molzne deliti blagovolili. ceni zapeljan zadnji rep prodá, da na mesto dobre molzne — Odlična slika gosp. Simna Ogrina, posneta krave ne pride nobena druga v hlev. Med tem je pa tudi v fotografijo, je razpostavljena v štacuni Karingerjevi ob mleko in gnoj, ki sta gospodarju potrebna. Naj nihče na vélikem trgu. Zgodovinska slika predstavlja umo- ritev Galearza Visconti-a v stolni cerkvi. Skupina vseh oseb z izvrstnim izrazom obrazov posada brez potrebe kar vse razprodati, kar se nam dobro pla- mesnih osób kaže nam, kako lepo napreduje naš nađe- ne misli, da mi nasprotujemo dobri kupčiji, ki se posreći kmetom; al pozornost umnih gospodarjev moramo obraćati na to, čuje > utegne za našo deželo ravno tako nevarno biti, kakor je za Tirolsko, ki ima veliko več goveje živine memo naše, pa je zdaj v žalostném položaji, da Tirolci k nam dohajajo in goveda drago od nas kupujejo. „ star pregovor. Danes meni, jutri tebi" 9 je polni umetnik in da je po vse podpore vreden , ki mu jo je podělil deželni zbor Kranjski. (jKupcije z govejo živino) v tuje dežele (na Bavarsko, Badensko, Virtemberško in Tirolsko) še ni konca Vred. ne kraja po celi naši deželi. Iz prvega so barantači segali le po najlepši živini, zdaj jim je pa že vsak rep dober. „Laibacherica" trdi , da je že 8000 goved iz dežele slo na tuje, ki so se počez po 140 gold, pla- čevala. — (Požarov na Kranjskem) je letos veliko. Kom- polje so 22. t. m. skoro vse pogorele ; le 8 pogorelcev je zavarovanih pri Graški asekuranci za 5800 gold. — 17. dne je v gospodarskem poslopju gosp. grofa Barbota blizo Rakovníka ogenj nastal; zgoreio vse žito in klaja; škoda se ceni na kakih 2000 gold., zavarovano je bilo to poslopje za 600 gold. — V petek zjutraj je trešČilo v Bizoviku v kozolc, ki je pogorel. — Umrla sta přetekli teden gosp. Otokar Kler, národni knjigar in pa znani starinoslovec in numismatik gosp. A. Jelov šek, ki se je nekdaj veliko trudil za tukajšnjo zgodovinako društvo večidel za ,,Božji ion". — (NajveČa dobrotnica revezem), ki jo svet pozná, je tukaj predvčeranjim oči zatisnila, řešena straánega trpljenja dveietne bolezni, in to je vdova Rozalija Horn an, rojena Me leer. Precejšnje premoženje svoje je že davno razdelila ubogim in dobrodelnim napravam, najvec tukajšnji hiralnici, sebi prihranivši le se toliko, da se je zadnja leta preživela. Blag jej ostani spomin ! — (Iz zedinjenja >ySlov. Naroda" in „Slovenca") ne bo menda nič, kakor poroča vcerajsnji „Slovenec". Tako je ukrenila konferenca dubovnov, ki so bili pri duhovnih vajah v Ljubljani nazoči, přepustivši definitivci sklep duhovščini vsake dekanije. — Ce obá lista hoceta vzdr-žati oui program, po katerem sta se o svojem začetku ustanovila, in ne stopimo v ono srečno edinost nazaj, ki ni poznala ,,mladoslovencev", ampak smo vsi bili le Slovenci, res ue vidimo, kako bi bilo zedinjenje omenjenih dveh listov mogoče. Dandanes, kakor skušnje v deželnih in državnih zborili itd. pričajo , se nikakor ne dadó cerkvene in šolske reči ločiti od politike, vsaj današnji nemški liboralizem poklada svoje težisče najbolj v cerkvene in šolske zadeve. Slovenskemu časniku tedaj, kateri — če tudi se ne ziblje v nepotrebnih vzo-rih ,,ultramontanizma" — pa ne zaničuje svetinj naroda svojega, ni mogoče, da bi hodil kakor mačka okoli vrele kaše, kedar gré za zadeve, po katerih je prizadeta katoliška naša cerkev ali duhovščina njena, katero je za „vogelfrei" proglasil Bismarkov „kulturkampf". — (Kegljanje na korist dramatičnemu društvu) dobro napreduje, to je znamenje, da se občinstvo za to važno društvo zanima. Do danes je kegljanib nad 1500 se rij. Nadjamo se, da odboru za to podvzetje od pod-pirateljev društva iz Ljubljane in dežele še mar-sikak novčić doide za narodno stvar. Kegljanje se končá 4. dne septembra. Odbor. — (Prihodnji „Brencelj") bo prinesel podobo turškega preroka