- rQ i ,, I* r. ® — ----- ClTi. % \ Mimo, poglejte na števili \ % »lova xa dan, ko Vaia l 0 ^ teče. V teh časih I splošne o"?. \ cen, potrebn- I je list \ \ % ranje. Bkuiajte imeti % \prej plačano. I GLAS IfARODA List slovenskih delavcev r Ameriki, H B«Mi Vltm mmttrn zstk. 1*4« nt the Port Office at New *«*. N. X, voter Ad * Čim« of Martk M, It«. ! M NEKAJ VKf KOT 2na dan dobivate... C 'GLAS NAB ODA" po poŠti naravnost na dom (IzTMMži »obrt, nedelj im pr»»nihw CJITAJTE, KAB VAS ZANIMA ,\o. 30. — Ste v. 30. (Telephone: CHelsea 3-1242) N*EW YOBK, MONDAY, ilBBKOARY 15, 1943 — PONDELJEK, 15. FEBRUARJA 1943. • . VOLUME LL — LETNIK LL BERLIN, RIM, T0KI0- CILJ ZAVEZNIKOV RUSKI MORNARJI NA BALTIKU. Azovžkega morja. . Ko so Nemci izgubili strateško važni Rostov, se bodo naj-brže umaknili v novo obrambno črto ob Dnjepru. Cela ruska obrambna črta se lomi in Reuterjeva časnikarska agentura naznanja, da Nemci že odhajajo iz Hiarkova, od katerega so Rusi na enem. kraju oddaljeni samo še sedem milj. Rostov je za Ruse velikanske važnosti, kajti ž njim so so dobili veliko železniško 'o-mrežje in so si odprli vrata za prodiranje pioti zapadu. Voroliilovgrad se nahaja 25 milj severozapadno od Rosto-va in leži ob železnici, ki pelje v Hark o v. Napad na Rostov je vodil Ukrajineo general Rodion J. Malinovsfki. Pod njegovim po veljstvom se je odlikovalo več častnikov in rusko poročilo posebno omenja polkovnika Ko-valova, čegar čete so prve vdrle v Rcstov, kakor tudi čete polkovn5ka Sivakova, polkovnika Drijaklova in majorja Du-brovina. . Rostov je prvič padel v nemške roke 21. ovembra 1941, to-1 da že teden pozneje so bili Nemci iz njega pognani. Lansko poletje pa ga Nemci zopet ztrrseit 24. julija. ~ Sedaj je Kavkaz očiščen Nemem*, razim malega oddelka pri Novorosijstu, kjer pa se bodo tudi morali umakniti čez eKrč polotok in morsko o-žino na Krim. HRVAŠKI GUERlLCI — LONDON. — Jugoslovanska vlada je poročala pred nekaj dnevi, da je bivši politični zar upnik Dr. Mačka, Thomas Kemfelja, eden od štirih pristašev bivšega hrvatskega voditelja seljakov, ki so sedaj voditelji guerilske borbe na Hrvatskem. . Dr. Maček je še zmiiom jetnik na svojem posestvu blizu Zagreba. Kemfelja ki je bil na 6elu polvojaške organizacije seljaške stranke in načelnik Mačkove telesne straže, sedaj vodi guerilske operacije v Dalmaciji s pomočjo drugega člana omenjenih pristašev Mačka. (ONA.) Ruski vojni mornarji, oboroženi do zob, ee peljejo ob obali Baltika, da napadejo sovražne postojanke. Italijani izolirali Dalmacijo DALMACIJA JE LOČENA OD ITALIJE IN OSTALE EVROPE. Dalmaciji vest, da so Italijani '»obrali Dalmatincem vse ribiške in slične ladjice in čolne in posledica tega je veliko pomanjkanje, ker ljudje komaj dobe dovolj kruha in drucrih ?ivil za golo ohranjenje življenja. Na nekaterih otokih, kjer ie živilska uprava v rokah lo-Valr>ih oblasti ali uprav, imajo Ijndje nekoliko več h^ane, ker ce skrbi za dobro porazdelenje r.iveža, s katerim se more raz-pekwrafci; — _ Poročilo pravi, da je sedaj ; dovoljen semo enkratni mesečni prevoz živil in potrebščin med dalmatinskimi otoki. Dalmacija tndi ne dobi 5isto nobe-i ne TK>^tp iz zunanjega sveta« Y kranh. ki so dodeljeni P*, veličevi Hrvaški, ie Jiv^ki položaj naravnost kaotičen. i FBT pPITi!T./v *r^riAT XWTH 10 NEMFTTTH ^DRŽAVLJANOV. V New Torku so zvezni a-gentje aretirali nadalje deset nemških nedržavljnnov, med katerimi je bil tudi bivši nar-•riiaki Storm Trooner, ki je v Duesseldorfn pobijal komuniste. dva od aretiranih sta bila p polena v vofn^ t'-T-n.-nah, Štirje so bfli registrirani, da vstopijo v remSVo a-rna^o. ena ženska pa dejala, da ne kupi vojnih boT»dov. ker p tem ""orna-sra poraziti nacije 6 katerimi se -trenja. Zvezni agentke so ob priliki | aretacij preieVal* 52 etauovanj in domov. Število vsob aretiranih inozemeev >>*lo s temi niimi desetimi povišano na | 23S9 oseb. * P^d bitVo ; v Tnnirfii General sir HaroM R. L. G. i Alexander, anirteŠki vrhovni poveljnik na Osre&njrm vzho-> du, je naznanil, da ansrleška 8. i armada iz Libije že prihaija v i j Tunizijo in pravi, da bo krat-itko Meftiret utrjeno črto. za kari tero se je vstavil feldmaršal -1 Rommel, laWko obkoliti. Gene- - ral Alexander je časnikarjem rekel, da se ibo Rommel skušal - čimdalje držati za Mahret črto, - ki pa je zelo kratka, kajti seže a samo 40 molj v puščavo. z Angleži bodo oibSli črto po t hriboviti potrati ini na jugu in a bodo vdarffi Nemcem v bok, h Rommel se bo za to utrjeno čr« [- to držal toliko časa, dokler n<( j 6o videl nevarnosti, da mu bo odrezana pot za um?k pro*i se-i- vero, da se združi z arma lo ge-v oeraia voa Arakwu J Jugoslovanska obalna pro- ~ vinca Dalmacija je danes ka- -r kor zašita v vrečo, kakor pra- " vi poročilo Overseas News A- : gencije podano iz Jeruzalema. I Italijani so Dalmacijo odre- r zali ne samo od ostale Evrope, ampak celo od Italije same, da ž bi tako prebivalstvo, ki se upi- r ia okupatorjem, ne moglo ni- :* česar izvedeli o tem, kar se ^ godi v zunanjem svetu. . 1; Iz privatnih virov prihajajo c vkljub vsemu vesti, ki opisuje- ? odpor v Dalmaciji, r Posebno so vzpodbudile prebivalstvo v splošnem ruske zma-:f ge in poraz Italije v Afriki. O t vsem je namreč ljudstvo neka- r ko zvedelo, četudi Italijani ko- r likor mogoče zapirajo meje. i r Kako stroge odredbe v tem ^ pogledu so uvedli Italijani, je ^ razvidno iz te^a, da ljudem ni 1 dovoljeno, da bi hodili iz ene-' ga kraja v drugega, Zasedne 3 oblasti so tudi pobrale ljudem vso radijske aparate. Strogo je tudi prepovedano vsako širjenje novic o poteku dogodkov , na frontah. Vsakršne zveze z ~ Italijo so prekinjene, tako da j so dalmatinska mesta čisto izo- , lira na. . ^ Poročilo pa pravi, da če ima na primer fvn sam prebivalec Splita kje skrit kak radijski,-aparat, po katerem more dobiti ^ novice iz zunanjega sveta, zve ^ Čez noč vseh 40 tisoč prebival- ' cev v mestu, kaj je slišal fast- ] nik radija prejšnji večer o po- * teku dogodkov v svetu.. Italijanska milica je v splošnem zelo previdna radi lastne ' varnosti, kakor tudi glede mož- 1 nesti kake invazije od zunaj. ] V Splitu gradijo trdnjave o- | krog vojaških bivališč. Vojakom je strogo prepovedano imeti kakršnekoli stike s prebivalstvom. Zunai mesta je cesto slišati strele pušk. To pomeni. dn «?o partizani v boju proti okupatorjem. Italijani so požgali večino vasi v ofcolici, kjer se nahaja vojaška gamizija, da so s tem| dedoma obranili srvoio postciani ko pred napadi patriotov. Kpr! Itailjani uvidevajo. da je ltnd-i ska voV?a za dosego csvoboje-nja nezltrmliiva. so nehali govoriti o "Svobodni Dalmaciji", ki bi naj bila vzpostavljena po vojni. (Policijska sila v Dalmaciji sedaj obstoja iz Nepolitanoev, ki so poznani kot ?ielo kruti in pred katerimi ima ljudstvo strah zaradi te njih