Na bratovem grobu
>red mano mrtvaški je vrt, A v ujem vrtarica je smrt, Pred rnano zelena gomila In v njej ini moj bratec počiva.
Oj  drag si bil, dragi mi brat, Spominain se tisoč te krat, A vender oko ni rosilo Ko legel si v erno gomilo.
Prinesle rojenice tri E zibeli ti mnogo dari; A ko jih v zibel so zložile Ti kratek živ6t so sodile.
Le trikrat donesla vzpomldd Ti košek cvetic je ie nad, Ko ni te v eetrto dobila Pa grob ti je v cvetje zavila.
Zapii ,si prekrasno oko Zapustil si nas in zemljo, Krilatci pred tebe hiteli In v svoje kol6 te vzprejeli.
Tam g6ri sedaj je tvoj dom, Tam g6ri te videl spet boin, Tatn gori v vecnej mlad6sti Ne znaš ne gorja ne britkosti.
Zakaj bi se pač žalostil Zakaj togoval in solzil? Saj tebi je Iepše ko meni, Da bil bi le skoraj pri tebi! -
In saj ta zeleni tvoj grob To stan ni gnjilobe, trobnob, Oj to le vstajenja so vrata, Peljajo v nebesa nas zlata.