Mohameda. Le brž naj se naroči na-nj, kdor se še ni! It^šT Junec čistega Muriškega plemena, 2V4 leta star, za pleme izvrsten, je na prodaj. Kje? pové vredništyo „Novic". Novićar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — V soboto je bil ministersk p o-svèt pod predsedstvom cesarjevim, h kateremu sta te-telegrafično bila le-sem poklicana minister Lasser in Unger. Govori se zopet o mobilizaciji naše armade, in da tudi o Ga liš ke m deželnem zboru je bila raz-prava. Poljaci bi radi boj napovedali Rusiji, pa si ne upajo to naravnost v adresi izreči, zato dodatek Gro-holskijev opozoruje krono le na pogubo Avstrije po Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. panslavističnih rovarijah, katerim se Poljaci od nekdaj ustavljajo. Čudni svetniki so res Poljaci! Kc je unidan v zboru šio za pomnoženje poslancev v mestih, je nek Poljak na noge skočil in nekega poslanca. ki je v imenu Rusin o v govoril, zavrnil, češ, da v deželnem zboru ni národnih poslancev, ampak vsi poslanci so ie poslanci „različnih deželnih okrájev". Dobro ga je na to okrevaal Rusin, rekši : če je taka, potem tudi zborova večina Poljakov se ne sme vesti za reprezentante Poljske. — Sliši se, da je ces. namestnik Ga- liški dobil ukaz, darazpustízbor, če bi osnoval Rusiji protivno adreso. — Cesarjevič Rudolf je nastopil potovanje v Polj, Dalmacijo, Reko, pa pride tudi v Zagreb. Iz HrvaŠkega. — Deželni zbor v Zagrebu se prično-3. dne septembra. — Baron Mollinary, ki, razžaljen po postopanji Magjarov o železnici Hrvaski, je prosil odpusta iz službe vojnega deželnega zapovedništva, pa ga ni dobil, gre za 2 meseca na dopust. Da vele-spoštovani zapovednik Granico zapustí, je Graničare zeió potrlo, in to tem bolj, ker se mu fml. Skudier, privrženec Magjarov, za naslednika imenuje. In še posebno pa jih mora žaliti to — ceje res, kar pripo-yedujejo nekateri časniki — da je ban Mazuranic, te dni v ťeštu bivši, pritrdil Magjarskemu železničnemu náčrtu. Skoro da ni verjetna ta govorica , kajti če bi resnična bila, bi Hrvatje za Magjare šli v ogenj. Iz Rusko - Turškega bojiŠČa. — Šest dni žetraja krvavi, pa nepotrebni boj po Šipki soteski, za katerega naj bo odgovoren človeški kiavec Sulejman paša. Kri je tekla in teče scurkoma, koliko je mrtvih in ranjenih, se še ne vé. Pri Rusih je pádel general Do-roáinski, ki je bii za Gurkom prevzel poveljništvo. Rusi se proti napadajoči večini Turški bojujejo kakor levi, prav s špartansko hrabrostjo. Zato pa Turki niso dosegli še skoro nič, Šipka soteska še ni v njihovih rokab. Boj še po noči ne preneha, 23. t. m. je traial do mesečnega mraka. — Turki in njihovi prijatelji iažejo, da so Rusi bili tepeni in zgubiii sila veliko ljudí in vojne robe; takim porocilom ni treba verjeti, ker so drugi dan že ovržena. Tudi v Aziji so Rusi vkljub Muktarovim porocilom še v vseh starih svojih pozicijah. Srbska skupščina je 26. t. m. odločno sklenila, da se Srbska vojna pridruži Ruski armadi v Bulgariji. Pred oficijelno napovedjo vojske pa se ima skupščina se enkrat sniditi. Prišli so že glasovi o miru , a ti so prazni, kajti na Ruskem ni nobenega člověka, ki bi mislil na-nj, predno ni cilj popolnem dosežen. Za Ruse ni niti trd-njav, niti Balkanskih sotesk, prodreti hočejo, naj stane jih kolikor koli. Turki in njihovi prijatelji se bodo a tem že prepričali. Žitna cena v Ljubljani 25. avgusta 1877. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domaće 9 fl. 10. — banaak» 11 fl. 24. — turšice 6 fl. —. sorsice 6 fl. 40. — rži 7 fl. —. — jecmena 4 fl. 55. — prosa 4 fl. 70. — ajde 6 fl. 48. — ovsa 3 fl» 90. — Krompir 3 fl. 40 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 27. avgusta. Unirani državni dolg 63 fl. 80 kr. Ažijo srebra 105 fl. 35 kr. Naredao posojilo 66 fl. 85 kr. Napolendori 9 fl. 63 kr. Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedice? v Ljublj