prirojene lastnosti. Toda odpora v ljudstvu tudi ti dozdaj niso moc^i ubiti. (JERUZALEM. — ONA dodaja k poročilu o položaja v AMERIŠKE LOKOMOTIVE GREDO ČEZ MORJE. Nekje na Srednjem Vzhodu zlagajo ameriško lokomotivo s parnika. . Po vročih bojih je včeiaj rdeča armada zavzela Rostov in Vorošilovgrad. Kaj se je zgodilo z nemško armado v Rostovu, kateio cenijo na 250.000 mož, ni znano. Nemški radio je nekaj ur za tem, ko je rusko vrhovno poveljstvo objavilo sveje naznanilo, prizna1! padec Rostova in Vorošilovgrada. Toda nemški radio pravi, da se je armada v popolnem redu umaknila iz mesta z vsem ^vojim orožjem in je s seboj tudi -odpeljala ranjence, da so bile vse vojaške naprave uničene in da je zad-| nja strjjža zadrževala Rusi to-lliko časa, da se je glavna ar-jmada umaknila v pripravljene i ix^tojanke. h Rostov, -frrsttfo mrmi t>ou,irkj 'prebivalcev, leži ob visokem .desnem bregu Dona, kakih 25 milj od izliva Dona v Azovsko morj^ . Redno polnočno poročilo rus kega vrhovnega poveljstva naznanja večje uspehe pri Cu-gujevu, 22 milj jugovzhodno od Harkova, En sam ruski oddelek je uničil več kot eno stotinjo nemške infanterije in 7. tankov. V predelu okoli Krasnoar-mejska, 25 milj severozapadno od Stalina so Rusi včeraj pobili nad 2000 Nemcev ter zajeli veliteo množino vojaške opreme ter med drugim tudi 20 topov, 20 tankov, 10 železniških voz drugega vojnega materiala in 600 trukov. Na tem kraju skušajo Rusi z naglim sunkom priti do Azov-skega morja, da bi prestnegli nemško armado, ki beži iz Ros- tova. Nemci so se umaknili po 70 milj Širolkem pasu severno od izofljibni konec, se sedaj poslužujejo napovedovanja nesoglasja in razprtij, ki bodo povzročila med nami vojne. To je njiih končna igra in poiskus, sejanja nezaupanja v prazni nadi, da bodo napravili pogodbe posamezno, mislec, da bomo tako poeabljivi, da zapademo njih nakanam, ''Na njih panične poiskuse odgovarjamo — vsi Združeni narodi —,da edini pogoji, na podlagi katerih bomo govorili s katerokoli osiščno silo ali frakcijo, so oni sprejeti v Casa-blanci. ""Tragedija te vojne je poostrila vpogled voditeljev ljudstva Združenih narodov in reči -VABM&oMm izkastnega znanja, da oni uvidevajo potrebo tesnega sodelovanja po vojni, da se (bo moglo zagotoviti mir, ki bo trajen." Francozi zapuščajo mesta Poročilo iz Berna v Švici naznanja, da se je francosko prebivalstvo (izselilo hz Bresta in Lorienta, ki sta oba veliki pristanišči za nemške podmornice, ker so ju Angleži že mnogokrat ibomflbardirali. Iz oibeh mest se je izselilo približno 180,000 ljudi. V mestu 30 ostali samo oni, iki so neobhodno potrebni za 4' vzdrževanje gospodarskega življenja.*" Angleški mornariški izvedenci pravijo, da je bila nemška podmorska postaja v Lo-rientu 75 od&totkov uničena. Zato pa bodo Nemci najbrže v 1 Marseilles^ imeli svojo glavne pristanišče za podmornice. š« vojno prizadevanje je s sr- i item in dušo. i "V severni Afriki jrfbiramo j sedaj (da podam en sam pri- 1 mer na majhnem delu sveta), , naše sile — britske, franeske, < ameriške za eno največjih voj- J nih akcij. 1 "Naš glavni nafmen v tej akciji je, da poženemo sovražnika i v morje. ~ ■"Vse naše sile v Afriki so 1 pod poveljstvom Eisenhowerja i — in jaz želim izraziti nocoj ] naše trdno zaupanje v njegovo vodstvo. . i "Seveda moramo biti pri- ^ pravljeni na žrtve. 'Posledica nasj]i zavezniških zmag bo eno- < stavna. Invadirali bomo ev- ! na nič ne zakrivamo. Pritisk < na Nemčijo in Italijo bo stalen in nezmanjšan. Občudovanja J vredne ruske armade v Vzhodni Evropi zadajajo sovražniku strahovite udarce; mi moramo na zapadu delati isto. Sovraž- ' nik mora biti udarjen in težko udarjen od tolikih strani, da ne bo vedel, ikje se ga glava drži. : t "Naš cilj, kakor je izraženo v Atlantski izjavi, je osvobo-jenje podjarmi j enih narodov, j ki bodo potem zopet vodili last- , no usodo. Nikjer ne sme biti najmanjšega dvoma, da je namen Združenih narodov, da se vrne podjarmljenim narodom njihove svete pravice, nespremenljiv. * * Izbira vlade bo v vseh oei-rih svobodna. Noben narod na vsem svetu, ki bo imel svobodno iabiro, si ne bo smel postaviti fašistične, nacistične ali militaristone forme vlade. Te foifoie vlade so zrodek ugrabitve moči in odprave svobode. Radi tega je logično, da Združeni narodi enostavno porinejo na stran te forme vlade z "Pravica aamoodlocevanja vključena v Atlantski izjavi, ne daje nobeni vladi kjerkoli na svetu, pravice masnega ma-sakriranja (Ijndstva) ali ea-srržnjevanja lastnih ljudi na svetu,. •"In svet je laihko nverjen, da ta splošna vojna — to žrtvovanje življenja po vsem svetu — se ne vrši zato, da bi o-stali Kvwlingi ali Lav al i na molči kjerkoli na tem svetu. ^'Amerifee sile,'* je nadaljeval predsednik, "dobivajo močno pomoč na južnozapad-nem Paxnfiku od Avstralije in Nove Zelandije ter od Anglije same.. "Mi ne nameravamo, voditi dolgoletne vojne proti Japoncem. ker do Tokija vodi mnogo poti. — Izčiptili bomo Japonce s kitajske «eml.ie in SI! po naj-bliin poti do Tokija. . *'Sovražniki, sluteči svoj ne» PREDSEDNIK JE POSEBNO POUDARIL VELJAVNOST PRINCIPOV ATLANTSKE T IZJAVE. _ PRIPRAVE ZA I INVAZIJO EVROPE V TEKU Predsednik Roosevelt je govoril na Lincolnov rojstni dan' i pred novinarsko zveoo v Beli « h Psi in je ob tej priliki govoril tudi celemu narodu, kateremu i je deja'1, da pojdemo naprej do : zmage. . '"Pred d verni leti." je rekel . predsednik, "več mesecev pred Pearl Harborjem, sem vam govoril o tem, kar nam je bilo < tedaj predvsem v mislih — o detertninaciji An&erike, da postane arsenal demokracije. Skoro v»i Američani so bili že tedaj trdno odločeni, da po- : magajo rešiti civilizacijo pred barbarizmom. ''Nocoj, ko vam govorim, ; »no v vojni in v naših mislih i je predvsem odiločitev, da se i do dneva, ko bodo armade : združenih narodov zmagoslav- 1 ro korakale po ulicah Berlina, Kima in Tolkija.. "Jas sem videl naše može in 3 fante na fronti ko sem bil pre- i ko morja; doma sem videl, ko i sem bil. na ogledu naše vojne i industrije, naše može in žene i pri dflu za našo vojno indu- 1 stri jo in videl sem naše vojake, letalce in mornarje ter druge , pri vežbanju za borbo ki je še pred nami. i] "V vsakem bataljonu, pri', vsaki ladijski posadki se nahajajo ameriški državljani različnih poklicev, ver, narodnosti in plemen ter vseh različnih političnih prepričanj. M'Vsi ti so enotni v isti stvari, ki je: V«4tk Američan ee bori za svobodo. In danes zavisi osebna svoboda slednjega A-met ičana od svobode, ki jo bodo imeli narodi njegovih sosedov v drugih deželah. "Govoril sem z mnogimi po-sanuezniki naših vojnih sil in sem doenal, da so zaskrbljeni glede naše domače fronte. Dosežejo jih vsakovrstna pretirana poročila, da se ljudje doma preveč pritožujejo radi izgube malenkostnih komodnoeti, da i sebični delavski voditelji grozijo s stavkami, ki bi zelo omejile vojno produkcijo, da farmske sikupine skušajo delati dobičke in s tem zavirajo zadostno produkcijo fivil, ter da se v Washingtonu prerekamo zaradi malenkosti. . "Jaz sem jim povedal, da je večina ameriškega ljudstva v tej vojni odločena, da prenese vse potrebne žrtve v prilog naše skupne stvari "Seveda jim nisem mogel zanikati, da imamo med seboj malenkostne posameznike, po-litikaše in druge, ki stavijo lastne interese pred skupne interese naroda — to bo naši "pettifoggerji" (pettifoggers) ki niso tu ns tam in ki bi radi zakrili in zablinili temeljne resnice o tej vojni. Toda na- Rusi zavzeli Rostov in Vnv*nQl 1 nV0VA H v &V0JI MOONI OFENZIVI SO RUSI VCI \ UA V gl Avl. RAJ DOSEGLI DVE NAJVEČJI ZMAGI \ TEJ VOJNI. — NEMCI SE TUDI ŽE UMI KAJ O IZ HARKOVA. -4.US NARODA" — New Ttfk mi si AOTnamai 'avctxcm VSTANOYLJBW L. 1891 RAZGLEDNIH Piie Anna P. Krasna ADAMIČ PIŠE. Iver je pismo važno z ceirom nu kontioverzo rki je nastala v sled o« i dno napačno tofcna-cene izjava, izreče ne v Wifeb' mgtonu 15. januarja> ko je la delegacija SANS-a spr«$ete pri državnem podtajniku, Mi-. VVeKesu, ne bo odveč, ako se pismo poda v slovenskem prevodu. Prosto in kolikor mogoče dobesedno se pismo glasi: '"Draga Mrs. Krasna: — Nekdo mi je včeraj poslal "Glas Naroda", ki vsebuje Vaš ko^ irrentar. o moji tekoči neprijetnosti z* Zvezo slov. župnij v A-meriki. Jaz odpotujem rtocoj ua Zapad, kjer ostanem okrot^ tedc-n dni in tako nimam časa Vam pisati obširneje. S teni zgolj izjavljam, da je- protest poslan proti meni na državni . department, popolna in najbiž » nameravana po tvorba tega, kar , sem jaz izjavil, da, kar sem jas? , rekel, je bilo rečeno potem, ko se je delegacija o tem spora-I zumela, ter da je e ndian de-. legacije nudil fakte iz svojih osebnih izkušenj in.opazovanj., > ki so podprle moje tozadevno p ntnenje, izraženo Mr. Pook-u j od urada za stretegično službo _ in Mr. 4š?uinner Weilesu. Jaz j se ne mislim zagovarjti, kc-i , t:enotno čutim, da pojasnila — če jih je kaj treiba — bodo morala priti od članov delegacije. * 'Prosto Vam je. da to pic mo priobčite v anglpsoinL, ali v dobesednem prevodu. Iskreno, V zvezi z mojim komentar-* jem o proestni brzojavki Zveze slovenskih župnij v Ameriki, sem prejela sledeče pismo: "IDear Mrs. Krasna:— . Someone sent me yesterday's 3 "Glas Naroda" containing d your comment on my current , unpleasantness with the Zve-I za. slovenskih župnij v Ameriki. I am leaving tonight for - the West, to be gone for about o a week, and I haven't time to o write you fully. This is mere-i- ly to say that the protest i. atgainst me to the State Dept. e i« a "complete and probably L, willfull distortion of what I - said; that what I did say was - said after reaching agreement e cn the matter with the de- legation; and that one member >- of the delegation Supplied facts out of his own experience s and observation supporting i- the view which I stated to Mr. o Poole of the Office of Strategic j- Service« and to Mr. Sumner > Welles. ' 1 do not intend to de->- toad tnyseif. As I feel at the i\ moment, explanations — if any are necessary — will have to a corns from members of the de-i- legation. You are free to i- publish this letter in English u or in exact translation. Sincerely a Louis Adamic.'' DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK T I , < Izšla je nova knjižica M daje poljudna navodila, kak« Naii ameriški državljan. Polog rprafianj. ki Jih navadno < *«!nlkl ma»ijo pri Izpitu u dr , lavljanstvo. vsebuj« knjižic« T lli ilelu nekaj rainih letnic U J tg<*lurine Zedinjenih drža?, r 111. dem pod nasiovotc Ramo. pa Progla« neodvianoetl, Ustav« Zedl njenih d rta v, Lineolnov govor t Gettysburgu, Predsedniki Zedinje-nlh držav in Poedlne države. Cena knjižici je samo 60 centom. In ae dobi pri: SLOVTENIC PUBLISHING CO. «1« West 18th St., New York Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vase dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto; da trosite denar po nepo-tnebnam. J EN J ENEMU OBČINSTVU VELIKJSGA NEW YORKA NA ZNANJE. Oltarno društvo župnije Sv. Cirila priredi svojo letno mas-karadno veselico, na predpnst-no nedeljo, dne 7. marca 1943; ob 5. uri popoldne v Cerkveni dvorani na Osmi. Tri nagrade za maškare. Cenjena dm-štva so naprošena, da naj ne prirejajo svojih veselic nt to _ nedeljo. Program bo oglaif-n v listu "Glas Naroda." Rev. Piu?, O.F.M župnik. NOVA ZANIMIVA KNJIGA. Kako je Hitler že nekaj let pred napadom pripravljal "H-mance, zanjke in strup" 7£ uničenje Slovenije in ostale Jugoslavije, potom goljufivih- trgovskih pogodb, političnih in-r trig in pete kolone, kako se je 3 vojna, kako rstrašna £oiast ' bližala slovenskim mejam ter J navdajala ves slovenski naroi s strahom in grozo, kako je naposled pridivjala vojna vilir? na slovensko in ostalo jugoslo | vansko oopmlje, ter takoj' od začetka pričela preganjati, n sanjati, tolči in moriti naš* brate in sestre v našem'stateni 'eraju, to in še mnoge drage nimive in važne tvarine bnje nova knjiga Rev. K. Za-krajšeka, ki je pred kratkim :zsta.. Pisa+elj je ostafl §e kakih de ■set tednov po napadu v Jugoma viji in je tako od blfeu gledal na strahote, ki jih ie Sloveniji prinesel Hitlerjev napad. Knjiga vsebuje 207 strani ter ie vezana v platno. Na njeoerr ovitku je slika "Tragedija slovenskega naroda" v barvah, a na notranji •strani ovitka je zemljevid Slovenije, na kateretn ie označena meja med "itali 'aneko" in "nemško" Slovani io. Knjiga stane $2:50 s poM »lino v^ed. Naroča se pri-«TX)VENIC PUKL. CO., 316 Weat 18th, St. New Yock, 3»X ZNIŽANA cena za koračnico SOLDIERS Off PARADE Ko- Mi. da se čim b*4j razširi za PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. KoprivMt uredil , » založnikom. da rojaki lahko dobe skladbe pe znižani cen), te je Sedaj 35c Dva komada za II centov. Naročite lahko tudt prt: Slovenic Publishing Ca ; 216 West I^th St., Now l'ork 30NART R E K OR DI Lepe Melodije! Št. M571—Na Marijance, polka Kje bo moje rožice Marinka pegla—polka Dnqoesne University laujlmrica orkester * Št. M373—Tt-rejiinkn polka No planlncnli—vaWk ,«i Jerry KoprlvSek in orkester t Za toz. eeaik Ln.. «.ijoe plaSč se : ol.rnitr twi.; JOHN MABS1CH. Inc.. 463 W. 42nd St^ New York < dočnost Kar ti članki pišejo danes,'je vse depaftacija jasno . ^bratzloižila kakfer Mir. Poolu, .ako tndi državnemu podtajniku v State departmentu. Iz tega pa ameriški Slovenci lahko jasno razvidimo samo eno: Delati treba! Bres nič bo nič! -Ce bomo držali roke križem, ne bomo ničesar dobili. Ker narod dean a ne more za se ne govoriti, še manj pa delati, je nujno padla v>elika zgodovinska naloga na nas, ameriške njih rojake, da mi zanje govorimo in delamo. Naša država nam je s sprejemom de-pntacije SANS-a pokazala jasno, da to rada vidi, da od nas tudi pričakuje. Gotovo je naši držarvi samo na tem, da bodo ' vsi tlaSeni narodi dobili po vojni svojo popolno pravico Kakšna je ta pravica, ji morajo pa povedati sanuo tisti, ki jo poznajo. Mi ameriški Slovenci nočemo za narod doma nič drugega, kakor samo pravico. S tem pa hočemo pomagati naši vladi pri reševanju slovenskega vprašanja, da bo e-šeiK) tako, da bo rešeno prav) in bo del stavbe svetovnega trajnega pravičnega miru. Ve-4 liki nas predsednik Lincoln je dejal: "Nobeno vprašanje- ni •e^eno, dokJer ni rešeno prav." Prav tako je tudi slovensko vprašanje. Da bo pa rešeno prav, moramo ameriški državljani slovenskega rodn krepko oeseči v njegovo reševanje Samo toliko bo prav rešeno, kolikor bomo k temu pomagali sami, najprej mi tukaj v Ameriki med vojno, po vojni pa na-od sam doma. Zato dela.imo, gevorimo, pi-, širno najprej sami o našem narodu. pntem bodo pa tndi dru-sri M! moramo dplati, naša vlada nam bo pa pomagala. GOSPODARSKE VESTI JZ HRVAŠKE. (JIC) — Hi-vaška vlada je j izdala naredbo za leto 1943, da se peseje 31.000 hektarjev s "sončnicami. Vsa polja turšciee morajo biti obdana s sončnicami, kar odarovarja po računu 'hrvaške vlade površini nadali-nih 17.00 hektarjev. Poljedelski uradi bodo razdeljevali potrebe seme. Obenem so bite obiavliene nove določbe dede oddaje žetve in sploh vseh pri- Uvesti nameravajo tndi BONDS In STAMPS 2 THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^ Spisal znani profesor na Stereos ^ CQ Institut« of Technology v sncieMlal O George W. Barnwell y Podlago za meha- ^ mem nično znanje Bi O I HKJt morete dobiti s to >w "Z. BH tpj1«0- Ta velika ** Bm knjiga popisuje in ^ q ■ HH t slikah pokaie q Q vse natanko, kar ^ P jffi'MJInm MB mora znati naj- Jjy ^ mmm Pojasnnje vpora- ^ že zadnja in da se nemška ar- 3 ■ ■ ia umikv v črto, kaitpiti Hitler upa še držati. . * Zadnje izključeno. >: v : * j, V to sliko pn še priLaja Turčija, ki spada v njo tako, 11 n i rno, kot i ol:a v rokavico Samo pog!«d na zemljevid ? ) p.eno pokaže. Turfi;a Se ima na evrop«ki celini nekaj : n. I je. V svojih rfkah '.ma Dardanele in zavezniki bi mogli r: viio s tega kraja in tfcoai Balkan vdariti na Hitlerja O črmur sta se predsednik Roosevelt in Cliurofaill dogovo • a v Ca-cablanei, b<> ostalo tajno toliko časa, ta' o velike važnosti jo tndi razgovor med Churchillom in i irskim predsednikom v Adani. Josipu Stalinu so zakljuČ-i teh razgovorov dobro znani in se ž njimi popolnoma strinia. V.-i ti raagovori «o bili naperjeni p:oti HPtlerju, veled r- sar mor* biti pripravljen, na naslednje: 1. Uničujoč vdarec od Rusije z vsem orožjem, ki ga j® »a-! ) i izJelala in cra.je dobila in ga bo ae dobila od Združenih fi.žav in Aaglije; 2. Ofenziva Zd oženih narodov =ko®i Norveško 3 Zavezniška ofenziva skazi Balkan, mogoče tndi 6 pomočjo Turčije; 4. ITuniSenje vseh oeisčnih čet v spvemv Afriki, veled če-bo S ednzem»ko'morje odprto z?rv«rn^im Tad jam, ki bodo v '/He voine potrebščine Turčiji in Rusiji »kozi Dardanele v <' rno morje; . < 5. Zavezniška nova fronta v Franciji in Hotandrfri iti 6. Vpad v Italijo in južno Evropo iz Afrike ' Hitler novebene take možnosti ne «rae p'earoti m mora '»■it! na vsako in na vse ob istem času pripravljen; To pomeni, da bo moral svo>e armade razpostaviti po zelo obe^^žaieir ozemlju in bo mogel biti samo v defenerivi, ki bo slednjič dc-vclla do n;egcvrga poraza. r ostjo na strani zaveznikov, ki postavlja s- svojim junaškim bojem oel« svojo lastno bodočnost v nevarnost, je bil izbrisan iz javnega časopisja Italijanski narod pa, ki je toliko jkiiv sedanje vojne, ki tako strašno pobija in vničuje zve-I sti zavezniški narod, aabiva tolike poklone. . Ker so1 opotekali le meseci v tem preziranju slovenskega naroda, sem pa začutil potrebo, da grem v State department vprašat, kaj je zadaj za tem preži ranjeni edovenjsjcega imena. Kako si ga naj razlagamo. Kaj in kje je krivda. Bilo je to pred božičem. Ko sem to povedal uradniku, s katerim sem govoril, sem mu dejal: "Jaz sumim, da mora biti tu zadaj nek vzrok" "Da, imate prav," mi je odgovoril. "Je! Toda danes vam ne moren* povedati. Pridite drugo letp enkrat. Upam, da f=e bo to dalo spremeniti". In tako je ostalo do deputa-eije SANS-a pri državnem podtajniku Hem. Sumner Weilesu ^5, januarja. j Koroaj štiii dni po tem opre->mu nas je razveselil N. Y. rimes z zelo ■ zanimivim članom in Londona, ki ga je api-al poročevalec Sulzberger Časopisje je za tem prineslo več Jankov, v katerih govori o ne-w*arnosti, da bodo nekateri za-užnjeni narodi srednje Evrope popolnoma uničeni, prav to, na kar je deputacija opozarjala glede slovenskega naroda državnega podtajnika. Po teh prvih člankih je bilo do sedaj pnobčenih po raznih časopisih že vec zflo zanimivih člankov •o Slovencih, eden je bil oelo samo o slovenskem vprašanja, ki :e bil z*ilo dabem. Tako se je sedaj ta molk o Slovencih naenkrat prekinil in zopet je slovensko ime na vidnih mestih v nnšem dnevnem časopisju. , No moremo trditi, če je to zasluga deputacije pri državnem podtajniku, ker nimamo fza to dokazov. Vendar pa je 1 zanimivo to, da se preje več 1 kot pol lfta ni popolnoma nič Dišalo o Slovencih, da, niti njih imena se ni nikjer omenjalo, sedaj se jim pa posveča pozornost, kakor do sedaj še nikdar v celi vojni, in sicer samo nekoliko dni po sprejemu depu-taciie. Če je to zasluga depu-, taci je, in jaz bi mislil, da 5e-v veli Ki meri, potem biho držafv-1 ljani «'ovenskega rodu zelo j hvaležni Hon. Sxrmner "Weilesu za to. J Naj bo pa že kakor ho£e, to-. Hko je gotovo, da se sedaj o . slovenskem narodu in o njego-r vnražanju v domrovini , da ravno slovenski narod dtprinaša največji delež 'e guerrlake vojake in se tako bori za skupno zmago z vazez-niki. Slovenski narod se celo v svojem boju bolj bori za skupno zmago, kakor za sivo jo rešitev, ker *e s svojim bojem izpostavlja nevarnosti, da bo popolnoma izlnvavel in poginil. Bore se Poljaki, Čehi, S~bi. Hrvatje. Toda vsi so toliko ■ večji narodi, da, če jih polovi-I co, pogine, bedo vseeno obstali: j Ne pa tako slovenski narod. I Premajhen je. Če ga polovico pade, ali bo spkh ostal še narod? To je ogromno dejstvo, I katero bi rocrali zavezniki zla-|«ti npožtevati, in zato mu biti i pravični in držati njegovo ime neprestano pred očmi Sveta-, da j dobi1 s tem svoje zasluženo pri-i znanje in pa, da ne izgubi svoje močne'volje ?e še nadalje bori-j ti. Zato smo bili Slovenci veseli, ko smo-lansko pomlad to-iko čitali o slovenskem naro-lu doma. . Toda nekako -od avgusta smo na naenkrat opazili, kako je i ft'ofvonsko ime popolnoma izgi- ■ nilo iž vsega našega dnevnega easenisja. /Popolnoma Ushed tj 81oc<^lc PnUiatda« Comyaiyr, (A Corporatloo) Frank MakiH. Pn>«Ment: Ignar Hurtr, Tmnnr; J««epb Lopsha, Sec. Fince of taslMw ot the oorperatio« and adrtre— at abore oCOoera: 21« WEST laib aTltEET, NEW TOKK. N. T. SOth Year u01aa Naroda" la leaned every day except Batordaya, Sondayi and HoUdaya. » Sab«crlk>tloB Yearly 90 Advertisement on Agreement Za relo leto velja Hat aa Ameriko in Kanado 96.— ; an pol leu fa.—; u Setrt leta fV M- — Z* New York ia celo leto |7.—; aa pol leU $3.50. Za UMiMimatTO ca celo lato |7.—; m pol leu $3JiO. "CIm Naroda" Inliaja raakl dan Israemil aobot , nedelj ln praanikov NAKODA", «1« WEST 18th STREET, NSW YORK. N. I Telephone: CHetaea S—1242 IVAN CANKAR: EDINA BESEDA Kratica' Dnevna *«<3ba "GLAS NARODA- - New Ymk MONDAY, l^IBRUARY 15. 1943. _»__FSTANOVLJEN L. lmr i ■ ' --■■■, .---------. II Ml irSS==C33BBBSI I I l)|4 --——————■ t i- 'i.' JfRRDO JCVANBO: j 4 Zjutraj......................J» .v Slovanska ' peter JEREB: Pelin ruta; VASILIJ MIRK; Podakolra........M Mnmo PRBL0V8G: Le enkrat Se ................-20 ' Slava delu .................21 UR. VoLAUIČI : Roftznarto; . JOS. ^ PAVČlC: Potrkan ste« ......JI IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje peami, katerim • >ioo znižali cene: * • v • : ih >*•-■*..-*• ImerUka sloven** Ur* (|Mw) Jf UHorsfc* himne (Varfoptrae) JL Jfl stovrnfcU akordi,. Yl —l—lk Ig >. oto4kiR xboror (Bnri Adamič) 7t rrtje aseftanl stari (Gln*en» M» tlea) ______________ M n, V pepelnlčnl no«, kaotato anfe, tW la arkeatm^ ,fPattnerl_, vfladlol, pesmi za to&dina a klavir, jem (fc Adamk)________ M Um peari, (Pretoaaa) » moto* iker in aala--!---------- M .. Saftl itimnf, ■ Bvtcnln «*■»• - —. PEVSKIM ZBOROM POSEBNjO PRIPOROČA M0 NASLEDNJE MUZI KALLJE. si«v»(iiKi rnam Zbirka • narodnih prnml lulato Uiaslieaa tfitki v Clfv elandu. Cena - $LM timII JH.UMLOVANSRID NARODNIH PRSMI m asaiki iker.....................................M «*BST NARODNIH PESMI «ar «» Ud ibor .................... «■• ŠBST NARODNIH PISMU u tor-ton! zbor ................... Ptast Vmtnrinl—ftWT MR^ANIB IN MOŠKIH ZBOROV ...... M Vrrdo 4ni-*n*e —Ik. MLADIH UBT. 'ktoši^i tbort »••*•••• -r- * iVter Jerek—OSEM ZBOROV (m i «kl m meiaai) .............M ~ ' i Maski zbori OSKAR DEV: Barčlca: OJ, moj toeei ,e tor; Kam mi, tantje, drov v vaa po> demo ...................... >8 KAR DE V : .Srečno, ljube« moja; Ko ptičl-ta na tuje ere: So«: MoJ očka at konjička dva: Dnb*v sem pisemce; Slovo; Jo v pihnila In« 4« *3M1L ADAMIČ. Modra devojka SLOVKNaKi FANTJE VSE BOM PRODALA_ fO JEZERU mi KOLU _ Jilio v ALLOT ~ SYLFl^ POLKA TAM'Nik- VRTNI URRDi MARIBOR WALTZ_ SPA VAJ MILKA MOJA I ORPHAN WALTZ DBKLB NA VRTU OJ. MARlCKA, PEOLJAJ BARClCA. MI^ADl KAPETANE_ gremo na Štajersko Stajeriš__ HAPPY POLKA NA TUJEM 35 centov komad 3 za $f. MOJAJDEKI.E JE SE HLADA * Pa ttc hsmiit: _ ntrociif pn KNJIGARNI SLOVEMC PUBLISHING CO. tU Wem lHUi HU. Nem Hark ijWuKicurtSiaSs^A^^WtWtwJili SEDAJ LAHKO DOBITE ^ LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUISA ADAMIC-A , ZA NAVADNO CENO _ $2.5° t rWr.i kup?. A Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona* i — —— — — ——^ — — fhv.tamtnhfr Pošiljam Mbsey Order za.lastnoročno podpiaano j knjigo: MTHE TWO-WAY PASSAGE'* za $...... Moje ime -—-- St., nlica ali Box at__—___ Mesto in držav«--- - •/ r .- Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI - "Glas Narodaw 216 WEST 18tb STREET NEW YORK Mihajlovičev poziv zavezniškim silam, da ustavijo pokolje. (JIC.) — Nedeljski New York Times prinaša izpod pe-iosa publicista C. L. Sulzber-gerja naslednje poročilo, o po-koljih v Srbiji, katerih cilj je popolno uničenje srbskega živ-lja: ' "V o t rab u pred izkrcanjem 'icuinjenili narodov na balkanskem polotoku, kjer bi utegnili postaviti mostiča za otvoritev droge, fronte na evropskem ■kontinentu, je začelo osišče pod nemškim vodstvom obširno akcijo z namenom, da popolnoma, do zadnjega porazi odpor patriotov na jugoslovanskem c^emSitir treBa je rtniStf ob^ nem ceetniškd orgatiizacijo generala Mihaj:oviea 'n parti* zanski pokret, katerega opori-l^oo je malo bosansko ineeteee Bihač. * t Iz partizanskega kakor tudi 1 čftniskega vrfiovnega po vel j-jstva so prispela v Loiidčn poročila o nacističnem poltjo. .Zadnje dva mT>ardirala Biliaž, pla-i'n=ki kraj, katerega prebivalstvo ^bpie v nrrfnalnili časih 12.000 hr*di% Tam pa je še-lež Tifov(> ^partizanskr. vlade. Ob istem čifen "je zač^l general ^ider. nemški poveljnik v za-jsed^ni Srbiji, novo strahovito Vair.pamo <e bati. da iobili v roke v^rr ene?a seznamoT ta^ib pri-nadnikrv ar^rp^nln TtPl-p^ovi-<»a. ter rnSeli »dai r*ivjn£ko >n metodično uničevati . Generalov poziv zaveznikom. •General Mibajlovie je ravnokar dostavil svoji vladi *v Londonu nasliednji poziv s prošnjo, da ga preda Združenim narodom^ "Jugc^laviia ie prepojena s Vrv^o poklanih Srbov, a zavezniki ne morejo, ali pa nočejo "fitevHi tesil umorjen, padlo sto srbskih slav, tssl vsakega župana deset, a "za veako posamezno šafbo-tažno dejanie. da bo ustreljenih po 100. Srbov. Jugoslovanska vlada je sporočila, da je več županov, ki So odklonili izvrševanje svojega poSa. moralo v Beograd in da so jih tam ustrelili. Povelje, izdano po maršalu MHaira Nedičn. katenesra be«se-dilo je ravnokar dospejo v London, veebu5e Tszlftgo za to po-«te«pan5e. Besedilo tega u^asa ie naslednje. . "Nekakšen jugoslovanski armadni poveljnik v domovi-ni," je začel razDošiliati dne 9. s^ntenubra preteklesra leta nekakšna povelja naslovljena •rbskfm županom, zapovedujoč ^m. da amwte vrSitev svoiih ^Ižnoeti in Tro^beenejo y gore; vsakega posameznega je pozval ■ ter.n beli obraz se je smehljel; njene tenke, ozke ustn.ee niso bile čisto zaprte, v spodnjo se je bil vsesal en zob; in prav ta zob, se mi je zdalo, da je podelil usttiicam in njih smehljaju tisti posebni izraz, ko človek ko-i maj Se s trpi, da bi v zmedi trpljenja, slepote in zmot zakl.-' cal besedo, ki bi z enim mahom I obsvetlila, prenovila, odrešila vse, kar je, od konca do kraja. Tisto noč sem slišal te besede rahlo trkanje na dari svojega srca, tilišal že njeno nerazločno Šepetanje. Slutil in občutil sem jo zdaleč, kakor sluti človek še aa meglami jutranjo zarjo in občuti s sladki mtrepetom njeno toplo svetlobo, ko ne vidi oko še ne kapljice luei. In vade j, kadarkoli se ozrem na sveto podobo v svojem spominu, slišim šepetanje neizgovorjene besede, 'cakor se je utrnila svetla iz če-znaturnega spoznanja, ki nam ni dodeljeno, :z vesoljne ljubezni, ki je ne poznamo; in m lo in jorko mi je pri srcu. osvobojeno je. Vse, kar je človek govoril v svojem življenju, od prvih jecljajočih vzklikov, preko mlade-niškega vriskanja in moškega modrovanja do betežnih vzdihov in stokov starca, vse to, mi-sLm, da je le neprestano, nerodno in prazno poskušanje, da bi povedal, kar se ne da povedati, da bi odklenil, kar ostane neizprosno zaklenjeno do poslednjega trenotka. V njem kljuje slutnja onega, kar je tam, na drugi strani; slutnja, ki ne da počitka ne srcu, ne pameti, ki je začetek vsega žlahtnega in vsega nizkotnega, dobrega m hudega, pravice in knvice, le-, pote in odurnosti; in že te slutnje same, ki je njegovo življenje ne more vtelesiti v trdo besedo. Fa pride ura, ko leži u-erujen na visoki blazini, ko mu pr.žgo blagoslovljeno svečo, ko m uslepo strme v strop ostekle-nele oči; teda jse sunkoma razmakne silni za sto r, bliskoma plane luč iz viSin, v trpljenju in zmotah zaželjen& luč, sijajna dopolnitev slutnje; in vse je jasno; ustnice se odpro, da bi na glas povedale vse živim ljudem, kar edino je vredno in potrebno povedati; odpro ae in utihnejo... Sanjalo se mi je zadnjič, ko so bdele oči, pa niso videle dneva, da grem trudoma po položnem brdu vkreber. Jutranje solnce je sijalo toplo in prijetno, prav kakor je sijalo prejšnji dan ill že mnogokdaj. Od vznožja pa do vrha je bilo brdo posuto s trupli ljudi, ki so ležalal vsepočez in vsekriž, kakor raz-j metana snopje' na Žitnem polju; in kohkor je bilo še trave, je bila povadjana in krvava. Na vsa-kefh obrazu, na vseh tisočerih je molčala beseda, ki se je bila ustavila na robu usten. Pokleknil sem, pristavil uho prav db teh posmelih' usten, da bi slišal zamolklo trkanje, razločil vsaj žepet tfega zapoznelega vzklika, ki bi enkrat za vselej vse razodel. Ustnice so ostale neme, se niso genile; le nebesa so slišale njih edino, strašno besedo; človek, ki bi jo slišal, bi se slišal nikoli* nobene več. Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma t CANADIAN POSTAt MONEY ORDER, aka je vam le priročno pride kropit, bel sem tja, da bi ga videl. Sam je ležal v izbi, ki je bila gola kakor skedenj; dvoje sveč mu je gorelo. Prav res je bil v obraz teman in trd, samosvoj; košate obrvi so visele na trepaln.ee, neobrita, močna če-ijust je štrleta visoko in je b.la kakor od kamna. Aii groza mi ni segla od teh košatih obrvi, ne t»d kamemte čeljusti, tudi ne od silnih rok, ki so se oklepale1 razpela kakor ugrabljene dediščine; temveč strmela je name z usten, teh stisnjen.h, pod ostr.m zobom zgrizenih, ki bi na ves glas povedale, do samih nebes v pile beselo, kakor je človeško uho še nikoli ni sl.šalo. 2e je bila iz dna vsega spoznanja planila do roba, do duri, stresa že rožljaje za kljuko; tedaj se je zavrtel ključ zadnjikrat ji za zmerom, zob se je zasad.l v črno kri. In ustna se niso genila več. Na zaklenjenih durih pa se je poznalo, kdo je stal pravkai tik za njimi, kdo je trkal nanje, preden* je okamenel. V mojem spominu je sveta po doba; mnogo let je že tam, zmerom na enem mestu, mojim o-čem zmerom enaka, čeprav bi morda kdo drugi sodil, da je že začmela in da le moje srce vse-laj posebej ustvari po svoje njen prvotni obraz; malokdaj se ozrem nanjo, pa vendar vem, da bi brez nje b.la pusta in gola moja izba; in če bi šla od hiše, bi žel z njo božji blagoslov. To je tista noč, ki sem jo prebdel ob mrtvaški postelji svoje matere. Zdaj se mi dozdeva, da sem bil vso tisto noč popolnoma vdan in miren, mirnejši nego kdaj poprej; nikakšne potrtosti, nikakšne tesnobe nisem občutil, začudo lahkotno in svetlo je bilo v moji duši, kakor osvoboje-. na je bila, od nekod z višine je gledala na to mračno izbo, na tenke, dolge plamene sveč, na beli mater n obraz in name. Nikoli nišam bil tako blizu tisti zadnji, edini besedi, ki se ustavi človeku na ustnicahh, kadar Med najbolj zgodnjimi in naj-bo.jf razločnimi spomini izza o-tioskih let mi je spomin na Smrt. Bila je vel.ka, prazna soba, morda le v spominu taJCo ve< liKa in prazna; v kotu kraj peči je stala postelja, zastrta od stropa do tal s zelenimi cunja-m.; tam je ležal naš stari oče ves čas, kolikor sem ga poznal. Živega vidim komaj še za meglami ; čemeren obraz, sivka«ta, zgrbljena hca, debeia spodnja usien, od katere je kapalo na krožnik in na odejo, kadar je počasi, s tresočo roko nesel žlico k ustom. Njegovega giasu ne slišim več in zdi se mi, da ga zares nikoli nisem slišal. Zdaj je ležal na čiatih, belih rjuhah in se ni ganJ; sveče so gorele kraj postelje, v sobi je diša*o po loju, vse je bilo prazniš ko; in rekli so, da je mrtev. Stopil sem blizu k vzgiavju; ni me b.lo strah, tudi žalosten nisem bil, ker nisem vedel, kaj da je strah in žalost; le radoveden sem bil sila, kaj da se bo nenadoma prikazalo posebnega na tem vvka-stem obrazu, kaj da bo mahoma presekalo in na obe strani prevrnilo ta čudni mir in to polo ju dišečo tišino in kedaj da se bo zgenila ta debela spodnja usten ter izpregovorila naglas. Kajti očitno mi je bilo. da stoji prav tik za to ustno besediki čaka, da stopi nanjo ter se razodene ljudem; kakor stoji čovek za durmi, drži za kljuko ter se le še za trenotek obotavlja, da pritisne nanjo. Zdelo se mi je, da se tudi vsi drugi ozirajo po tej besedi ( da je vse že določeno in pripravljeno, le besede še nI in da je samo zaradi nje ta praz-niška tišina in ta zlovoljni, trepetajoči, nemirni mir. Nekoč so raznesli po našem kraju, da je umrl zakrknjen brfzbožnež, ki se mu se na mrtvaški postelji pozna, da se ni bil spravil ne s tem, me z onim svetom; pravili so, da mu je o-braz od sile grd in spačen in da vsakogar obide groza, kdor ga ---liJ VAŽNO ZA NAROČNIKE Poif* uaioTm. te n^idio do Ulj imate plačano naročtjlno Pr?« številka PWDeoi meaec. droga dan ia tretja leto. D« uh pri bra nite nepotrebne** dela In atrottov. Vre prodno, da «ko*att naročal no pravočMao pora r »a ti. Po*l)lte naročnino D ar« meat naaa al] J0 pa plačajte na W» aaatopaifcc r Vaše« krafo ali ,m ka terena IokI •asropniko*, kojib imen« m t lit« na ■ tofcrtlal črkami, kar «o opraH- čor.t oblaka ti tu. i; drtnee naaelblne, kjer Je kaj na H h rojakor na« IJenth Za«t farrell, Jerry Okorn Forest City. Malh Bamla Fr. Blodnikar Oreenabnrg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenckak Imperial, Vence Palcich Jobnstown, Mm PtUati Krayn, Ant. TaotaiJ Loaerne, Frank BaUock Midway. Jvua 2ast Pittabartb in okanaa, PMUp Pup SteeHon, A. Hren Tortie Greek, Fr. giMfta Waal Newton. Joaenb Joraa WISCONSIN. ,, v MUwankee. West AlUs, FT. Okeft Sheboygan, Umpk bM WIOMINQ: Bock Spring«, Loais TmMi DiamondrUle, Joa Bolia* •a. kater« J* preje!. Zastopnika topi pripmiMM, PAU.UBNIA: Baa Franoiau*. Jaeab iasiMa COLORADO; Puetno, Peter Culig. Wsiaeobarg. M. A Bar«* INDIANA: Indianapolis: Fr. Markioh t ILLINOIS: Chicago J. BevčU CH care, A. Fabian tObicago. Otoeca to lUtoola i Joilet, Jennie Bambieh La Salto J. »peto* Mascoutah, Martin Dole' ic j Nor tu Chicago to Waakegan. Matt WmM »J ART LAND: Kitami Her, Fr. Vilipltw M K'HIOAN: Detroit, L. Flsaksr M INNKMOTA: CtUsbolm. 3. Lnkanieb Bly, Joa. J. Peabei B relet h, Loots OonSa ..Gilbert, Loot« Vessel Hibbitig. Joba Porto MONTANA: Roandnp. M M. Paataa Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Brodartok .UNla Falla Frank MaMe Worcester, Fetor RMt OHTO! naj svojih poslov v nobenem slučaju ne prevzame in priporočil vsakomur nepokorboet napram našim srbskim uradom ter armadam okupatorjev-. i''To jugoslovansko armad-no ipov^l j«tvo v domovini, pa je le majhna tolpa razbojnikov in desperado v, ki so čisto po-jdobni krvoločnim kotnunietom in cesto S temi skupaj posku* šajo s pritiskom in s prostaeko sabotažo, nevredno-, častnikov in moš časti, Zadati smrtni u-'darec srbskemu narodu. "Njim, tej peščici nevredne-I žev, ki niso Srbi, temveč le-j hlapci proklete Mioskve in Londona, pravim — blazneži na- "^Veem državnim in občin-! skim uradom v v?ej deželi pa ukazujem da love in uničujejo pripadnike te tolpe brez- vsa*' kiega usmiljenja in dB. Tjnetpe-1 ^ojnoVriše švojo dolžnost, brez obotavljanja i« da žrtvujejo vse r «lužbi' srbskega naroda :n domo vi ne'7. " . Poročila zatrjnjejb, da je za-Črla ra^saiati v BeogTadtr zaradi sfpfkxaiie nepokbmosti iit odpora grOzna straliowlada; tam love liedoWne ljudi nili na povelle generala Bsderjfi alf nflčelnitoi Ge^twoe, genera-; la Meiwmerja streljajo. J ! General Bader je 'jired 14 dnevi otriavil naslednji ukaz, ki jp olajšal nacijeiin ta krvarfi; pwel ter v tem povd-^j napadal generala Mihajloviča: j ^Olasotn določb mednarodnega prava, katere je sprejela liaška konvencija, to niso več vojaki in zaradi tega podvrženi prekemu sodu.. ^Delovanje teh častihlepne-7ov in z^-;lepb'enih fanatikov, ki v svoji zločinski nepremišljenosti ne računajo s stvarnostjo in realnim položajem, na-laea -srbekemu narodu čedalje tapžrtve. IBoeivain c^okcp^ ni srb«ki narod, naj f^d^lnie dti uničevanju teh motil cev -avnpira mirn. Kdorkoli ne bo. '-adar mryre in kaVor more. po- rnft^nl V viti iAY, FEBEUABY 15. 1943. ' *— ■ i m iii , ____ at i m TBTiwovLaw L m* NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ... ?n ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih remijevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta-abecedni 8eznam Zemljepisni svetovalni odbor Je Ubral lwed J _____■ . w. vrf tisoč slik samo najboljše barvane slike— aezel, provinc-navaja površino, u Zbirka je tako popolna, da je za rsateg« ne- prebivalstvo, glavna mesta in V*-10 P? i T -j Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet. Kraj na zemljevidu. Evropa (dane*), osrednja Evropa (ah izbro- . ho vojne), Anjleiko otočje, Francija, Nem- Seznam mest in trgov-navaja «ja. ItslIJa, Šviea, Holandska, Belgija. Šved- • _ i ^ - K ; • j v „. Norveška. Danska, Unija sovjetskih seeja- ime kraja, okraj, in državo, pre- Hstttnlb republik. Bolgarska, BtnnnnA*, 7nt+ bivalstvo ia kraj na zemljevidu. Albanija, Azija, Tnroja. sinja. Lebanon, Arabija. Vzhodne Indijsko otetje lo Zastave vodilnih drŽav-V pol- Malajski polotok. Indija, Bonna, Kitajska, J*- , , . - C, ponska. Paelflk Jnžna Amerika (severni del). | nih barvah, vsega skopaj 56; ce- Jnfna Amerika (JirfnI d«), Afrika, Severna la vnta narodnih barv / Anwik*. Kawida. Zrfrtiieno driEsve. Metalka, O- la \ rsta naroamn Darv. / srrdnja Amerika in Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. " SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe (»opravlja, Ima namen f I ■ ■ - rediti marsikatera nasprotujoča si vprašanja. HVi ■ m CQTUjfj'V ki nastanejo r raznih razgovorih, Strani »o J& ■kladinfe svetovnega znanja in podajajo ras- «ežnn»t zemlje, prvfne sonfneim sestava, pokra- PO POŠTI Jlne in globottno oceanov in jaaer, dolgost naj- (J al J 51 1j rek in prekopov, površino poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov ln viMikoet svetovnih gora. Tn so odgovori na mnoga danasaja vpraSanJa. masmmimmufVJUdmKimmmm liljliff«—— -— 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK N Y Izmenjava zavojevanih zastav / [Buenos Aires. — Kakor poroča novinarska agencije ONA f=© v teku pogovori za izmenja-I nje zastav, ki *o bile tefeom vojne med obema deželama zavzete po em ali drugi strani. (List "Excelsior" pile, da ima Mebika zastave ameriakth čet, katere bile zavojevane v letih 1846-48. Te ameriške sastaive se nahajajo v nekaterih mehiških muzejih.. Ašmerika pa ima tndi zastave mehiških Čet in so te tndi spravljene v vojaških muzejih. Izmenjava zn^+av bi pomenila bol^e prijateljstvo med o-,hrma deželama. • r ' , J— ANGLEŽI BOMBARDIRALI LORIENT. V soboto ponoči so angleški veliki bombniki dvakrat napa dlj Liorient, ki je zelo važno pristanišče za nemiške podmornice v Franciji. Vrgli so nad '11000 ton bornih, (ki t=o povzro-čile velikanska požare. TOrugi angleški aeroplani pa >o bombardirali rrjzna mesta v zapadni Nemčiji in v severni Franciji. j Zaprt dm?i aeroplani pa so ob belem dnevu bombardirali j&^eeniee in eeete v. severni j Franciji in na Holandskm. DELAVKE OMEDLELE PRI DELU. i V tovarni za izdelovanje vqjnega materiala na Onder- : donk ulici v Brooklvnu, je padalo v omedlevieo 24 delavk in .jen moški delavec. .I Najprej se je mislilo, da so .-/enske omedlele vsled kakega .'ubajajočega plina, toda polici-i ja je ugotovila, da je v prosto-l ru primanjkovalo kisika in to l jo povzročilo omedlevieo. t Policijski pomožni oddelki so pripeljali v ovarno 16 tankov za proizvajanje kisika in jim je vzelo dve uri preden so mogli s pomočjo zdrarvnikov, ki so se pripeljali na lice mesta, sprav rti ženske k zavesti. ženskam je bilo dovoljeno potem, da so odšle domov. Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo gral] AMERICAN 1 WILD LIFE V knjigi je Dataaftio popisano tlv-. IJ^nje posameznih živali, ilvcč-ih na l nbem, v morju ln v zraku, tako da . bo vsakdo, ki ljabi naravo in njeno pestro Živalstvo, knjigo brni z veliki.n zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj ix življenja divjih živali, kar mu dusedaj še ni bilo znano. ♦ Prvotno je bilo nameravano to ve- - ilko delo Izdati v petih knjigah, toda j he siednjiC izšla v eni sami knjigi, ki 'pa pri vsem svojem skrčenja prinaša V POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AllE- > riSke divjačine. 7 Knjigo bo z užitkom, bral lovec, ker uavaja in popisuje vse živali, kl jib je -lovoljeno in prepovedano streljati; - farmer, ker so popisane živali, kl na 3 polju koristijo ali škodujejo ter *led- njIC ribi«, ker so v knjigi naStete A'SE HIBE, Kl ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. PoIpr poljudnega popisa in prlpove-■ tlovanja vsebuje knjiga 327 SLIK kupno zavezniško etvar od Koroško pa do Bitolja in te , žrtve ne bodo pozabljene. Srbi, . Hrvati m Slovenci bodo sopet' 1 živeli skupaj v novi, večji in t srečnejši Jugoslaviji, v kateri ► bodo vsi enakopravni. iStari red v istari Jugoslaviji je izginil za vedno in &e ne bo nikdar več po\-rnil. Nov poli-) tiČni in gospodarski sistem, katerega zavezniki pripravljanje za Evropo, bo tudi naši državi nudil varnost in nas bo odrešil ogromnih stroškov za . oboroževanje. A zavezniki nam bodo nudili materijaIno podporo za popravilo porušenja v naši zemlji- - Hija Jukič je naglašal tudi, da nacistom ne bo uspelo pokvariti dobrih odnošajev med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, Sir Archibald Clark je dobro opisal razpoloženje Angležev napralm Rusom, ko je povdar-jal, da ima britanski narod željo in trdno odločnost za tesno sodelovanje z ruskim narodom v vojni kakor v mi#u. . "GARDEN ENCYCLOPEDIA" Prejeli smo omejeno novo zalogo knjig v angleškem jeziku po imenu "The Garden Encyclopedia", katerim je cena poskočila ter stanejo sedaj $3.50 komad s poštnino v ped. Kdor želi imeti to knjigo, naj jo naroči Čimprej mogoče, ker letos je veliko zanimanje za Strokovne knjige o vrtih in zaloge, kaj lahko hitro poteče. Knjiga je izvrsten "buy" za denar. — Knjigarna Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th St., New York OLty. GTOKin STRUGA Spisal: Dr IVAN TAVCAB. .. ...................»-al "Dragi prijatelj! — Po dolgem molku zopet nekaj vret --vtdal čudno zgotlovino o očetu grofu Milanu. V mrazu je hotela k meni na Strugo, da ji povem resnico Med potom jo srečam slučajno. Izvršil se je prizor, kakor je pri ženski i:livada: canedlela je, in na svojem konju sem jo prinesel na Otok Med potom pa me je hudobni duh premotil, da sem jo pc ljubil na lice. Od tedij pa me hoče pamet čisto zapustiti j>red zrcalom stojim in si štejem sive lase na glavi. Naprav-Ijein si opomine, da sem vendar že vletih, v katerih se človek no sme obnašat kot zaljubljen učencu Ali kaj mi pomaga v.=e to! Človek je slabotna stvar In čim bolj se stara, 1 :>\ manj ima zavesti, da je smešen v takenn in ti>kem polo-: /a. Kakor dež po razrušenem polju se mi razlije časih po zavest,, da hoče morda usoda na ta način zopet združiti, • i. je'bila razmetala poprej z neusmiljeno svojo roko! Jaz ; • kontesa Serafina naj bi zopot zedinila Otok in Stmgo! Vi-«! tak otrok sem postal. Pri vsem tem pa je najhuje, da kontesa Serafina sovraži in da čisto nič ne ve, kake pla-•nene je povzročila v moji duši. Moj duh je bolan Ironi-- irsin se sabega sebe! Al; brez uspeha! Sedaj pa sum Pi za-:>r-al radikalno zdravilo: p-eselitev v Ameriko! To ibode vsaj magalo. Prihodnji li.t pa že dobi5 iz Minnesote ali pa - nobrežja mogočnega Mi>:sissippija---** Dalje ni brala Kar ji je srce preplavilo, ni bilo saano-msko, pac pa popolnoma posvetno. Baron Konštantin jo :bi. To se ji je dozdevalo tako čodno ter ji bilo tako ne-' icakovano, da je morala — od sreče jokati. Nagnila je gla-eo na mizo, na list, ki je bil povedal njegovo skrivnost Ko pa je prišel baron Konstantin, se je topila še vedno olzah. Dofbro je čutila, da je vstopil. Ali glavice si ni ala povzdigniti tedaj. Odločno se je sramovala Bjl je ..ko diplomatičen, da je v hipu razvidel razmere, Pogumno pristopil k nji ter se š- eelo prediznil, da ji je privzdignil ivico. To bi bil storil vsakdo izmed nas. Videl je raz-; rjen obrazek in dvoje solznih oči Okrog ustnic pa se ji je i pravljal smehljaj ter oznamoval, kaj hoče -solza v očesu. Ali naj bi bila "rovorila?. Kam se dozdeva, da ni bilo potrebno. Kdor pa ju je pol ure poptneje videl na poti proti Otoku, "ko v roki, kdor je opaizcval, kalko sta postajala t*n se pogle-vala kipeče; kdor ;e videl, kjiko je tedaj, ko sta stala pred niiom divjih rož ter Občudovala njegovo cvetje, je resnega V;rona -glava prišla v sumljivo dotiko z njeno, je vedel lahko w-e, ee je bil tudi samo površen opazovalec reči okrog sebe Stroga je sedaj razvalina. Na Otoku pa je vse polno : vljonja, \-se pol no otroškega krika. Baron in baronica ču-_ :a še vedno tisto ?reieo, ki je deleiž ravno pričetega zakona. ' etekloit je pozabljena in vsi upi se opirajo na prihodnjost : i mi želimo, da -bi lima vir zakcjiske te sreče tekel še dolgo r tsa in da bi ne usehnit tako kmalu, kakor se le prerado zgodi v prozaičnem našem življenju. KONEC. SMRTNA KOSA V Cannon City, Colo., je pred , kratkem umrl Frank Koncil ja, star 66 let in doma iz Suhe Krajine. Pokopala ga je pljuč-1 nica. V Ameriki je bival 25 s let in zapušča ženo, dva sinovai in štiri hčere. t i > V Rockdale, HI,-je pred dne-1 vi umrl Joseph Kuhar, doma iz r Duplja nad Kranjem in star naseljenec tei^ trgovec, ki za-- pušča ženo in tri sinove, od ka-| terih eden je župan tamkaj, drugi pa odvetnik. - t r e V Albia, Iowa, je dne 2. fetb-luarja naglo umrl Ignac Ceglar l star 70 let in doma iz St Vida s pri Zatični. Zadela ga je kap. Zapušča tri sinove in hčer. Žeč na mu je umrla pred 3 leti, * t i V Milwaukee, Wis, je dne k 27. januarja v državni bolnifi-J niči umrl Frank Gornik, M je dolgo časa trpel na srčni hibi. ) Rojen je bil v Nazarjih pri Mozirju na Štajerskem in v A-meriki je Ibil okrog 33 let. t V San D&ego, Cal., je dne 27. januarja avto ubil rojaka Josipa Liposka. Pokojnik je bil doma od Brežic na Spodnjem Štajenaikekn. Njegova družina, od kater« je bil ločen, biva v , bližini Pittsburgha, Elans. i KUHARSKA KNJIGA: Mnn Recipes gf Ali Nations * t RECEPTI VSEH NARODOV fšglfi(SI« o A 00 —9 iitane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti bo napisani v angleškem jeziku: nonekod pa so tudt v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se aanimajo za kuhanje in ae hočejo ▼ njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. _ :j\tJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 16 West 18th Street New York, N. Y ŽUPAN IN ŽENA SE UČITA RUŠČINE. Mrs. Jane Lausche, soproga elevelandskega župana Frank J Lauscheta, ki že primeroma dobro ovlada slovenščino,, dasi ni našega rodu, ee je zdaj pri- čela učili ra&eine, jezika velike slovanske matere. Ko je njen mož, župan Lausohe, zaznal, da se uči njegova soproga tega jezika, se je še on poprijel učenja tega jezika, kadar koli mu po trudapolnem dnevnem delu čaa dopušča, — Ha raso! Molitveniki v krasni vezavi importir&ne iz starega kraja... Slovenski molitveniki: nebesa naš dom— < &t. ~ Inaer—3S4 gtranl KVIŠKU SRCE — (St. 355) Cma 73r 2% X 8* Infie? — 224 strani ___ T belem celollda fKer m nun ja pobilo doWtt te Cena 75 centov _ ... moli trenite po seio oliki ceni, jib KVIŠKU SECE—§tv. 415 tQdl r>r«uj«ti po *on o- Ian x 3% lnCer — 224 strmnl »aCenl eenL Zalog* pa nI posebno Cena 75 eentoT velika, mto Jih naročite čimprej, RAJSKI GLASOVI — (St. 4«8) d* VaTa 6000 »odi K njimi po- 2^x41 nCe» — 265 straat »treCL TstevSi 8*. Kriiev Pot _____ Cena flJM " t. RAJSKI GLASOVI—it. 415) Angleški mnhtrw.iW. 2V4 x 4 lD«ev - 255 strani ^"g1«*! DlOlltVeillJd I J rsteril St. Kriiev Pot —— f,'5€. (ZA MLADINO) NEBESA NAS DOM — (St. 415) KFV op ntim. « 4* U.*, - SfH KKVn°r ............ „ Cena 75« • t nanje tesano ......... .» Slovenic Publishing Company 211 WEST 18tb STREET NEW YORK, N. Y.